OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine m u A ic IT NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK« ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVIL—LETO XXXVII. CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 23, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 37 ANTON KOVACH Danes zjutraj je preminil na svojemu domu Anton Kovach, stanujoč na 20206 Chickasaw Ave. Pogreb oskrbuje pogrebni ^vod Joseph Žele in sinovi, 458 • ^52 St. Podrobnosti bomo po-'^očali jutri. Malenkov je domač Berlin, 22. februarja — Po Neuspeli konferenci štirih zuna-'iJih ministrov je začela medna-1'odna komunistična propaganda s svojevrstno akcijo, da bi prikazala sovjetskega diktatorja ^alenkova kot domačega miroljubnega človeka. O Malenkovu da Malenkov ni poseben ge-pač pa dober gospodar. Sta-je bil genij; toda v vprašanju ^ojne ali miru se genij vedno ne obnese. Malenkov se je kot dober gospodar zanimal za svoje doma-% ljudi, kako živijo, kakšne so Njihove potrebe in zato potuje po državi, da se o teh potrebah prepriča na lastne oči, česar pogojni Stalin ni nikdar storil, 1.518 MILJ NA URO BEAU.NEV Francija, 22. feb^u-^rja—Francoske železnice si la-®tijo svetovni rekord v hitrosti Vožnje. Vlak na električni po-Son, sestavljen iz treh potniških Vozov, je prevozil 151.8 milj na Uro. Rekord hitrostne vožnje je ° sedaj znašal 143.48 milj na Uro. ^0 PLAČUJEMO J^avke ... JACKSON, Mich. 21. februarja Willis Jones je vlomil v trgo-■^Шо z mešanim blagom, pa je bil po policiji kmalu prijet. Zagovor ^lomilca je bil: "Ne morem pla-davkov in tako sem posku-^3-1. da pridem na kak način do '^бпагја." ^5-letnica poroke Mr. in Mrs. John Kocijančič ^3- Valentinov dan, 14. feb-^'^arja sta Mr. in Mrs. John Koc-Jančič iz 1119 E. 8 St., Erie, Pa., slavila 55. obletnico svojega Srečnega skupnega življenja, lavljenca imata mnogo poznan-^®v tudi v Clevelandu, kateri se družini in sorodnikom pridružujejo in slavljencema želijo še ^nogo let zdravja in sreče v skupnem življenju! Popravek V včerajšnjem poročilu o vr-ttitvi vstopnic za večerjo, ki jo slanice Gospodinjskega odseka •J-C. priredijo v nedeljo, je bila Navedena napačna telefonska številka tajnice, katera bi se morala glasiti KEnmore 1-0325. To številko je klicati za rezervacije ^ Večerjo, kakor tudi glede vr-ftitve vstopnic. TUDI z INDOKINO NE BO Nit! NEHRU NAJ BO POSREDOVALEC! WASHINGTON, 22. februarja—Kako gleda Sovjetska zveza na vprašanje Indokine, se razvidi iz pisanja njenih uradnih glasil, ki pišejo to, kar diktira vlada. "Pravda" trdi, da se Koreja mora urediti na demokratski, neodvisni in skupni podlagi. Šele potem, če bo prišlo do take Koreje, bo mogoče razgovarjati se o usodi Indokine. Razumeti je sovjetski pojm "demokratske vlade." D e m o -kratsko pomeni za Moskvo komunistično. Zgodovina po zadnji svetovni vojni je pokazala, da besedo demokracija komunisti razlagajo in pojmujejo po svoje, zapadni svet zopet po svoje. Če pa se zahteva od Moskve demokracija za Korejo, potem bi bil komunizem ne samo v severni Koreji, marveč v vsej Koreji in le pod tem pogojem so komunisti pripravljeni razpravljati o ze-dinjeni Koreji. Južna Koreja naravno tako zedinjeno Korejo odklanja. Zato pa bo ostalo korejsko vprašanje nerešeno. Obe se bosta po svoje oboroževali in bo šlo v bodočih letih za oboroženo premirje. Če je torej korejsko vprašanje predpogoj, da se reši vprašanje Indokine, potem je to vprašanje še daleč od rešitve. "Pravda" sama trdi, da je malo verjetno, da se bo na konferenci, ki je določena za 26. april, dosegel kak boljši uspeh glede Azije, kakor se je dosegel v Berlinu glede Nemčije in Avstrije in Evrope splph. Indija bo posredovala? Kakor popre je glede Koreje, tako ima Indija sedaj pripravljen predlog, kako naj se konča vojna v Indokini. Za to idejo se zavzema predsednik indijske vlade Nehru, v krogih Združenih narodov pa govori za njega indijski poslanik Menon, ki nače-Ijuje indijski delegaciji pri ZN. Prizadeti so v prvi vrsti Francozi. Po poročilih iz Pariza so Francozi hladni do vseh teh predlogov, ker vedo, da ne bodo Franciji v prid. Nehru stoji na stališču, da Azija pripada Azijcem, torej tudi Indokina, domačemu prebivalstvu in naj se Francozi umaknejo. Francozi odrekajo Nehru ju pravico, da se vtika v notranje razmere Indokine. Nehru je svoj program povedal danes na seji indijskega parlamenta v New Delhi. Nadaljnja ameriška pomoč Stališče Združenih držav do Indokine je znano. Francozi se iz Indokine ne smejo umakniti in ne smejo pripustiti komunistično zmago. Francoski interes je industrijske surovine v Indokini prevažne za ameriško industrijo, obenem pa gre za politični prestiž. Zato bodo Združene države pomoč Indokini še povečale. V Indokini je že 250 ameriških letalskih strokovnjakov. Washington je pripravljen, da pošlje tja tisoč ameriških častnikov, da vežbajo domačine kot vojake, obenem bodo Združene države povečale dolarsko pomoč. V proračunu, ki se bo začel uveljavljati s 1. julijem 1954, se predvideva znesek $400,000,000 kot pomoč Indokini, a ta znezek se utegne zvišati na $1,200,000,000. Iz ameriških priprav za pomoč Indokini "9 sklepati le to, da tudi Washii n ne zida gradov v oblake, da ne računa na kakšen pozitivni uspeh in zasleduje politiko, da naj v Indokini odloči orožje. Predlog predsednika Nehruja Predsednik indijske vlade Nehru je glede Indokine v glavnem stavil tale predlog. Sovražnosti naj prenehajo in naj se dogovori premirje na linijah front kot obstojajo. Sovražnosti naj se ustft^ijo ker je za 26. april itak določena mirovna konferenca, ki naj se peča z vzhodno azijskimi vprašanji. Pozdravi Iz Floride, kamor je šla z Mr. in Mrs. Pintar na obisk, pošilja pozdrave poznana Mrs. Mary Somrak iz E. 74 St. Piše; "Tukaj se kopamo in solnčimo vsaki dan. Mr. Zakrajška so na soboto zvečer obiskali Mr. Kunstel, Mr. Pengal, Mr. Jim Kotnik, Mrs. Pintar, Mrs. Arko in v nedeljo pa Mr. in Mrs. Stanley Prijatelj, Mr. in Mrs. Rudolf Kozan. Mrs. Arko, hčerka Mr. Zakrajška s sinčkom, ter Mr. Anton Zakrajšek, sin Mr. Zakrajška so tukaj na oddihu. Vsi pošiljamo vsem znancem in prijateljem tople pozdrave." "VRLA" KRALJICA CAIRO, 22. februarja — Za Faroukom je prišla na vrsto tudi njegova bivša žena in kraljica Narriman. Stoji pod obtožbo, da je v letu 1950, predno se je poročila s Faroukom, iztihotapila iz Egipta raznih vrednosti in de-še bolj ameriški interes, ker so narja v višini $48,000. nismo v depresiji, ampak ,.. WASHINGTON, 22. februarja—Brezposelnih je torej štiri milijone in pol,, kakor je to dokazal senator Douglas. Če bi šlo za število tri milijone sto tisoč, kakor ga hoče imeti federalna vlada, potem bi ne šlo za nekaj izrednega, posebno še, ker se je končala vojna na Koreji. Šlo bi za okroglo pet odstotkov, to gibanje pa bi bilo nekam normalno. Toda odstotek je višek ter gre za tiste, ki normalno iščejo delo, ali so normalno odpuščeni in iščejo znova delo, pa predno ga dobijo, preteče vedno nekaj tednov. Ljudje poslovnega sveta danes priznavajo, da je položaj drugačen, kot pa bi si ga želeli. Nadaljnjih razlag nimajo. Industrija jekla se je v zadnjem tednu dvignila za pol toč- ke. Obratovala je 74.5 odstotkov svoje kapacitete, ali 80 odstotkov pod produkcijo v istem času lanskega leta. Demokratje, ki zahtevajo takojšnje protiukrepe, pravijo republikancem, da ni njihov cilj samo ta, da jih preženejo iz vlade, ali da si radi tega "želijo" depresijo. Ne smemo pa uganjati nojeve politike, da bi, kakor noj skrili glavo v pesek, da se rešimo, ko se bliža puščavski vihar. Senator Morse, neodvisni republikanec iz Oregona, poživlja Eisenhowerja, naj prizna, da je bila dosedanja republikanska gospodarska politika napačna. Napačna ne samo do industrije, marveč tudi do kmetov. Skrčila se je agrarna produkcija, čeprav ameriško prebivalstvo stalno narašča. KDO GLEDA V BODOČNOST— ALI U.S.A.—ALI Z.S.S.R.? "Morda celo podcenjujemo, če trdimo, da ima komunistični blok v vsaj toliko naravnih zakladov za izkoriščanje, kot jih ima svobodoljubni svet. Kolikor pa ^ге za delovno ali vojaške moč, komunistični blok presega svojega nasprotnika. Trenotno je morda še razlika v tehnični sposobnosti. V Sovjetski zvezi se skrbi za zdravje. Skrb za zdravje je posvečena vsem, ki jo potrebujejo. Poglavarji K remija skrbijo za to zdravje že radi tega, da je njihovi industriji in agrarizmu vedno dovolj delovne sile na razpolago. Enako obrambni vojaški sili. Vojaška naborna komisija Združenih držav priznava, da je izvrženih od vojakov visoko število procentov ameriških nabornikov ravno radi slabega zdravja. Pri naborih v letih 1950 in 1951 je bilo izvrženih 15 odstotkov. Na polju industrije se priznava, da je letno izgubljenih 500 milijonov delavnih dni, ker delavci radi bolezni nb pridejo na delo. Odmev v družinah samih pa je ta, da delavske družine izgubijo na leto $4,200,000,000 na mezdah. Sicer mrgoli privatnega zavarovanja, če pa pride do prakse, je izgovorov polno. Zavarovalne družbe cesto trdijo, da bolnik nI upravičen do zavarovalnine, ker je bil bolan ob pristopu ali mu grozijo, da če se bo ponovno javil bolnega bo polica razveljavljena. SIcer pa tudi, če je vse v redu, krije povprečna zavarovalnina le kakih 15 odstotkov stroškov. Ako je torej kakih 73 milijonov Amerikancev zavarovanih zo(M;r bolezen, naj nas torej ne moti. Dejstvo je tudi, da ima vsaka ena od štirih ameriških delavskih družin dolgove radi bolezni In zdravljenja . . ." (Iz senatnega zapisnik^.) * V Falunu na Švedskem se vršijo mednarodne smučarske tekme, katerih se udeležuje prvič tudi Sovjetska zveza. Med osmimi prvimi mesti so prva štiri mesta odnesli Rusi In Rusinje. KRAP TEŽAK 71 FUNTOV MINNEAPOLIS, 22. februarja—Brata Rutz trdita, da sta v jezeru Parley Lake ujela ribo krapa, ki je tehtala 71 funtov in je bila dolga 49 palcev. V Združenih državah so pred dvemi leti ujeli v reki Mississippi krapa, ki je tehtal 60 funtov, kar je bil za tedaj tudi rekord. Brata Rutz sta z novim lovom bivši rekord potolkla. Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile prošli teden pri Mr. in Mrs. Edward Prudič na 606 E. 140 St. in jima pustile krepkega sinčka, ki bo v družbo dvema sestricama. Dekliško ime mamice je bilo Emma Mihalič, srečni oče je pa sin poznane družine Prudič na Muskoka Ave. Čestitamo! Razne vesti s sveta v Washingtonu je v političnih krogih velika negotovost glede konference, ki je sklicana v Ženevi v Švici za 26. april. Ameriški tajnik Dulles je voditelje kongresa pomiril, da Združene države ne bodo priznale sedanje Kitajske in je ne bodo pustile med Združene narode. Tajnik Dulles bo jutri v sredo govoril Amerikancem po radiju. Senator Knowland svari Dullesa naj ne napravi novega Monakova s konferenco o Aziji. Danes proslavlja sovjetska rdeča armada 36-letnico svojega obstoja. Vojni minister Bulga-nin je zagotavljal, da je Rdeča armada tako oborožena in tako pripravlja!?, da bo uničila vsakega sovražnika. Kaprol Batchelor, to je drugi med bivšimi vojnimi ujetniki na Koreji Amerikanci, ki so se v ujetništvu nasrkali komunizma, pa so se komunizmu odpovedali, je na poti iz Tokija domov v Texas. Batchelor je poročen z Japonko in žena mora saj začasno ostati na Japonskem. Predsednik demokratske stranke Mitchell je danes napovedal, da se bodo letošnje volitve vršile pod sledečim političnim geslom: Ali se je živelo bolje pod demokrati ali pa se živi bolje pod republikanci. V državni kaznilnici Alabama sta danes ponoči hotela pobegniti dva kaznenca. Nahajala sta se že na zidu, ki je okrog poslopja kot varnostna meja, pa ju je straža opazila in streljala. Eden je bil na mestu ubit, drugi pa ranjen. V New Yorku so nekatere trgovine napovedala izredno razprodajo po izredno nizkih cenah. Naval občinstva je bil tako velik, da je morala posredovati policija. Na nekem trgu pred glavno trgovino se je zbralo čez 10,-000 ljudi. Več otrok, ki so bili v družbi s starši, se je porazgubilo, a so bili kaseneje najdeni in vrnjeni staršem. V navalu je bilo mnogo žensk poteptanih in ranjenih, zgubile so celo klobuke in čevlje v prerivanju. dijske in televizijske postaje so označevale spor med McCar-thyem in ameriškim vojaškim poveljstvom za senzacijo dneva, za dogodek, ki bo znal vplivati na splošni preokret v orientaciji do McCarthya, posebno še, ker je tajnik Stevens delal v spo-1'azumu z najvišjimi krogi zvezne vlade. Radijska in televizijska družba NBC je ponudila prenos zaslišanja, na kar je tajnik Stevens gladko pristal. Tudi mož-volčjak? Sestanek šivalnega kluba članicam šivalnega kluba krožka št. 2 Progresivnih Slovenk se sporoča, da se sestanek vrši jutri, v sredo opoldne na domu Mrs. Jennie Skuk na 1135 E. 66 St. Vabi se na obilen po-set. Dvoboj med McCarthyem in vojaštvom; McCarthy za eno blamažo bogatejši v philadelphiji McCarthy pod policijsko stražo! WASHINGTON, 23. februarja—Senator McCarthy je zaslišanje tajnika za kopno vojsko, Roberta Stevensa, ki je bilo' odrejeno za danes dopoldne z radijskim in televizijskim prenosom družbe N.B.C., preložil na četrtek dopoldne. To je radi tega ker član istega pododbora, senator Dirksen, republikanec iz Illinoisa, danes nima časa, pač pa je McCarthy objavil vsebino zapisnika ob pričevanju generala Zwickerja in pristavil, da bo še danes odkril komuniste v armadi. O Zw^ickerju je McCarthy dejal, da ni vreden, da nosi generalsko obleko. Značilno za sedanje razpoloženje zoper McCarthya je dejstvo, da je senator McCarthy, ki se je prošlo nedeljo mudil v Phi-ladelphiji, bil radi svoje osebne varnosti pod močno policijsko stražo. Značilno za današnje zaslišanje pa je dvoje: Prvič, da je republikanski član istega pododbora, senator Potter iz Michiga-na, dejal, da ima prav Stevens, ker ni dopustil, da bi prišli pred McCarthya njegovi oficirji. Drugič, da je bil Stevensov sklep izvršen in objavljen v sporazumu z obrambnim tajništvom. Belo hišo in najvišjimi vojaškimi krogi. McCarthy je torej osamljen. Za kaj je šlo in za kaj gre Senator McCarthy je pretekli teden diktatorsko pozval dva generala, da prideta pred njegov pododbor. Vojaškemu tajništvu je dal kratek rok 24 ur, da ugodi njegovi zahtevi. McCarthy po svoji stari navadi dolži tudi vojaško vodstvo, da je postopalo z rokavicami na rokah do "komunističnih" oficirjev, o Stevensu samem pa pravi, da v njegovo lojalnost sicer ni dvomiti, da pa je še vedno pod vplivom Trumanove politike. Eden od imenovanih generalov Zwicker je bil prejšnji petek zaslišan pred McCarthyem samim, brez prisotnosti članov njegovega pododbora. Zwicker je o svojem zaslišanju z njim, pa tudi tajnik Stevens, ki je to zaslišanje prebral, izjavil, da bi bili ostali člani pododbora McCarthya osupnjeni nad njegovimi metodami, če bi zaznali zanje. McCarthy je po tem zaslišanju trdil, da je Zwicker priznal, da je vojaška komanda v slučaju polkovnika Peressa vedela, da je bil slednji svoječasno komunist. O tej izjavi je zopet general Zwicker dal pojasnilo, da je McCarthy njegove izpovedbe v petek svojelastno tolmačil. McCarthy pravi, da vojaška komanda ljubkuje s komunisti in da je treba razčistiti vprašanje, ali so vojaki nad kongresom, nad raznimi oddelki federalne vlade, nad ameriškim ljudstvom in uživajo posebne privilegije in nedotakljivost radi svojih napak. Tajnik Stevens pa zastopa stališče, da se mora zavzeti za oficirje, o katerih ni dvoma, da so do Amerike lojalni in jih ščititi pred nezaslišanimi metodami senatorja McCarthya. Ugled in morala ameriškega vojaštva sta za ameriško varnost preveč važna, da bi jih tlačili navzdol z neumestnimi napadi, četudi gre za senatorja McCarthya. Radi tega ni pustil svojim oficirjem, da gredo pred McCarthya in se je odločil, da gre sam in bo Mc-Carthyu povedal, kar mu gre. Že včerajšnje in današnje ra- Pobiranje asesmenta Tajniki društev, ki zborujejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., bodo pobirali asesment v četrtek zvečer, 25. februarja, v spodnji dvorani. Tajniki društev, ki zborujejo v , Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave., pa bodo pobirali asesment v petek, 26. februarja od 6. do 8. ure zvečer. Poročali smo o dečku v Indiji, katerega so našli v bližini pre-stolice New Delhi in o katerem še daneg ne vedo ali je bil res od-gojen med volkovi, kar bi naj bilo v Indiji verjetno. Deček so nahaja v bolnici, kjer ga opazujejo. Plazi se še vedno po vseh štirih, rad popada in ima dvojno zgornjo čeljust. Na Japonskem v mestu Onu-ko se je pripetil podoben slučaj, tako da kakor o dečku volčjaku, lahko govorimo tudi o možu volčjaku. Neki 39 letni Shin Naka-mura, po poklicu pisarniški uradnik, se mora zagovarjati, da je zažgal namenoma pasjo hišico. Vzrok? Pes, ki je imel v tej hišici svoj dom, je Nakamuro ugriznil. Slednji je psa hotel ugrizniti nazaj, pa se mu pes ni pustil in pobegnil, nakar mu je zažgal hišico. Nemci v Londonu LONDON, 22. februarja — V Londonu se nahaja delegacija za-padno nemškega parlamenta, kateri je na čelu predsednik zgornje zbornice dr. George Zinn. Delegacija je gost britanskega zunanjega ministrstva. V Veliki Britaniji bo ostala na obisku cel teden. Gre za trgovske in politične odnosa je med Veliko Britanijo in Zapadno Nemčijo ter za razgovor o položaju, ki je nastal po brezuspešni konferenci štirih zunanjih ministrov v Berlinu. ŽENO JE ZADUŠIL HOLLYWOOD, Cal., 21. februarja—Albert Rybar, star 35 let, sin bogatega hotelirja v Pittsburghu, je na policiji priznal, da je zadušil svojo ženo, ki je bila stara 45 let. V razdobju osmih mesecev je kljub vsem, moževim prošnjam in grožnjam, naj bo pametna, ponovno živela z drugimi moškimi. Albert je ženo zadušil z brisačo, katero ji je tiščal v usta. Rybar je dejal, da mu je njegova mati zapustila $300,000, "katere, mu je žena pomagala zapraviti." Umorjena žena ima v Californiji odrasle otroke iz svojega prvega zakona. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)________________________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)________________ For Three Months—(Za tri mesece)___________________ -$10.00 - 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$12.00 - 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. izbira poklicov Бпа izmed najvažnejših stvari v človeškem življenju je izbira poklica. Na žalost se pa povprečni mlad človek tega zave šele, ko je že morda prepozno. Vsakdo podeduje naprimer po svojih starših lastnosti ali talente za gotovo delo ali poklic. Pri enih je talent bolj razvit in očivi-den že v rani mladosti, pri drugih pa pride na površje pozneje v življenju. Nobenega dvoma pa ni, da je na svetu veliko ljudi zavestno ali podzavestno nezadovoljnih in torej nesrečnih v veliki meri zato, ker nimajo v svđjem delu ali poklicu, kot bi rekle, svojega srca. Poglejmo naprimer samo v našo staro domovino. Koliko je imela recimo Slovenija duhovnov v primeri z drugimi poklici; zdravniki, učitelji, inžinirji, itd. Ali mislite, da si je toliko število slovenskh mladeničev izbralo duhovniški stan iz lastne volje in nagiba? Nkakor. Krive so bile okoliščine, materijalne in politične. Našim ljudem ni bil odprt skoro noben drug poklic. Dobromisleče matere in očetje na splošno so menili: "Naj gre za gospoda, da se mu bo bolje godilo, kot meni, da mu ne bo treba delati. Marsikdo pa je tudi gojil tiho željo, da bi na starost sin njemu kaj pomagal. Sploh pa je bila še posebno materam kar nekako prirojena želja, če je šel sin v mestne šole, da mora peti novo mašo. In so željno čakale dneva, ko se jim izpolnijo te sanje. Če je pa slučajno mlad fant izrazil kako drugo željo, je bil navadno v hiši jok. Kako nerad se odpove povprečen mlad človek svetu in naravnim zakonom je očividno vsepovsodi. Nam ameriškim Slovencem in Slovenkam je naprimer dobro znan slučaj, ko so začetkom tega stoletja gotovi ameriški krogi rekrutirali večje število mladih študentov na Slovenskem in jih pripeljali v Ameriko z namenom, da jih izšolajo za duhovniški stan. Več teh fantov pa se je, ko so enkrat prišli sem, premislilo in so takorekoč dezertirali. Kot posledica tega smo dobili clevelandski Slovenci prva dva zdravnika. Eden od teh še danes ordinira in je imel nemalo upliva na naš narodnostni in kulturni začetek in razvoj. Zelo zanimivo in značilno v tej zvezi pa se nam zdi to-le: da so imeli biti, ali bili nagovarjani, naj se posvetijo verskemu poklicu, trije izmed naših naj odličnejših in plodonosnih ameriških Jugoslovanov, da jih imenujemo; Pupin, Tesla in Adamič. Prva dva naj bi bila pravoslavna popa in slednji jezuit. Naj vam v naslednjem podamo tozadevne podatke, ki vas bodo gotovo zanimali. Mihael Pupin je sam pisal v knjigi "Od priseljenca do iznajditelja," kako se mu je razblinila misel, oziroma namera, da postane pop, ko ga je nekoč, ko se je peljal na donavski ladji v mestne šole, skupina bogoslovnih študentov okradla vse jedače, katero mu je dala na pot njegova dobra mati, vključivši lepo pečeno gosko. Dalje pa je omenil, kako velik in takorekoč odločilen vpliv v njegovem življenju je igralo poznanje imena in dela ameriškega predsednika in mučenika, Abraham Lincolna, čigar rojstni dan smo praznovale ta mesec, da se je odločil za potovanje v Ameriko. Kakor Adamič je prišel namreč Mihael Pupin sem, ko mu je bilo komaj 14 let. O Nikolu Tesla pa je pred kratkim pisal eden izmed kolumnistov v Plain Dealerju ravno v zvezi z razpravo, kako važno je za človeka, da si izbere pravi poklic. Povedal je, da je bil Tesla sin pravoslavnega popa, ki je želel, da postane sin istotako pop. Mali Nikolg se je temu upiral in prosil očeta, naj ga da učiti za inžinirja, toda slednji je trdovratno vstrajal. Nekoč pa je fantek zbolel in je bil tako slab, da niso mislili, da bo ostal živ. Tedaj je stopil k njegovi postelji oče in hoteč mu izpolniti njegovo najbolj gorečo željo, mu je dejal, naj se le ozdravi, da bo lahko inžinir. Tedaj so se malemu Nikitu zaiskrile oči in od stistega trenotka dalje se mu je pričelo stanje obračati na bolje in je ozdravel. Rezultat tega dogodka poznamo. Tesla je postal eden največjih elektrotehničnih izumiteljev. In kar je še bolj značilno je njegov značaj, kajti za njegove dalekosežne iznajdbe ni zahteval drugega, kot da KO mu da prilike in sredstva za delo in eksperimentiranje. Nudil jih je človeštvu brez misli na lasten dobiček. Ni se hotel okoristiti znjimi ker je bil človekoljub v resničnem %:omenu besede, umsko in čustveno razvit daleč nad večino današnjih ljudi. Dne 7. januarja je poteklo ravno enajst let, kar so ga našli mrtvega v njegovi hotelski sobi v New Yorku. Do- (Dalje na 3. strani) URADNA PRILOGA PROGRESIVNIH SLOVENK •иииШв Naš Progresivni čebelnjak Poročila o delu, načrtih in uspehih naših krožkov (Vsi prispevki morajo biti v uradu urednice Mrs. Mary Ivanusch. __________R.F.D. 1, Chardon, Ohio najkasneje do 15. v mesecu.) Prireditev s kartami in j)ecivom 21. marca I! darila ' quilt," katerega bodo Združenih narodov ter imele pri- naše članice našile.—V blagajno liko videti in slišati velike može, so darovale: Mary Bolko $2, diplomate od vseh Združenih na- Shefaoygan, Wis.— Krožek št. ^^arc $1.10; Mary Lokar, rodov. .....kije nadomestovala našo podpredsednico, Lojzko Derdič te- 12 P. S. je sklenil na zadnji seji, 3. februarja (to je vsako prvo . sredo v mesecu) zvečer v Stan- njenega obiska v domovini Imele smo tudi goste na tej seji, namreč članici, Fr. Kristan aicuu v mcoctu; jiveuer v OLaii- , . Л. " . in Josie Potprek 4P4tri noSo dard dvorani na Indiana Ave., ^kozi tri mesece, m hotela spre- Muha. Dobrodošle da priredimo kartno zabavo v plačila in darovala nazaj v ..... ~ • blagajno $3. Prav lepa hvala vsem! Lojzka Derdič je pripeljala na prid blagajne. Saj veste, naša blagajna se prazni in zato je naša dolžnost, da jo zopet napol- . - ^ ------- Poleg kartne zabave, bo- članico, Frances Če- Ч • 1 . 1. .. w RATI. VPS T TSo nimo mo prodajale tudi domače pe civo, katerega bodo napekle naše pridne članice in prinesle seboj. (Prošene ste, da prinesete pecivo vsaj do ene ure popoldne, da bomo imele čas določiti cene poticam, kruhu, itd.) Saj veste, kako hitro seže drugi narod po domačih delikatesah! Zabava in prodaja peciva bo na nedeljo, 21. marca popoldne v Standard dvorani. Tekom igranja kart, se bo oddajalo pri mizah nagrade—lepe brisače (towels) in tudi lep par tako-zvanih vajšnic ali "pillow cases" bo oddanih srečnemu dobitelju. Članice, prošene ste, da se udeležite prihoduje seje v čim večjem številu, ker bomo rabile dosti pomoči na priredbi. Medtem pa tudi pridno agitirajte za veliko udeležbo te naše zabave, da bomo lahko še naprej vršile naše dobrodelno delo. Pozdravljam vas v imenu naših Progresivnih Slovenk širom Amerike in želim vsem krožkom obilo uspeha! Angela Rossman, zapisnikarica. Euclid, Ohio — Zadnja seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk je bila prav lepo obiskana. Vse priznanje in hvala članicam, ki se tako zanimate za naše delo. Največ smo razmotrivale o Valentinovi zabavi od 7. februarja, na kateri smo imele veliko posetnikov, ki so se vsi zabavali in se sukali ob dobri Grabnarjev! godbi. Drugi so bili zopet veseli, ker so našli svoje znance in prijatelje in se lahko kaj pomenili med seboj. Najbolj smo bile pa seveda vesele in zadovoljne me ob takem uspehu. Srčke smo razprodale prav vse in še več bi jih bile, ako bi jih imele. Jih bomo pa za drugo leto še več preskrbele. Jaz sem bila tudi med prodajalkami in mi jih je vse prehitro zmanjkalo. A vzlic temu je šlo povpraševanje za srčki kar naprej. Nazadnje me je en goreč Valentinov čestilec popokal (rekel je da je tudi petičen), če bi mu moj T. Urbanz in L. Trakonja. Pred srček dala. Hm, sem si mislila res je, da imamo učene dohtarje bi se midva morda lahko zme- nć? Imele smo tri nagrade. Prvo le darovala Mary Jakše, drugo Mary Medvešek in tretjo je prispeval naš krožek—lepo ročno delo. Vsem lepa hvala! Največ srčkov je imela Mary Medvešek in bila deležna prve nagrade. Takoj za njo je bila Frances Julylia in odšla z drugo nagrado, in na tretjem mestu je bila Josephine Henikman, ki je odnesla tretjo nagrado. Vsem trem naše čestitke! Kuharicam, točajkam, sploh vsem, ki ste kaj delali in pomagali v imenu krožka št. 3, srčna hvala. Posebno pa gre priznanje in hvaležnost našim ljubim po-setnikom, ki so nam vedno zvesto ob strani. Naš šivalni klub tudi dobro napreduje. Anna Gačnik je po sen. Ves kaj, Lojzka, še štiri nove pripelji, pa boš dobila nagrado $5! Seveda to velja tudi za druge članice, če jih toliko dobite. Torej naše nove članice ta mesec so: Mary Sušnik, Jennie Šile, Frances Plevnik in Frances Česen. Skupno bomo še veliko naredile! Jaz sem dobila pa enega podpornega člana, Louis Erjavec. Dobrodošel in da prideš na naše prireditve! Bolni sta Jennie Samsa in Mary Sušnik. Obema želimo naglega okrevanja! Torej se vidimo 28. februarja, ko bo Gospodinjski odsek AJC naredil "Chicken dinner." Le pridite, vam bomo prav dobro postregle. Igrala bo zopet Grab-narjeva godba. Vera Potochnik, poročevalka. Glas krožka P. S. št. 9 Chicago, 111. — Meseca februarja je bila dvorana polna članic. Predsednica, F. Vider je hitela z uradno važnim delom, da je kmalu zaključila sejo. Imele smp gosta v osebi Oskar Godina. Govoril nam je o poštnih pošiljatvah v staro domovino. Razločno m Poučno nam je razložil vse podrobnosti radi zavitkov, zavojev in vrednostnih pisem. Pojasnil nam je koliko naj se paket odda v slučaju smrti dotičnega, kateremu je bil paket v prvi vrsti namenjen v naši sredi! Draga urednica, dovolite mi še malo prostora, rada bi še nekaj poročala, kar me je silno pretreslo obenem pa zelo razveselilo. Po seji smo se dobro zabavale in čebljale venomer. Naenkrat se je oglasila Dott Sodnik in nas vprašala, ako opaztljemo kdaj na T. V.—"This is your life." Potrdile smo ji z "ja." Povedala je, da nam bo sedaj ona čitala nekaj, kar ve, da nas bo zanimalo. Seveda smo postale vse pozorne, nakar je pričela: "Is this your life?"—Nobena članica ni niti najmanj sanjala, katera bo zadeta. Čitala je in čitala, slutile smo, da je to ena izmed nas, toda katera? Slišale smo dan in kraj rojstva. Še vedno smo mishle in ugibale. Naenkrat pa zaslišimo ime našega pisatelja Finžgarja, Sora na Gorenjskem in gospodinjska šola v Ljubljani. In ko še nadaljuje: "Ona je bila pri visoko cenjeni družini nemškega pokol jen ja ..." Svitati se mi je pričelo v glavi ... o to je pa življenje Angele Mezner. Skoraj se mi je stemnilo pred očmi, vse je bilo megleno, vendar sem razločno videla malo postavico pred menoj, slišala hjen topli glas, ko je čitala naprej. Povedla me je v moj mili rojstni kraj, v lepo domovino, Slovenijo, v kraje moje mladosti. Tisočero spominov se je obudilo v mojem srcu na kraje, kjer sem bivala in ljubila. Hvala Ti, Dott Sodnik, Ti dobra misliš vedno, kako bi nas razveselila. Zatem mi je pripela sitnosti in nejevolje si prihranimo s tem, ako storimo vse po Katie Bernik naprsni ^^ореГ in Tli RT 1 T Tli ^ Tn r» VI Л »»o v-k/~.1 rt T% v zapela Prešernovo pesmico, Lu-nem Iktku. ki g;a piilepimo ria ^vitek. Poudaril je da se mora s trpkimi spomini, vendar mi je na ta listek napisati se en na- najljubša. Prisrčna hvala, draga slov,,oziroma ime oseoe, kateri Kati, imaš srebrn glas, pa imli Godove so imele v tem mese. domušno-diplomatska si cu; Golobic, A. Kolar, A. Vert " ' nik, M. Vertnik, Umek in Udo vich, D. Sodnik in F. Zaitz. Hva- tu'Iio "f ™ nvd, Ш, ако imamo dobre, zveste nn- ° d«:« članice, kako tudi zlato srce. Tončka Urbanz, tudi Tebi se iskreno zahvalim! O, kako hu-domušno-diplomatska si! že veš, kaj mislim. Kako lepo je življenje na sve- ža vse dobrote in happy birth day! Z darovi so se pridružile šs: Kopač, Widmar, Rak, M. Andres, ,, vsem pa je treba omeniti, da prinese vsaka, neglede na starost, ki vse sorte gruntajo in če kdaj vse doma pečeno pecivo, oh, ta-pogruntajo s pomočjo "Heart ko dobro in okusno! Malo se fonda," da bi se dalo živet brez imamo tudi našim kuharskim te presnete "krvne pumpe," pa knjigam zahvaliti, kaj ne da? Bolne so: F. Zaitz iz Claren- nila.—I no, špas mora bit, ali don Hills si je zlomila roko. Ob- žalujemo, da se je to pripetilo naši priljubljeni, veseli in radodarni Francki. E. Kuro je boljša. Težka operacija se je posrečila. Bolni sta še Mary Zaitz, ki živi na New England St., in Aličeva Vsem želimo hitrega okrevanja! Tudi novo članico, A. Koss, smo sprejele v našo sredo. Pozdravljena ! Katere članice želite potovati meseca maja v New York ter spremiti našo poslanko prijateljstva in še več drugih članic, ki se ji bodo pridružile na potovanju v staro domovino—na paro-brod, 83 javite prej ko mogoče. Tajnica, Kristine Nadevesnik nam je čitala tozadevno pismo gl. tajnice, naj se naša dekleta čimpreje prijavijo. 17. maja bo-do Prog. Slovenke gostinje % I- slušateljice na zborovanju se naj vam vsem zahvalim, kaj naj vam rečem, in kako? Vse bo premalo. Hotela sem se ustmeno zahvaliti, povedati, kaj čutim v mojem srcu, a nisem mogla, mraz me je stresal. Dan 5. feb-1'uarja mi bo ostal v spominu do konca mojih dni. Hvala za spominske knjige in pisalni papir. Bodite pozdravljene! Angela Mezner. P. S.: Dr. "Nada št. 102 SNPJ priredi veselico 6. marca v Joe Hall, Christiana in 27th St. Slavile bomo 45-letnico obstoja. Poaetite nas! Bo izvrstna postrežba, zabava in godba! Na svidenje! "progresivne slovenke" obiščejo združene narode Za Gl. Prosvetni Odbor — Victoria Poljšak CLEVELAND, OHIO — Sedemnajst maj je rezerviran za Progresivne Slovenke," da obiščejo Združene Narode v New Yorku. To bo ob priliki potovanja Dorothy Sodnik, poslanke dobre volje P.S. v Jugoslavijo. Ideja za to po-JVX tovanje in obisk Z. N. se je sprožila lansko leto na naši konferenci. Tu Vam podam nekaj podatkov v zvezi s tem potovanjem: Iz Clevelanda bi odpotovale v nedeljo, 16. maja zvečer v New York. Od tam pa zjutraj, 17. maja v stan Združenih Narodov, kjer bi si ogledale poslopje in prisostvovale njih zasedanju in imele skupno južino v delegatski jedilnici. Drugi dan, 18. maja bi si ogledale mesto N. Y., kot mu-zej. Central Park, knjižnico, R.C.A. poslopje. Fifth Ave. in druge zanimivosti. Za zvečer pa—ako nam bo uspelo dobiti vstopnice za enega večjih radijo ali televizijski programov, ki so prosti vstopnine. Odbor je tudi na delu za preskrbo hotela. Na. 19. maja bi spremljale Dorothy na parni k Queen Elizabeth in se poslovile od vseh, ki potujejo takrat v domovino. Nazaj grede iz N.Y. z New York Central vlakom bi izstopile v Poughkeepsie, 80 milj oddaljenem mestu in od tam še štiri milje z busom v Hyde Park, kjer bi obiskale Franklin D. Rooseveltov dom, knjižnico in njegov grob. Vstopnina za dom in knjižnico je 25c; za ogled Združenih Narodov pa je cena skupine 75c za osebo. Železnica iz Chicago do New Yorka in nazaj je $80.09. Iz Clevelanda na oba kraja pa $37.84. Kot vidite iz teh vrstic, bo ta tura zanimive in obeta biti lep dogodek vsem, ki se je vdeleže, saj bi posetile institucijo, kjer so zastopniki vseh narodov stalno na delu, da nam ohranijo mir. Zagostavljam Vas ako se vdeležite tega potovanja ne bo Vam žal. Imele boste dosti veselja in obilo duševnega užitka, ki bo za vas trajne vrednosti. Posebno važno je, da naznanite, ako se udeležite tega izleta čim prej ali najkasneje do zadnjega marca in obvestite tajnico P. S. Josephine Zakrajsek, 4332 W. 52nd St., Cleveland 9, Ohio. SLIČICE NAŠIH VODILNIH ŽEN. Običajna letna prireditev krožka, št. 1. P. S. V nedeljo, 14. marca, priredimo večerjo, na kateri se bodo servirale piškc z vso prikuho, kavo in pecivom. Naši stalni posetniki že vedo, kako je vedno prijetno na naših prireditvah Progresivnih Slovenk. Zato se tudi gotovo omenjene prireditve vselej udeleže. Ako še nimate listkov za to ve-Čerjo, je najboljše, da iste takgj dobite pri naših članicah. Za re-(Dalje na 3. strani) Ob dvajsetletnici Progresivnih Slovenk Amerike ni nič več kot prav, da podamo javnosti nekoliko podatkov o ženah, ki so na čelu te naše edinstvene ženske organizacije. Serija člankov ali sličic se pričenja za današnjo uradno izdajo in se bo nadaljevala skozi to jubilejno leto. S tem upamo, da bomo odprle takorekoč malo. okence ali vrgle majhen žarek luči v življenje, delo in veselje naših požrtvovalnih glavnih odbornic.—urednica. -K Uvod Staro pravilo je bilo, da spada žena takorekoč za štiri stene njenega doma. Nekateri si ša danes želijo nazaj tistih tako-zvanih zlatih časov, čeravno si tega ne drznejo javno priznati. Takrat ni imela žena nikakih pravic, niti v zasebnem družinskem krogu, niti v javnosti. Njena vloga je bila, molčati in pokorno slediti diktatu in regulacijam tistih krogov, čijih oblast je bila vsemogočna in v čijih očeh je bila grešno bitje, vir vsega zla na svetu. Toda evolucija človeškega napredka, ne le v materijalnem temveč tudi v moralnem in duševnem smislu, je to naziranje enostavno porinila na stran med preživele ideje. Predno je prišlo do tega so bili kajpada boji, bile so žrtve, a zmagale so progresivne sile, ki so videle in slutile v ženi največji rezervar njenih po-tencijonalnih in še takorekoč ne-izkoristenih in nerazvitih lastnosti, kot moževe družice in kot matere in vzgojiteljice mladega rodu, za lepši, pravičnejši in mirnejši svet. Ne mislimo reči, da je z dosego ženine enakopravnosti že dosežen cilj. Ne. Delo se je šele pričelo, kajti obstoja nevarnost, da ravno ta svoboda zapelje žene na pota novega zasužnjenja in zaslepljen ja, oblečenega v nove oblike in pretveze. Na srečo pa ravno v Ameriki miselno in duševno sproščena žena instinktivno sluti, v kateri snjeri leži možnost za bolj srečno in polno življenje za njo in nj^no družino. Zato se zbira v svobodnih ženskih organizacijah in skupi- nah, kjer se uči in izobrazuje. In ena takih skupin, katere ustava in pravila slone na načelu popolne osebne, verske in politične svobode za vse njene članice, je organizacija "Progresivnih Slovenk Amerike," katero so ustanovile naše napredne žene pred dvajsetimi leti in kateri načeljuje sedaj že skoro deset let nepretrgoma žena, ki nam je lahko za vzgled in vspodbudo, naša Cecilija Subel. Naj vam to-rej podam nekako miniaturno sličico njenega zasebnega in javnega življenja in udejstvova-nja, kakor mi jo je podala sama. CECILIJA SUBEL Rojena je bila 11. novembra, leta 1901 v Tomačevem pri Ljubljani, hišna številka 2, kar je sedaj del mesta Ljubljane. Oče, Jože Suhadolnik, je bil rojen v Črni vasi pri Igu, mati Marija pa v Ljubljani. Pri hiši. se je reklo pri Pajsarjevih. Od družine osmero otrok jih živi še pet in to štiri sestre in en brat; dve sestri in en brat so pa umrli v letu 1890 za davico. Sestra, Frances Spik živi v Clevelandu, Rose Koci v Wickliffe, O., in brat Andrej pa v Harwick, Pa. Oče, JoŽ2 je prišel v Ameriko leta 1902 in sicer v Moon Run, Pa., k bratrancu, Frank M^čku, leta 1906 pa so prišli za njim še žena z otroci. Tedaj je živel oče (Dalje na 4. strani) J enakopravnost stran 3 izbira poklicov (Nadaljevanje s 2. strani) i« napravil nar n^V u"' premožen. Sploh mu ni bilo za de-eksner^i" гГ lahko delal na svojih temveč ipVi i ^^1 niti posebne delavnice, je delal kar tam, kjer je živel. nie ° ^^^ajdbi katerega gre v javnosti prizna- vem H Marconi, je nekoč dejal: "Radio- _a^, dasern jaz njegov oče, twiase nii ne dopade. Je nad- drži ^ J nikoli ne poslušam. Radio človeka moti in ga *1 tmncentracije. Tf tem življenju jei/se preveč neg/' človekovo pozornost proč od kvalitativ- noft j® kakovost in ne mnogoštevil- mish, kar šteje." Videl je njegovo zlorabo. V., cividno je imel veliko misli, ki se niso nikoli uresni-1 navado, da je ob vsakem rojstnem dnevu na-časnikarskim poročevalcem, kakšne iznajdbe še e pridejo. Ob njegovi 76-letnici, deset let pred smrtjo L "Prenos energije na kak drug planet je samo J z*deva mženirstva. Problem sem rešil tako dobro, da nimam o tem nikakega dvoma." j® star 78 let je naznanil, da je spopolnil mrtni žarek," ki bi izbil na tla škadron 10,000 sovražnih e a celih 250 milj od narodne meje in bi na mah pobil a milijone vojaštva na vojnem pohodu. Ta njegov žarek. Je dejal, da bi onemogočil vojno. Tesla je bil rojen v Smiljanu pri Liki na Hrvaškem eta 1857. V Ameriko je prišel leta 1884, ko mu je bilo 27 ® . potem ko je že v Avstriji, kjer je delal za vlado, na-ravii prvo telefonsko iznajdbo, oziroma izboljšavo. Po-^ al je ameriški državljan in tovariš Thomas Edisona, iz-jnnitelja električne žarnice. Kasneje je ustanovil Tesla oratorije, kjer se je posvetil izključno raziskovanju. Poročil se ni nikoli in je dolgo vrsto let živel v hotelu, je tudi umrl. Krakočasil in zabaval se je s tem, da Je hodil krmit golobe v bližnji park. Par let pred smrtjo, J® najel nekega dečka, da je vzel vsak dan pet funtov ko-juze in jo natresel golobom. Dejal je, "da je tako bolj pri-ocno." Očividno si ni hotel priznati, da mu moči pešajo, ajti v najboljših letih je bil korenjak. , poglejmo slučaj L. Adamiča. V svoji prvi knjigi nieh v džungli" nam je opisal razmere in vzroke, zakaj Je odšel v tako rani mladosti v Ameriko. Še kot majhen rok je imel razvit čut za opazovanje ljudi okrog sebe. ati in oče sta uvidela, d^ ni bil rojen za na kmetijo in ба torej dala v mestno šolo. Ko pa je bil v Ljubljani ga je Njegov socijalen čut pritegnil med skupino študentov, ki so delali za večje pravice za Slovence. Kot rezultat je oil zapleten v neko dijaško demonstracijo, bil aretiran in 2 ljučen iz šole. Radi tega mu je bil vstop v vse učne za-^ode v državi onemogočen. Eden njegovih stricev, ki je imel v ljubljanskem jezuitskem zavodu prijatelja, je svetoval, da bi ga poslali Ja. Mali študent je sicer privolil, toda zelo nerad. Ko ga Je pa oče v jeseni leta 1913 peljal v Ljubljano in sta bila ^a vlaku je deček ves otožen zrl na polja, gozdove in ravnike. V duhu je videl pred seboj črno in vlažno zidov-Je 600 let starega jezuitskega zavoda in cerkve, kjer je bil jjekoč za časa, ko je bil študent na gimnaziji in kjer naj 1^11 zaprt celih deset let. Zal mu je bilo dane obljube staršem in čim bolj sta se z očetom bližala Ljubljani, tem so mu uhajale misli v Ameriko, o kateri je že veliko °ral in slišal od enega izmed sosedov, kise je vrnil od tam. Ob prihodu v Ljubljano sta se z očetom najprej usta-^ila v neki gostilni, da se okrepčata predno se zglasita v Jezuitski šoli. Tu je Adamiča prevzelo tako močno čustvo ^n upor proti kloštrskemu zidovju in izgubi svobode, da pod izgovorom, da mora na stranišče, odšel iz gostilniške sobe na dvorišče in jo od tam ucvrl iz Ljubljane, kar so ga nesle noge. Na cesti proti Dolenjski ga je po-tem pobral neki kmet, ki je vozil v isto smer; tako je prišel domov kaki dve uri pozneje, kot oče. Slednji je bil kajpada na vso moč razjarjen, ker je iskal fanta ves dan po jubljani. Posledica je bila huda družinska nevihta, ka-^eri pa je sledil končni sporazum, da odpotuje deček v Ameriko s sosedom, ki se je ravno tedaj pripravljal na po-kratek sem. Kaj je bil rezultat, nam je vsem več ali manj znano. ^ tega mladega slovenskega priseljenca se je razvil literarni genij iste veličine, kot Tesla in Pupin. Razlika je edino v tem, da medtem, ko sta prispevala prva dva tako-^ekoč podlago za današnji razvoj električnih sil, čijih obrežje prepreza zemeljsko oblo, da dosedaj še skoro ne-nacete naravne sile služijo človeštvu, je posvetil slednji, l^akor mogočni obmorski svetilnik v mračno in džungli podobno ozračje človeških medsebojnih odnosa je v. Poten-eijonalne sile vsega, kar so ti trije jugoslovanski geniji Sprožili ali začrtali, so šele v prvih štadijah. Veliko Ada-niiČevih idej, zasnovanih v knjigi "Two Way Passage," o kateri je dejal F. D. Roosevelt, da odpira obzorja, se že izvaja. Res dobivajo, kakor v slučaju Tesle in Pupina glavni kredit v javnosti drugi in nosijo načrti vsakojaka imena, toda nič zato, glavno je, da se izvajajo. Saj ni nih-ee izmed njih hlepel po bogastvu in časti. Dasiravno si ni nobeden izmed treh izvolil poklica, v katerega so ga silile ozke razmere njih rojstnega kraja, so bili vsi trije še pred prihodom v Ameriko prežeti z globokim pojmovanjem načel in bistva dežele, čije ustava sloni na principu, da je slehernemu človeku zajamčena ne-ovrgljiva pravica do življenja, svobode in iskanja sreče, katero mu je podelil Stvarnik sam. Danes imamo akcijo—Nazaj k Bogu. Če bo to zapopa-deno in uveljavljeno v pravem smislu dela in vzgleda mož, kot so bili Washington, Lincoln in Roosevelt, čijih rojstne dni smo ravnokar praznovali in po stopinjah znanstvenih in literarnih genijev—priseljencev Teslovega, Pu-pinovega in Adamičevega kova, tedaj se nam ni bati ne za usodo Amerike, ne sveta ali vere, ker bo ta postala živo bistvo. Naj zaključimo z besedami Abraham Lincolna— "Resnica je moč!" , V tem duhu in prepričanju smo bile ustanovljene tudi "Progresivne Slovenke Amerike," ki smo obhajale 4. februarja dvajsetletnico našega rojstva. Pridružite se nam! naš progresivni čebelnjak (Nadaljevanje s 2. strani) zervacijo pokličite tajnico KE 1-7197, ali pa predsednico, Ančko Zaic KE 1-4841. Za ples bo igrala, nam starejšim tako priljubljena godba, John Grabnerja. Da bocfb piske slastne, bo skrbela naša zvesta kuharica, Jo-hana Perko z njenim štabom. Naše brhke kelnarce pa bodo gledale, da boste prijazno in točno postreženi. Tončko Tomle in Jennie Košir pa kar "dreftamo" za točilnico! Torej ni nobenega izgovora, da se ne udeležite priredbe našega krožka št. 1 v nedeljo, 14. marca v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Servirati bomo pričele točno ob 6. uri zvečer. Kaj pa kampanja ob priliki 20-letnice? Ali kaj pridno agiti-rate za nove članice? Pokažimo, da smo resnično za porast naše organizacije Progresivnih Slovenk. To bomo storile, ako pridobimo vsaka vsaj po eno novo članico! Kot že veste, praznujemo našo 20-letnico prvega in drugega maja, ob priliki našega "Progresivnega dneva." O programu, ki bo pripravljen za to našo pomembno slavnost, bo natančno pravočasno poročano. Na 19. maja pa odpotuje v domovino naša poslanka prijateljstva, Dorothy Sodnik. Ali ste se že odločili, da greste ob tej priliki v New York? O tem izletu bo poročano natančneje v kratkem. (Je že v današnji izdaji. Op. ured.) Theresa Gorjanc. KARTNA ZABAVA 21. marca v Slov. domu v West Allis, Wis. — Seja vsak prvi torek v mesecu Od krožka št. 8. Milwaukee, Wis.—Članice krožka so na letni seji decembra 1953, odobrile par sprememb, ki so stopile v veljavo početkom tega leta. Za tekoče leto so izvolile sledeči odbor: predsednica; Jerica Hoche-var; podpredsednica: Mary Schmautz; tajnica: Anna Pun-cer; blagajničarka: Rose Praznik; zapisnfkarica: Mary Jenko. Nadzorni odbor: Margaret Mat-kovich, Margaret Seruga in Cecilia Kutnar. Prosvetni odbor: Milka Chrnelich in Mary Gor-nick. Želja vseh odbornic pa je, da vse članice z vnemo sodelujejo pri vseh nalogah, ki se bodo pojavile. Zelo važno je tudi, da se članice pridno udeležujejo krožkovih sej in—tu pride v po-štev druga sprememba! Seje se bodo vršile to leto vsak tretji torek v mesecu v Slov. domu na West Allisu; torej ne četrti četrtek, kakor lan. sko leto. Pričetek sej bo TOČNO ob pol osmih zvečer, to pa vslcd tega, da bomo imele po seji več časa za razvedrilo. Saj veste, kako rade po seji'malo počeblja-mo in se pogovorimo o gospodinjskih problemih. Treba je tudi, da tistim članicam, ki obhajajo rojstne dneve v mesecu, ko so vrši seja, malo zapojemo— včasih lepo, včasih pa še lepše. Pri takih prilikah je seveda tre- domačega peciva. Pri vseh teh rečeh so naše Progresivne prav po strokovnjaško izurjene, zato bo pa že šlo. Treba je le, da se seja pravočasno prične—potem imamo pač dovolj časa, da vse to spodobno izvršimo. Saj boste pomagale, kaj ne? Naše iskrene sožalje izrekam sestri, Lojzki Gričar, kateri je kruta smrt pobrala ljubega soproga. Težak je ta uadrec za sestro, toda naj bo prepričana, da vse članice našega krožka sočustvujejo z njo. Naj se tem potom zahvalim vsem članicam krožka, ki so prišle izkazati zadnjo čast pokojniku. Nesreča ne počiva in smrt je neprenehoma na delu; nič ne vemo koga udari danes, koga jutri. Marsikdo je danes vesel in razposajen, jutri pa mu zvon zapoje. Ženi premine mož, možu žena, oče ali pa mati otrokom— tok časa gre venomer naprej, neoziraje se na posledice. V takih težkih urah je pa prizadetim v veliko tolažilo, če spoznajo, da so na svetu še srca, ki z njimi sočustvujejo in pomagajo lajšati grozno bol. Zato pa, drage sestre, prosim vas, kadar zadene nesreče katero izmed nas, nikarte ne pozabiti vaše dolžnosti izkazati preminulim zadnjo čast. Permojdunaj, nekaj bi bila pa kmalu pozabila in to je naša kartna zabava, ki se bo vršila v Slov. domu na West Allisu. Pričela se bo ob dveh popoldne v nedeljo 21. marca. Preostanek je namenjen naši blagajni, katero v dobrodelne namene pridno črpamo. Zato pa glejte, da bomo pri tej zabavi uspešne in da bomo "kaso" čim bolj napolnile. Ker vem, da marsikatera sestra rada primakne ob takih prilikah kako dobrodošlo darilo, naj še omenim, da bo vsaka za to zabavo primerna reč—hvaležno sprejeta. Srčne pozdrave vsem! Anna Puncer, tajnica, 2107 So. 65 St., West Allis 14, Wis. Aktivnosti pri kr. št. 2 CLEVELAND-ST. CLAIR — Prošli mesec, januarja, smo imele po seji predavatelja v osebi John Alden (Alič), ki je referant (referee) na mladinskem sodišču. Prav vesele in ponosne smo bile P. S. ker smo ga poznale kot mladega fanta, ko je bil svo-ječasno aktiven v našem društvenem življenju. Od tedaj je pa mnogo napredoval. Odločil se je za izobrazbo brez vsake pomoči; najpreje je dobil diplomo za "social studies" (social worker), potem pa še za advokata. Naše članice so prav vesele ko lahko stavijo na govornika vprašanja v slovenskem jeziku. Hvala lepa, John Alden, za lep in poučni večer! Ta mesec bomo imele govor nico Mrg. S. J. Neiburg od "Council of World Affairs," (Svet za svetovne zadeve). Predmet govora bo "The United Nations" (Združeni narodi), kar bo tudi zanimalo naše članice. Za gori imenovana govornika ba tudi m