ANNALES • Ser. hist, sociol. • 10 • 2000 • 2 (22) izvirni znanstveni članek UDK 929 MartinuSič M. N. prejeto: 2000-11-08 PORTRET DUBROVNIŠKEGA TRGOVCA MiHAJLA MARTINUŠIČA Ignacij VOjE redni univ. prof. v pokoju, SI-1000 Ljubljana, Pražakova 14 IZVLEČEK Predmet obravnave je "iibrettum" dubrovniškega trgovca Mihajla Nikole Martinušiča (de Martinussio 1349-1388). Mihajlo je bil v Dubrovniku znan zaradi svoje vsestranske trgovske dejavnosti in živahne aktivnosti v javnem življenju. Njegov "Iibrettum" je edinstven dokument, ki ga je kot dodatek k testamentu v notarsko knjigo testamentov prepisal notar. Iz vsebine izvemo med drugim, s kakšno trgovino se je Mihajio ukvarjal, s kakšnim trgovskim blagom je trgoval, kdo so bili njegovi trgovski partnerji, in h kakšnim trgovskim in finančnim oblikam se je zatekal. Ti podatki prikazujejo njegov moralni lik. Marsikje izjavlja, da je bilo njegovo trgovsko poslovanje na oderuški osnovi. Zato odreja velike vsote denarja iz zapuščine za povračilo škode, ki jo je s svojim nepoštenim ravnanjem povzročil svojim trgovskim družabnikom. Zelo močne so bile njegove trgovske povezave z Benetkami. Ključne besede; Mihajio Nikola Martinušič, biografije, trgovci, Dubrovnik, 14. stol. RITRATTO DEL MERCANTE RAGUSEO MICHELE DE MARTINUSSIO SINTESI Oggetto del contributo d il "Iibrettum" del mercante raguseo Michele Nicola de Martinussio (1349-1388). A Ragusa (Dubrovnik), Michele era conosciuto per le sue molteplici attivita commerciali ed una vivace partecipazione alia vita pubblica. H suo "Iibrettum" allegato al testamento e un documento unico nel suo genere, trascritto da! notaio nel registro det testamenti. Da esso veniamo a sapere, tra 1'altro, sulla na tura dei suoi commerci, sui vari tipi di mercanzia, chi fossero i sui partner d'affari e quali forme commerciali e finanziarie irnpiegasse. Sono dati che mettono in luce la sua figura morale. Come afferma in mold punti, la sua attivita mercantile si basava sull'usura. Percid dispone che una parte cospicua dell'eredita vada ai suoi soci d'affari, quale rimborso per i danni causati dal suo disonesto comportamento. Moko intensi furono i suoi legami commerciali con Venezia. Parole chiave: Michele Nicola de Martinussio, biografie, mercanti, Ragusa, XIV secolo 271 ANNALES • Ser. hist. socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) ¡{¡nacíj VOjFl PORTRET DUBROVNÍSKECA TRGOVCA MIHAJLA MARTINUŠIČA, 271-2B0 Zgodovinarjem je uspelo oživiti lik le redkih dubrov- niških trgovcev in hkrati obdelati njihovo življenjsko pot. Izjemno uspešen rezultat tovrstnega raziskovalnega dela so dubrovniški portreti Jorja Tadiča, in sicer ple- mičev (Marin Zamanjič, Serafín Gučetič, Frano Fr. Gun- dulič, Frano Lukarevič), meščanov (Marin Držič, Miho Pracatovič, Savko Bobaljevič, V ice Stjepovič-Skočibuha, Tomo Budisiavič) in žensk (Cvijeta Zuzorič). Časovno obdobje: od konca 15, do konca 17. stoletja (Tadič, 1948). Desanka Kovačevid-Kojič je obdelala dejavnost Žore Bokšiča, trgovca in protovestijarja bosenskih kra- ljev (Kovačevič-Kojič, 1962, 298-316). Bariša Krekič pa je orisal življenjsko pot plemiča Basiliusa de Basilio, ki je živel na prelomu iz 14. v 15. stoletje (Krekič, 1984, 171-181), in apotekarja Francisca, ki je v Dubrovniku deloval v prvi polovici 14. stoletja (Krekič, 1999, 15-49). Bencia del Buona, zastopnika firenskih trgovskih družb v Dubrovniku v tridesetih in štiridesetih letih 14. stoletja, je predstavil Ignacij Vo je (Voje, 1971, 189-199). S po- dobnimi raziskavami dejavnosti in življenjske poti po- sameznih dubrovniških plemičev in meščanov bi dobili zelo zanimive metodološke prijeme in tudi izhodišča za preučevanje vsakdanjega življenja v določenem obdob- ju, hkrati pa tudi vpogled v razmišljanje tedanjega člo- veka. Pričujoči prispevek poskuša osvetliti lik dubrov- niškega plemiča Mihajla Nikole Martinušiča (de Marti- nussio, 1349-1388), ki je bil v Dubrovniku znan zaradi svoje vsestranske trgovske dejavnosti in živahne aktiv- nosti v javnem življenju. Bil je član sveta naprošenih (senata) in malega sveta, večkat je opravljal tudi funk- cijo kneza (Mahnken, 1960, 307-309). V času vojne med Benetkami in Genovo zaradi otoka Tenedosa (1378-1381) je bila prekinjena trgovina med Benetkami in Dubrovnikom. Dubrovniški poslanci so bili navzoči pri razpravljanju o miru med Benetkami in Ogrsko po beneškem porazu pri Pulju po padcu Chiogge (Krekid, 1958, 36-37). Maja 1380 sta bila Mihaj lo Martinušič in jakov Prodanelo poslana k banu Nikolaju Seču, da ga kot podložnika ogrskega kralja zaprosita, naj se dubrovniškim trgovcem na Neretvi vrne trgovsko blago, ki jim ga je odvzel plemič Radoslav Obriganič, nekoč plemič Durda Balšiča, sedaj pa bosen- skega kralja (Dinič-Kneževič, 1986, 37; Tadič, 1935, 412-413). Beneške tkanine so kljub vojni prihajale v Dubrovnik, vendar so jih dubrovniški trgovci kupovali v mestih severne Dalmacije. Tako je svet naprošenih 25. junija 1330 dovolil Miha j lu Martinušiču, da tkanine, ki jih je imel v Zadru, vkrca na občinski brigatin in jih prepelje v Ston. O d vsakega kosa tkanine je moral plačati 4 dinarje za prevoz (Dinič, 1951, 48). Ko so se Dubrovčani decembra leta 1382 odločili napotiti po- slanstvo v Bosno h kralju Tvrtku L, so sklenili, da mu pošljejo darilo v tkaninah, in to "unum pannum de scarleto de grana et unum moreilum de grana et quatuor tinti lanas" ali pa 400 dukatov. Ker ni bil sprejet no- beden od navedenih predlogov, so izbrali Marina Benešiča in Mihaj la Martinušiča, da si ogledata tkanine in se odločita, katere naj pošljejo kralju, ter o tem ob- vestita svet naprošenih (Dinič-Kneževič, 1982, 58; Dinič, 1951, 266, 279). Med nekim potovanjem v italijo je Martinušič dobil februarja 1383 od vlade nalogo in pooblastilo, da skupaj z Martolom Crijevičem poišče sposobnega človeka, ki bi lahko prevzel dolžnost dubrovniškega kanceiarja. Če ga bo našel, naj mu omogoči prihod v Dubrovnik (Dinič, 1951, 311). Če bi v Dubrovniku obstajale družinske kronike, kot. so jih že v 15. stoletju pisali v Italiji, potem bi bilo tudi za posamezne Dubrovčane zelo preprosto napisati nji- hov portret in slediti njihovi življenjski poti. Dubrovniški trgovci so vodili predvsem poslovne trgovske knjige od 14. stoletja dalje, od katerih pa so se le redke ohranile do danes (Voje, 1980, 77-86). Izjemoma so v poslovnih knjigah njihovi lastniki zabeležili tudi kakšen po- memben družinski dogodek. Ena takšnih ohranjenih poslovnih knjig je knjižica Nikole Gučetiča (de Cozze) in njegove žene Marije. V njej so zabeleženi podatki o posesti, stroških družine in letnih dvorcev, poslovne listine, popisi posode in pohištva, dnevi in ure rojstva otrok ter imena njihovih botrov. V knjižici so prepisane tudi ženiine pogodbe, delitev imetja in oporoke članov družine (janekovič Römer, 1999, 360-361). Nekaj povsem drugega pa je "librettum", ki ga je kot dodatek k testamentu napisal Mihaj lo Nikola Martinušič leta 1388. Na robu testamenta (PAD, TN, VII, 193) je notar napisal marginalno beležko, v kateri omenja, da je kopija vsebine "librettuma" prepisana na koncu iste knjige, v katero je registriral testament (PAD. TN, VII, 246v,-250v.). iz marginalne beležke tudi razberemo, da je original shranjen "in sachetto" v notariatu "in qeílo bancho che e per la apresso Ii finestra di notaría". 2al je zadnji del notarske knjige testamentov tako zelo poško- dovan zaradi vlage, da je precejšen del teksta na neka- terih mestih nečitljiv.1 "Librettum" Mihajla Martinušiča je edinstven doku- ment. Iz njegove vsebine dobimo zelo jasen vpogled v Mihaj lovo trgovsko poslovanje in aktivnost pa tudi v razmere, v katerih je "librettunV1 nastal. M e d drugim Iz- vemo, s kakšno trgovino se je Mihaj lo ukvarjal, s kakš- nim trgovskim blagom je trgoval, kdo so bili njegovi trgovski partnerji, h kakšnim trgovskim in finančnim ob- likam se je zatekal, kako je bila razvejena njegova trgovska mreža in trgovsko poslovanje. Najbolj zanimivi so tisti podatki, ki prikazujejo njegov moralni lik. Na 1 Pri branju in razumevanju teksi.3 mi je pomagal pokojni arhivski svetnik dubrovniškega arhiva dr. Zdravlco Šundrica. Dolgujem mu iskreno zahvalo. 272 ANNALES • Ser. hist sociol. • 10 • 2000 • 2 (22) Ignacij VOjE: PORTRET DUBROVNIŠKECA TRGOVCA MIHAH.A MA RT IN UŠI ČA, 271-280 ^ c"' / n c n r t t m v j tV ) c c c ^ j j ^ o U j " ô v c - î ) m o * i f c n v \ I Î - J » x ^ T i i g V ' . T T w ^ M r . - i m i l b « ^ & r w t / « î ^ p m A r r v C m A l i l l ' ^ i c o h J r ^ \ o u i h m o . T r i - ^ n t J ' & ' i h w Y ) V S s i T ^ - t ^ w ^ ^ ^ ^^^^jrwl) • wmi ¿o ime ixjUmtè j ftllfW Cng» S A fa uc/Tl- ... .• V A • ( V ^ i v é t - ^ i r t <£>uj)i -t'^Btcv - m u c m u f i c v : . ' î W f c b & y * n a / J V < S u ~ v i i b , ' t ( r w | V t r i i v i j j V y vvûii) c i - o j S m o w i f i i i l T i f h x & Û r COrn.o Vcu,Srôr n > t y t ' ^ v v o t ^ C)jaa "T^ofo . ^ p ^ c p w & A c n o p v » jl<\ Œtnil ç ^ ov.ftrmtS.'v'v fî> ̂ i t to i t k ^ , f ^ l t o \ v u y > " t & V : v \ o * ^ ^ U J c v ^ m v o - G n A - S y n epu-b-aj r u û vu) vasfP < \ Û * ck t+L fftA T c w i v i i î ' i l Ç - . c . ( f o r tehfiy f ï f h d û & ^ Ç ^ ^ ^ ^ ¿ © ' ^ t I - ( i H U dAUXyj[ fcy^ Sk-^ ivfU} é W ^ ^ ^ « ™ ^ 1 ^ * ' I 1 (^XTZ S ^ ' V D o t T i r S r QtVltjJb, * •Ut U-j> ' f • • ^ ¿ i T F - y ^ o n X ' v r i T r t z i jrna ^p^hUi™ " ^ T v f e ^ ^ o S r - a c t u ^ i T & y ^ o t r t ^ S ^ n t j p t l G e t o ( t .- p A v v S > T p ^ v r i i . r ^ t o t t - o i A i - w /2. w e e c / t i d 1 - f c f t i ) c v v 1 p . w a c r f e n v i r i i c ' r v t S i A j ^ w t r t j ^ & x G " c y n v v T i i i i - ajc a d^vnio & TrnOijh^na p-c r c t i o ^ a V e S r n ^ S . - ^ / SI. 1: Testament Mihajla Nikole MattinuSka -1. marca 1388 (PAD. TN, VI, 193). fig. 1: Mihajlo Nikola Martimiiic's last wil - March 1st 1388 (PAD. TN, VI, 193). 273 ANNALES Ser. hisl. sociol. • 10 2000 • 2 (22) ígnscíj VOJF: PORTRET DUSROVNIŠKEGA TRGOVCA MIH AJEA MARTÍ NUŠiČA, 271-280 mnogih mestih v "librettumu" izjavlja, da je bilo njegovo trgovsko poslovanje na oderuški osnovi ("usuratico") (PAD. TN, VII, 247-248), da so bili njegovi dohodki nepošteno pridobljeni in da je goljufal svoje partnerje in državo. Zato odreja velike vsote denarja iz zapuščine za povračilo škode, ki jo je s svojim nepoštenim ravnanjem in nečednimi posli povzročil svojim trgovskim družab- nikom. Seveda se lahko vprašamo, zakaj se je Mihajlo takole izpovedal in navedel svoje grehe in prestopke med trgovanjem? Se je pred smrtjo hotel oprati krivde in olajšati svojo vest? Za nas je vsebina njegovega "librettuma" zanimiva predvsem kot primer preučevanja oblik trgovskega po- slovanja, uporabljenih v praksi. Kot bomo videli, se je Mihajlo pri poslovanju zatekal k najsodobnejšim ob- likam trgovskega in finančnega poslovanja. Zeio inten- zivne so bile njegove trgovske povezave z Benetkami, To se je dogajalo v obdobju, ko je Dubrovnik priznaval ogrsko suverenost, vendar je vedno bolj poudarjal svojo samostojnost in individualnost. Tudi.po zadarskem miru 1358 so Benetke ostale glavno tržišče, kjer so se Dubrovčani oskrbovali s tkaninami (Dinič Kneževič, 1982, 72-73). Na beneškem tržišču je Mihajlo opravljal trgovske posle za mnoge Dubrovčane kot njihov faktor (PAD. TN, VII, 248v-249). Zanje je nabavljal trgovsko blogo, največ tkanine, in jih pošiljal v Dubrovnik. Obratno pa je v njihovem imenu v Benetkah prodajal kože. Kon- kretno navaja v "librettumu", da je bil faktor Nikole Pal- motiča, Žive Buniča, Vlacote di Radohna, imenovanega Gladicosa, in drugih. Tudi Mihajlo je imel faktorje, ki so delali in trgovali zanj v Benetkah. Pri razdeljevanju in prodaji njegovega blaga je posredoval Romandino de J. maistro de la Zudecha, zato določa, naj se mu iz njegovega imetja izroči 10 dukatov (PAD. TN, VII, 248v.). Njegov faktor v Benetkah je bil tudi Elija de Radouan (PAD. TN, VII, 248v.), za katerega trdi, da je ime! z njim precej težav zaradi denarja. Mnogo trgovskih poslov je Mihajlo Martinušič opravljal v povezavi s trgovskimi družbami. Vanje se je povezoval z različnimi družabniki. Eden njegovih dru- žabnikov je bil Nikola Andreja Sorkočevič. Izvršiteljem oporoke naroča, naj uredijo deleže v zvezi s stroški družbe (PAD. TN, VII, 246). Z Marinom Lovro Boda- čičem je v okviru trgovske družbe trgoval s tkaninami. Marinu, ki je vložil v družbo 40 perperjev, naj se ta vsota vrne. O d dobička družbe ni dobil nič (PAD. TN, VII, 247v.). V trgovsko družbo se je povezal v Vlahom Sokočevičem, Kolinom Dordevičem in Giovannijem iz Firenc. Družba je bila ustanovljena z namenom, da se družabniki ukvarjajo s strojenjem kož. Čeprav Mihajlo ni bil med ustanovitelji družbe, se vendarle spašuje, ali ni pri njem ostal del vloženega kapitala družbe, zato odreja, da se vsakemu od njegovih družabnikov izplača 50 dukatov (PAD. TN, VIi, 248v.). Ker so verjetno k družbi pristopili še nekateri družabniki, naroča, da je treba od njih zahtevati, da pod prisego navedejo, koliko denarja so vložili v družbo. Za tiste, ki so že umrli, naj priseže kdo drug, toda potomci umrlih naj dobijo le polovico. Žal se v notarskih knjigah ni ohranila nobena pogodba o trgovski družbi, ki se omenjajo v "libret- tumu". Zato ne moremo ugotoviti višine kapitala, roka trajanja in pogojev za delitvi dobička. Po spominu piše, da ima 313 dukatov od ser Dobre de Calicha, ki jih je skupaj s svojim denarjem vložil v posel-tgovino (in sta- zon) z Vlahom Sorkočevičem. Vlaho Sorkočevič ne ve, čigavi denarji naj bi to bili. Kapital družbe naj bi znašal 2340 dukatov. Dobiček ali škoda naj bi se delila na po- lovico. Iz tega kapitala je treba izločiti, kot piše v "librettumu", 313 dukatov in jih izročiti Dobri, ker so njegovi. Prišteti je treba še dobiček, v primeru izgube pa je treba nekaj odšteti, in sicer po odstotku, kakor je omenjeno v njegovi knjigi ("quademo") (PAD. TN, Vil, 250). Tudi s tastom Vitom Benešščem je sklenil trgovsko družbo, a je bila ta likvidirana. Mihajlu je pripadalo 300 perperjev, ki pa so Vitov zaslužek. Želi, da mu jih izplačajo, če je živ, če pa je mrtev, naj jih namenijo za pokoj njegove duše. Če omenjena vsota pripada drugim, naj se izroči njim (PAD. TN, VII, 247v.). Trgovsko družbo je ustanovil tudi z Nikolo Andreja Sorkoče- vičem. Njegov denar je porabil za popravilo svoje hiše. Izvršitelji oporoke naj denar, ki ga je vložil Nikola, povrnejo njegovi ženi, v primeru, da si je Nikola dal izplačati svoj delež že prej, pa ne (PAD. TN, Vil, 246). Mihajlo Martinušič se je ukvarja! tudi s kreditno trgovino, in to z različnimi kreditnimi transakcijami. Kot. je to razvidno iz teksta v njegovem "librettumu", se je njegovo načelo glasilo: "Raje vidim, da oni meni dol- gujejo, kot jaz njim" (PAD. TN, VII, 248v). V notarskih knjigah zadolžitev se Mihajlo pojavlja predvsem kot upnik. Posojal je velike vsote denarja. Leta 1368 je da! štirim dolžnikom na kedit 1700 dukatov {PAD. DN, Vil, 1 58,159v.,161,1 64), leta 1380 pa trem dolžnikom 836 dukatov {PAD. DN, IX, 23, 25v., 33), med temi je bi! dolžnik tudi prezbiter Ratko, protovestiar kralja Raške in Bosne. Višina kreditov se je gibala med 100 in 1000 dukati. Seveda pa ni rečeno, da se Mihajlo ni zadol- ževal. Iz "librettuma" je razvidno, da je bil dolžan na- slednjim upnikom: juniju de Ragnina 4 perperje, Braianu in Brajku de Nenada 20 perp. (pogodbe niso bile zakonite), Juriju de Pabora 2 in pol perp., mesarju Spisi 2 in pol perp,, mesarju Mihoju Gučetiču 2 in po! perp., Pavlu de Baraba 5 perp., Dobri in jokati Men- četiču 15 perp. (v času, ko je bil on pisar, sta delala v carinarnici), Maroju Menčetiču, svaku njegovaga brata Žunje, 30 perp., Marinu Bodačiču 40 pefp., Mati Men- četiču 5 perp., Mati Bordeviču 25 dukatov (na podlagi menice, ki jo je sklenil z njim za nekega Kotorana), Nikši Crijeviču 25 dukatov, Eliji de Radouano, njego- vemu agentu v Benetkah, 12 dukatov, neugotovljenemu upniku 10 dukatov. In še navodilo izvršiteljem oporoke: "Če se bodo pojavile osebe, ki bodo zahtevale vrnitev 274 ANN ALES • Ser. hist. socio!. • 10 • 2000 - 2 (22) lgrut.1] VOJE: PORT RET DUBROVNIŠKEGA TRGOVCA MIHAILA MARTI NUŠIČA, 271-280 dolga, naj se izplača iz njegovega imetja." (PAD. I N , VII, 249v.). Svoje trgovske in kreditne posle je Mihajlo večkrat označil kot oderuške - "me per che lo contratto fo vxoratico" (PAD. TN r VII, 247v„ 248, 249). Pri tem je verjetno mislil na nedovoljene obresti. Posebej pride to do izraza v trgovini s suknom. Sukno je namreč nabav- ljal na obroke. Tudi v zvezi s keditnimi posli je bil Mihajlo mojster različnih transakcij. Najemanje kreditov je bilo pogosto povezano s pologom v nepremičninah (npr. hiša) ali premičninah (npr. nakit). Mihajlo je posodil nekemu Likudu iz Val one 50 dukatov in v zastavo dobil zlato krono (ne fino), okrašeno s perlami tn dragimi kamni- safirjt. Ta zlati predmet naj bi tudi on dal nekemu svojemu upniku naprej v zastavo. Ker je Likud vrnil denar, bi mu Mihajlo moral vrniti zastavljeno krono. Ker jo takrat ni imel, je odredil, naj se mu izročita dva prstana in en safir, če to ne bo zadostovalo, pa še en "balas" (prstan posebne vrste), ki ga sam nosi. Prstani so njegovi, drago kamenje je vredno 10 do 15 dukatov. To je treba odbiti. Če Mihajlo ne bo mogel dobiti krone, naj iz njegovega imetja vzamejo 15 dukatov (PAD. TN, Vil, 250). Ker neki njegov dolžnik ni mogel vrniti dolga, mu je zaplenil hišo. !z izjave v "librettumu" je razvidno, da je bila vrednost hiše večja, kot je znašal dolg. Zato določa, naj se sestri dolžnika Živi de Martinussio iz- plača 50 perperjev, kot znaša razlika med dolgom in vrednostjo hiše (PAD, TN, Vil, 246v.). Kot velik del dubrovniških trgovcev v tem času je tudi Mihajlo osebno vodil privatno poslovno knjigo "mi se scrive raxon in questo mio quaderno" (PAD. TN, VII, 250). V njo je zapisoval različne račune in verjetno tudi dolžnike. Žal se ta poslovna knjiga ni ohranila. Mihajlo Martinušič pri trgovskem poslovanju ni pri- zadejal finančne škode samo svojim trgovskim part- nerjem, marveč je oškodoval tudi dubrovniško občino in Beneško republiko. Nekje izjavlja, da je opravljal več služb v dubrovniški komuni, in za neka trgovanja in mešetarske posle (sensale) ni plačal predpisane pristojbine. Zato zapušča dubrovniški carini 40 per- perjev (PAD. TN, VII, 247). V Benetkah je trgoval z Dubrovčani in drugimi osebami trt pri tem ni plačal carine. Prav tako ni plačal pristojbine od mešetarjenja. Odreja, da se Beneški republiki izplača pavšal v višini 50 dukatov (PAD. TN, Vil, 248v.). Iz zapiska v 'libret- turnu" tudi izvemo, da se je v Benetkah zadrževal dalj časa in se ukvarjal z nedovoljeno trgovino ter s tem oškodoval Beneško republiko. Zato naj izvšitelji testa- menta izročijo prokuratorjern sv. Marka v Benetkah 100 dukatov, ki naj sami določijo, kaj bi bilo najboljše za pokoj njegove duše (PAD. TN, VII, 249v.). Nekaj po- dobnega razberemo tudi iz oporoke Dive Gučetiča iz leta 1502. V strahu pred večno kaznijo prizna, da je porabljal državni denar za zasebne zadeve, ker je imel rad razkošna oblačila in je skrbel za zunanjo uglajenost. Svoje in bratove prestopke navaja poimensko: spre- jemala sta podkupnine, izmikala sta se plačevanju carine, goljufala pri denarnem kurzu, menjavala po~ srebren denar za srebro, protizakonito prodajala brago. V testamentu omenja prevare pri trgovanju in dolgove trgovcev, neizplačane plače slugam ter prodajo ukra- dene knjige o retoriki za 30 grošev, ki je bila last Frana Getaidiča (janekovič Römer, 1962, 29; PAD. TN, XXVIII, 161-165). Trgovina s tkaninami je bila Mihajlova poglavitna trgovska dejavnost. Tkanine je za dubrovniške trgovce kupoval v Benetkah in jih pošiljal v Dubrovnik. Te posle je opravljal kot njihov faktor. Za Ntkolo Palmotiča je v Benetkah s svojim denarjem kupoval sukno. Izvršiteljem testamenta naroča, naj mu vrnejo 50 dukatov, ker je mnenja, da je posle opravljal nezakonito. Dodatno naj mu še za neke druga trgovska posredovan/a izplačajo 1 5 dukatov (PAD. TN, Vil, 249). Tudi za Palka de Vitane je kupoval sukno. Nabavil jih je tako, da jih je menjal za vosek. Ker so bila sukna dražja za 30 peperjev, naj mu jih izvršitelji oporoke vrnejo (PAD. TN, VII, 247v.). Martolo Volčevtč, ki je bil v času pisanja "librettuma" že mrtev, je za Mihajla prodajal sukno. Poleg sukna mu je dal Mihajlo še neko vsoto denarja kot delež od dobička, ker je blago prodajal dražje. Mihajlo izjavlja, da se mu zdi, da 35 dukatov, ki jih je zaslužil pri prodaji, pripadajo Martolu. Pogodba je bila namreč sklenjena na oderuški osnovi. Sukna je prodajal na kredit. Izvršitelji testamenta naj s tem računajo in določijo tako, da bo imel mirno vest, saj ni prepričan, ali ta denar pripada Martolu (PAD. TN, VII, 247v.). Za nekatere dubrovniške trgovce bi moral Mihajlo po pogobi nabavljati sukno z odplačevanjem na obroke. Vlahu Sorkočeviču bi moral v Benetkah kupiti sukno "al termene", se pravi na kredit na obroke. Kljub temu je Mihajlo kupil tkanine za svoj denar s takojšnjim izplačilom. Kljub temu je Vlahu prodal tkanine tako, kot da bi jih bil kupil na obroke. Pri tem je zaslužil 100 dukatov. Ker meni, da je zasiužek prevelik, odstopa Vlahu od omenjenih 100 dukatov po- lovico, to je 50 dukatov (PAD. TN, Vil, 248). Za Nikolo Menčetiča je opravljal tudi trgovske posle v Benetkah in zanj kupoval nekakšna dolga sukna ("certi parmi longi"), prav tako na obroke. Mihajlo je ime! nameri, kot navaja v "libretturnu", trgovati na najboljši način in pri tem čim več zaslužiti, zato je iskal sukna "per ^ivan^a" (ni mi uspelo ugotoviti, kaj ta termin pomeni). Ker je omenjena sukna kupoval v obliki trampe ("montovali") na obroke, je tako zaslužil 35 dukatov. Omen jeni Vlaho, za kate- rega je nabavil sukna, je izjavil, da so sukna zelo lepa in da jih je dobil po zmerni ceni. Kljub temu ima Mihajlo občutek, da je omenjeno pogodbo sklenil na oderuški osnovi, zato morajo izvršitelji testamenta vrniti Vlahu omenjeni denar, poleg tega pa Še 5 dukatov za druge posle (PAD. TN, Vil, 248). Mihajlo je bil faktor Živa Buniča v Benetkah. Zanj je kupoval sukna na obroke. Ker jih je kupoval s svojim denarjem in jih je pošiljal njemu, si je vzel za zaslužek 15 dukatov in pri drugih 275 ANNALES • Ser. hist, socio!. - 10 • 2000 • 2 (22) [Rn.-icij VOSE: PORTRET OUSROVNI jKEGA TRGOVCA Mil lAfLA MASTINUŠIČA. ?7?-2flO Si. 2: Risba dubrovniške karake rta zidu žitnice - Rupe (16. stoletje). Fig. 2: Drawing of Dubrovnik carrack on the granary wall - Rupe (16th century). poslih Se 5 dukatov. Skupaj je torej zaslužil 20 dukatov. Ker pa je bil Žive povezan v trgovsko družbo (com- pañía) s Simom Buničem, naj se teh 20 dukatov razdeli med njiju (PAD. TN, Vil, 249). Mihaj lu Martinušiču so Dubrovčani pošiljali v Be- netke svoja sukna v posebno oziroma dokončno obde- lavo. Veliko število suken so pošiljali v barvarnje, če- prav je v tem času v Dubrovniku že delovala barvarna (Dinič-Kneževič, 1982, 14). Kot trgovski agent mnogih Dubrovčanov v Benetkah je zanje kupoval sukna v Monzi in drugih mestih. Ko bi Mihajlo moral z njimi potrditi trgovsko pogodbo, je postavil zahtevo, da je treba kupiti neke barve za barvanje sukna. Čeprav je podpisal pogodbo, dogovorjenih barv ni uporabljal. Lahko sklepamo, da je uporabil cenejše. Tako je zaslužil 150 dukatov. Mihajlo je mnenja, da ta dobiček ne pripada njemu, ampak lastnikom suken. Zato naj izvrši- telji oporoke ta denar vrnejo prizadetim trgovcem (PAD. TN, Vil, 248v.). Že omenjeni Vlaho Sorkočevič je posla! Mihajlu v Benetke v končno obdelavo svoja sukrta. Omenjeno je, da je prav tedaj prišlo v Dubrovniku do požara, v katerem so bila njegova sukna poškodovana. Zato naj Mihajlo da sukna "in lo pizzo" (PAD. TN, VII, 248). V Benetkah je bil Mihajlo v poslovnih odnosih z obrezovalcem sukna (cimator) Nikoletom Mazoso, ki je zanj obrezoval sukna. Ker je bil Nikoleto za Mihajla tudi porok, odreja, naj se mu izplača 15 dukatov, če je imel zaradi poroštva škodo (PAD. TN, VII, 248v). Mihajlo se je ukvarjal v Benetkah tudi s trgovino s platnom (fustag- no). Za Vlakoto de Radohna, imenovanega Gladicosa, je prodaja! platno. Od 40 dukatov izkupička pripada Vlakoti 20 dukatov (PAD. TN, Vil, 249). Mihajlo je v Benetkah na veliko trgoval s kožami. Te je nabavljal v Dubrovniku pri mesarjih in jih pošiljal v Benetke. Zato ni čudno, da je mesarjem dolgoval manj- še vsote denarja. Žunu Marina de Ragnina, ki je imel mesarijo skupaj z mesarjem Stojkom, naj se vrnejo 4 perperji, mesarju Juriju de Pabora 2 perperja, mesarju Spisu 2 in pol perperja in mesarju Mihoju Gučetiču 2 in pol perperja (PAD. TN, VII, 246). S faktorjem Ivanom de Aresino! (?), krznarjem iz Monze, ki ga je priporočil ser Poluge apotekar, je trgoval s kožami. Za kože je vze! sukna v Monzi, vendar je zanje dal 100 dukatov več, kot bi bil moral. Zato je treba ta denar vrniti Ivanu (PAD. TN, VI!, 246.). Trgoval je med drugim z ovčjimi kožami, a njegovi partnerji niso vedeli, da se je medtem cena povečala. Vest mu veleva, da jim je dolžan 30 perperjev (PAD. TN, Vil, 246v). Prav tako je v Benetkah trgoval z Martolom Gučetičem. Odreja, da se mu iz zapuščine izplača 42 perperjev in 6 gošev. Dodaja pa, da so bile kože, s katerimi je trgoval, po izjavi omenjenega Mar- toia last trgovca M i ¡gosta Stankoviča, zato mora ome- njeni denar dobiti Milgost (PAD. TN, Vil, 246v.). Iz takšnih izjav lahko vidimo, kako zapleteno je bilo trgovsko poslovanje med trgovci. Podobne posle je imel Mihajlo še z Marojem Lampre Menčetičem. Ker mu je prodal kože po višji ceni, mu je teba vrniti 30 perperjev (PAD. TN, VII, 247). Zoru in Tihoču naj se izplača za ovčje kože 5 perperjev (PAD. TN, VII, 247v.}. Mihajlo se je povezal v trgovsko družbo z Vlahom 276 ANNALES • Ser. hist, socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) Ignacij VOIE: PORTRET DURROVNtŠKf GA TRGOVCA MlHAiLA MAKTINUŠ1ČA, J7'| -2IJ0 5orkočevičem, Kolinom Dordevičem in Giovannijem iz Firenc. Ta družba naj bi se ukvarjala s predelavo kož, torej s strojenjem (PAD. TN, Vil, 248). V sedemdesetih letih 14. stoletja je dajal Mihajlo v Dubrovniku kože v strojenje in predelavo v delavnico nekega Benečana in njegovega sina, ki sta bivala v Dubrovniku. Julija 1374 je bila precizirana pogodba, v kateri sta se oba obve- zala, da bosta za protiuslugo pri finansiranju njunega posla predelovala kože edino zanj, in to na način, ki je običajen v Benetkah. V primeru, da jima v treh mesecih ne bi dostavil nikakršnega blaga, bi lahko prevzela posel od kakega drugega trgovca. Pred iztekom teh treh me- secev bi lahko predelovala samo lastne kože. Če bi prekršila dogovor, bi morala plačati kazen v višini 50 dukatov (Mahnken, 1960, 307-308). Mihajlo Mart.inušič je pri trgovanju znaj uporabljati vse sodobne oblike finančnega poslovanja. Na svojih potovanjih v Benetke je za druge Dubrovčane opravljal prenos denarja in menične posle (PAD. DC, XX, 34). Iz "libretturna" je razvidno, da je prevzel izplačilo menice za Mateja Dordeviča, ki je bila naslovljena na nekega Kotorčana. Odreja, da se mu povrne 15 perperjev (PAD. TN, VII, 248). Moralni lik Mibajla Martinušiča pa prihaja do izraza v tistih delih "librettuma", kjer omenja sodelovanje pri kockanju. Videti je, da je pri igrah na srečo potroši! ve- liko denarja. Pred strastjo hazardiranja niso bili obva- rovani prebivalci starega Dubrovnika. Kockalo se je povsod: na ulici, na Luži, kamor je imelo dostop samo plemstvo, v lazaretih, krčmah, privatnih stanovanjih in celo v cerkvah. Neki podatek iz leta 1320 zelo jasno kaže, kako razširjeno je bilo kockanje v Dubrovniku. Tega leta je bilo v Dubrovniku prodanih okrog 7000 kock, uvoženih iz Ancone. Kljub pogostim vladinim pre- povedim hazard ni bil nikoli izkoreninjen. Kockali so predvsem mladi plemiči in bogati meščani. To je raz- vidno iz precejšnega števila oporok, v katerih igralci, ki jih je preganjala slaba vest, določajo, da se denar, pri- igran pri igrah na srečo, vrne tistim, ki so pri kockanju izgubili, ali razdeli med reveže. Seveda pa ni vedno šlo le za kockanje za zabavo in za majhne vsote. Tudi v Dubrovniku so kockali v velikem slogu. Lahko govorimo o pravih igralnicah, v katerih so se dobitki ali izgube vzpenjali v stotine zlatih dukatov. Kadar je igralcem zmanjkalo denarja, so iz svojih domov tajno odnašali dragocenosti v zlatu in druge vredne predmete. Nekaj takšnega odkriva oporoka mladega plemiča Pavla Šte- fana l.ukareviča. Ko se je star 26 let 1527. leta od- pravljal na daljšo pot, je v testamentu, ki ga je napisal notar, navedel vse, kar je priigral s kockanjem, in odre- dil, da se denar vrne soigralcem. Izjavlja, da ne bi hotel umreti s tem bremenom na duši (Šundrica, 1973, 79-80). SI. 3: Srebrna posodica za kadilo, delo neznanega dubrovniškega zlatarja iz 16. stoletja. Ponazarja dubrovniško ladjo tipa karaka. Fig. 3: Silver incence receptacle, work of unknown 16th century Dubrovnik goldsmith, illustrating the Dubrovnik carrack type ship• 277 ANNALES • Ser. hist. socioi. • 10 • 2000 • 2 (22) Ignacij VOJE: PORTRET DU8ROVNI5KEGA TRGOVCA MIHAJLA MART1NUŠICA, 271-280 V zvezi s kockanjem Mihajlo omenja v svojem "Iibrettumu" več peripetij. Z nekim don Marinom de Boris je igra! na srečo in pri tem pridobi! 20 dukatov. Njegova krivda naj bi bila toliko večja, ker je prav on nagovoril don Marina h kockanju. Izvršiteljem oporoke svetuje, naj ravnajo tako, da se bo zmanjšala njegova krivda (PAD. TN, VII, 248). Zanina in Jakoba Viamar (?) de la Zudecha je povabil na kockanje in pri tem priigral 30 dukatov. Kako naj se ta primer presodi, naj odločijo modri ljudje. Če jima je treba priigrani denar vrniti, naj se jima pač vrne. Dodaja pa, da jima glede na to, da sta prostovoljno igrala z njim, denarja ne bo vrnil (PAD. TN, Vil, 249). Kockal je tudi z Marinom Bodačičem. Ker ga je on pozval na igro, poziva izvršitelje testamenta, naj" mu vrnejo 250 dukatov (PAD. TN, Vil, 249v). V Dubrovniku je pri kockanju večkrat priigral 500 duka- tov, ki niso njegovi. Iz tega denarja naj se kupi misal za cerkev sv. Marije na Mrkanu v vrednosti 25 dukatov (PAD. TN, VII, 249v.). Tako kot drugi plemiči je imel tudi Mibajlo Mar- tinušič na polotoku Peiješcu zemljo in živino, katere priplod je deli! s kmeti oziroma pastirji na polovico. Novembra 1375 je sprejel dva brata iz Trstenice kot svoja "homines". Izročil jima je, "in perpetuo", 4 solde zapuščenega vinograda, ki bi ga morala v štirih letih obdelati. Brata sta imela 50 ovac in koz ter 5 glav govedi. Enako število živine sta dobila od Mihajla. Po- godili so se, da bo Mihaj lo povečal število svoje živine, če bi povečala število živine tudi onadva. Celoten prihodek od skupne črede bi delili na polovico (PAD. DiN, IX, 146v.). Leta 1376 je dal Ratku Berislaviču v na~ poličarstvo 226 ovac in koz ter 13 volov in krav. Poleg tega je moral Ratko obdelati 10 soldov Mihajlovega vinograda. Obvezal se je tudi, da trikrat na leto prinese Mihajlu kot darilo pogačo in kokoš (PAD. DiN, IX, 159). V "Iibrettumu" ureja Mihajlo odnose s svojimi kmeti (všlani). Njegov kmet Bogdan iz Šumeta mu je ostal dolžan posojilo, ki ga je porabil za saditev vinograda. Vračal naj bi ga od prvega pridelka. Odbija mu to, kar je že prejel v vinu. Vsi obračuni naj se napravijo na podlagi notarske karte (PAD. TN, VII, 250v.}. Kmetje iz Trstenice pri Orebiču so mu bili dolžni 20 perperjev. Z njimi je na podlagi notarske karte delil živino na pol. Tudi te odnose je treba urediti tako, da bo dobro za pokoj njegove duše. O d RarJoslava, Staniše, Boberga in Bogdana nima ničesar dobiti. Vse karte in listine naj se uničijo in so brez vrednosti, s tem se osvobodijo vseh obveznosti (PAD. TN, Vil, 250v.). Kot je bil takrat običaj, so ljudje pošiljali posa- meznike na romanja, da bi jim bili s tem oproščeni grehi. Mihajlo v "iibrettumu" odloča, naj izvršitelji testa- menta pošljejo nekoga v Rim, pa naj stane kolikor hoče. Druge osebe naj gredo k sv. Frančišku v Assisi pod istimi pogoji. Zaobljubil se je tudi, da nekdo poroma v Ancono. Stroški naj se krijejo iz prodaje njegovega imetja (PAD. TN, VII, 248v.). Mihajlo Martinušič je določil različne vsote denarja za kritje potreb posameznim cerkvam. Po smrti brata duhovnika dona Nikole (umrl 1351) je verjetno pode- doval njegov denar. Ta denar namenja za popravilo na cerkvi Domino 20 perperjev, za začetek del na cerkvi sv. Jurija v pristanišču Ploče 20 perperjev in za dela na cerkvi sv. Marije Magdalene znotraj ali zunaj obzidja (verjetno se graditev še ni začela) prav tako 20 perperjev (PAD. TN, VII, 246v.}. Za zidavo cerkve Domino daje še nadaljnjih 50 perperjev (PAD. TN, VII, 250). Samostanu na Lokrumu namenja 13 perperjev. Ta vsota pomeni višek nekega računa, ki ga je imel s prokuratorjem Alojzijem Gučetičem. O tega denarja naj dobi samostan na Mljetu 10 perperjev. Pet dukatov naj izročijo iz- vršitelji testamenta cerkvi sv. Lucije v Benetkah. Ta vsota naj se izplača iz denarja, ki bo ostal po izpolnitvi oporoke (PAD. TN, Vil, 248v.). Zakladničarjem (the- saurarii) katedrale sv. Marije namenja okrog 70 per- perjev od neke hiše, v kateri je stanoval. Od omenjenih 70 perperjev je izročil Marinu Menčetiču pri veliki cari- narnici 14 dukatov (PAD. TN, VII, 246v.). Zakladničarji sv. Marije morajo dobiti še 20 perperjev, kar je ostalo od oporoke njegove mame Rade. Ta denar je bil vložen v njegov vinograd na Šipanu (PAD, TN, VII, 246). Izvr- šiteljem testamenta prepušča, da sami določijo, koliko bodo dali za "decima" - ustaljena formula v testamentih (gre za neko določeno vsoto denarja, namenjenega za dobrodelne namene) - od imetja, ki ga ima v Stonu in na Peiješcu. Vse to za blagor njegove duše. Ker je, kot pravi, veliko grešil, odreja, da se zanj opravi več maš. Štiri maše naj se berejo v čast sv. Trojice, Zanje namenja 30 perperjev (PAD. TN, VII, 250v,). Nekaj maš naj opravijo v katedrali, druge pa v kakih drugih cerk- vah (PAD. TN, VII, 250v.). Za maše za očeta zapušča 30 perperjev, za mamo 20 perperjev, za brata Paska tudi 20 perperjev (PAD. TN, Vil, 249v.). V veljavi naj ostane oporoka njegovega brata Marti- nussija, in sicer tisti del, ki se nanaša na njegov delež na Peiješcu in Stonu. To je dobi! v doto od matere Rade (PAD. TN, Vil, 250). Na podlagi zapuščine je dobil po sinu ser Nikole de Zauernego neki denar, kar znaša 500 perperjev, kot je navedeno v neki razsodbi z dne 3. marca 1365 in zabeleženo "in libro de le sententie". Izvršiteljem testamenta sporoča, da ta denar po zakonu pripada najbližjim sorodnikom (PAD. TN, VII, 247), Radi, bratovi ženi, naj izvršitelji izročijo 50 perperjev za vinograd v Šumetu, ki ga je, kot pravi, verjetno dobil od brata (PAD. TN, VII, 249v.). Vse tisto, kar je Mihajlo pridobil po krivici, naj izvršitelji oporoke 500 perperjev razdelijo med tiste osebe, za katere bodo menili, da so upravičeni do povračila. Tudi to naj bo za pokoj nje- gove duše (PAD. TN, VII, 230v.). Iz vsega navedenega sledi, da je Mihajlo hote! pred smrtjo poravnati vse svoje račune in obveznosti do bližnjih sorodnikov in po- slovnih partnerjev. Kar bo od ostalo od njegovega imetja, potem ko 278 ANNALES - Ser. hist, socio!. • tO • 2000 • 2 (22) Ignacij VÔ E: PORTRET DUBROVNIŠKEGA TRGOVCA MtMAtl A MARTINUÍ1CA, 2?!-280 bodo izvršitelji oporoke izpolnili njegove želje, nave- dene v "libreturrtu", pripada njegovim potomcem in za pokoj njegove duše. Zaključuje pa z naslednjo mislijo: "Žele! bi, da bi bolje poskrbel za svoje dediče, vendar je bila takšna usoda, da mi zaradi grehov ni bolje uspelo. Zapuščam skromno imetje. Naj jim Bog nakloni boljše življenje!" S sinom Cervo je napravil obračun prejšnje leto. Pri njem je ostalo od denarja brata Martinussija 420 dukatov in še nekaj, tako da mu je zapusti! 500 dukatov (PAD. I N , VII, 250v.). Trgovska in pomorska usmeritev dubrovniškega gos- podarstva od 13. stoletja dalje je zelo vplivala na misel- nost dubrovniškega plemstva. Prispevala je k hitremu ekonomskemu vzponu posameznih rodbin in postala te- melj stanovskega izločevanja iz vrst ostalega svobod- nega prebivalstva. V starih dubrovniških kronikah je omenjeno, da so posamezniki iz tega elitnega kroga trgovali z beneškimi tkaninami, nakitom in drugim dra- gocenim blagom, s kožami, soljo in sužnji (Annaies Ragusini, 1883, 235). Trgovina je imela zelo močan vpliv na njihovo mentaliteto, običaje, slog življenja in vrednote. Dubrovčan Benko Kotruljevič, pisec knjige o popolnem trgovcu, je te vrline strnil v naslednje karakteristike: umirjenost, razboritost, opreznost in pod- jetnost (Muijačič, 1989, 297-377). Te pa so bile de! kodeksa vedenja dubrovniškega plemiča-trgovca v času, ko se je ta sloj vzpenja! na družbeni lestvici. Kako prav je imel humanist magister Filip de Dtvesis, ki je v svojem delu o Dubrovniku v prvi polovici 15. stoletja zapisal, da je Dubrovnik "republika trgovcev, ki nosijo plemiški naziv" (Božič, 1973, 24). Temu krogu je pri- pada! tudi Mihaj!o Nikoltce Martinušič. Ko preberemo njegov "librettum", pa se sprašujemo, ali se je kot plemič in trgovec ravnal po tem kodeksu lepega vedenja? A PORTRAIT OF MIHAJLO MARTINUSIC, THE DUBROVNÍK MERCHANT Ignacij VOjE Reiired professor, SI-1000 Ljubljana, Prazakova 14 SUMMARY The aim of the present contribution is to elucidate the figure of Mihajlo Nikola MartinuSic' (de Maitinussio 1349- 1388), a nobleman who was in Dubrovnik renowned particularly due to his versatile merchant as well as social activities in public life. Apart from being a member of the Senate and the so-called Small Council, he often carried out the function of a prince. A unique document is his "librettum", copied by a notary as a codicil to the last will. From its contents we can get a very clear insight into Mihajlo's business and activities. We learn, for example, what kind of trade Mihajlo was engaged in, with what kind of merchandise he traded, who were his business partners, what kind of merchant and financial transactions he was making use of, and how well his merchant network was branched out. The most interesting are those particular details that show this man's moral character. In many places he declared that his business had been carried out on usurious basis, that he had acquired his income dishonestly and that he had often cheated his partners as well as the state. This is why he earmarked some large quantities of money from his legacy for reimbursing his partners for the damages he caused to them with his dishonest activities. During his business transactions he resorted to the most modern forms of commercial and financial operations. He is known to have particularly tight commercial links with Venice. On the Venetian market he effectuated many commercial deals for several people of Dubrovnik, supplying them mainly with fabrics. In Venice, on the other hand, he was selling skins in the name of these people. With merchant companies he concluded a number of commercial deals via different partners. In Dubrovnik he was associated in a merchant company with a number of partners - the company that was supposed to be occupied with tanning of skins. The moral character of Mihajlo Martinusid becomes particularly distinct in those parts of "librettum", in which he is referred to in connection with gambling. The same as other noblemen he owned, on the island of PeljeSac, land and livestock, the increase of which he shared, on a fifty-fifty basis, with farmers or herdsmen. His relations with these people are described in the greatest detail. In order to be forgiven of sins he stipulated that the implementers of his last will were liable to send an individual on pilgrimages. For the same purpose he also earmarked different sums of money for the needs of various churches as well as masses. In the end he stated that he had wished to provide for his successors much better as he did, but unfortunately had not been able to do so due to his sins. The research carried into the life of Mihajlo MartinuSic' gives us a good insight into the way of thinking by the people of that particular time. Key words: Mihajlo Nikola Martinusic, biographies, merchants, Dubrovnik, 14ltl century 279 ANNALES • Ser. bist, socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) Jgnarij VOIE: PORTRET DUBROVNiŠKEGA TRGOVCA M IE! A SLA MARTINUŠiČA, 271-2ÎÎ0 VIRI IN BIBLIOGRAFIJA PAD. DC - Povijesrti arhiv u Dubrovniku. Diversa can- celariae, ser. XXV, knj. XX (1365-1366). PAD. D N - Débita notariae, ser. XXXVI, knj. VM (1368), IX (1380). PAD. D iN - Diversa notarié, ser. XXVI, knj. IX (1370- 1379). PAD. TN - Testamenta notariae, ser. X, knj. VII (1388), XVIII (1502). Annales Ragusini (1883): Annales Ragusini Anonymi Nicolai de Ragnina. MSHSM, 14, Zagreb. Božič, I. (1973): Filip de Diversis. Opis Dubrovnika. Uvodna študija "Filip de Divesis i njegovo djelo". Dubrovnik. Dinič, M. (1951): Odluke veča Dubrovačke Republike, I. Beograd. Dinič-Kneževič, D. (1982): Tkanine u privredi srednjo- vekovnog Dubrovnika. Beograd. Dinič-Kneževič, D. (1986): Dubrovnik i Ugarska u srednjem vekLi. Novi Sad. Janekovič Römer, Z. (1999): Okvir slobode. Dubrovnik. Kovačevic-Kojic, D. (1962): Žore Bokšič, dubrovački trgovac i protovestiar bosanskih kraljeva. Sarajevo, Go- dišnjak istorijskog društva BiH, XIII., 298-316. Krekič, B. (1958): Dubrovnik i rat oko Tenedosa (1 378- 1381). Beograd, Zbornik radova Bizantološkog instituta, V., 36-37. Krekič, B. (1984): Ser Basilius de Basilio. Beograd, Zbornik radova Bizantološkog instituta, XXIII., 171-181. Krekič, B. (1999): Sul retroscena familiare di Franco Sacchetti: (I veneziano "Franciscus speciarius" ed il Fio- rentino "Bencius del Buono" a Ragusa neila prima meta del Trecento. Pisa-Roma, Studi veneziani, rs.s. XXXVII., 1 5-49. Mahnken, I. (1960): Dubrovački patriciat. Beograd. Muljačič, Ž. (ed.) (1989): Benedeto Cotugii Raguseo. Deila mercatura et del mercante perfetto. Venezia, 1573. Štmdrica, Z. (1973): Kockari u starom Dubrovniku. Dubrovnik, Dubrovnik, 1, 79-80. Tadic,}. (1935): Pisma i uputstva Dubovačke Republike, I. 412-413. Tadič, I. (1948): Dubrovački potreti. Beograd. Voje, I. (1971): Bencio del Buono. Beograd, Istorijski časopis, XVIII, 189-199. Voje, J. (1980): Privatne poslovne knjige dubrovniškib tgovcev (XIV. stoletje). Ljubljana, Zgodovinski časopis, .34, 1-2, 77-86. 280 JEZIKOSLOVJE LINGÜISTICA LINGUISTICS