30 Pogledi na vodenje O avtoricah Dr. Mihaela Zavašnik je zaposlena na Zavodu RS za šolstvo kot vodja Središča za profesional- ni razvoj. Dr. Mateja Brejc je zaposlena na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, v Službi za digitaliza- cijo izobraževanja. mihaela.zavasnik@zrss.si mateja.brejc@gov.si https://doi.org/10.59132/vviz/2024/2/30-50 Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 31 Pogledi na vodenje Izvleček Članek analizira učinke projektov Erasmus+ na vzgojno-izobraževalne zavode in nji- hovo vključitev v šolsko dokumentacijo. Temelji na nacionalni evalvacijski študiji programa Erasmus+ za obdobje 2014–2021 in preučuje povezavo med šolsko doku- mentacijo ter projekti Erasmus+ v 15 javnih zavodih. Analizirani so bili programi ra- zvoja, letni delovni načrti, vzgojni načrti, letna poročila o samoevalvaciji in poročila o uresničitvi letnega delovnega načrta. Učinki programa so bili obravnavani z vidika na- črtovanja in vrednotenja na ravni zavoda. Ugotovljeno je, da zavodi sledijo predvsem zakonskim zahtevam načrtovanja in vrednotenja letnih delovnih načrtov, ne pa tudi drugih šolskih dokumentov. T renutno načrtovanje se osredotoča na vsebino in obseg, ne pa na potrebe, cilje in strategije, zato poročila pogosto ne vsebujejo informacij o konkretnih učinkih projektov Erasmus+ ter predlogov za izboljšave. Prispevek podaja priporočila za Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, nacionalno agencijo CMEPIUS in vzgojno-izobraževalne zavode. Ključne besede: Erasmus, kakovost v vzgoji in izobraževanju, samoevalvacija, učinki Analysis of the Visibility of the Impact of Erasmus+ Projects in School Documentation from a Quality Perspective Mihaela Zavašnik, PhD, National Education Institute of the Republic of Slovenia Mateja Brejc, PhD, Ministry of Education Abstract The article analyses the impact of Erasmus+ projects on educational institutions and their integration into school documentation. It is based on the Erasmus+ National Evaluation Study for the period 2014–2021 and examines the connection between school documentation and Erasmus+ projects in 15 public institutions. Development programmes, annual work plans, educational plans, annual self-evaluation reports, and reports on the implementation of annual work plans were analysed. The impact of the programme was considered from the perspective of planning and evaluation at the institutional level. It was found that institutions primarily adhere to the legal requirements for planning and evaluating annual work plans, but not other school documents. Current planning focuses on content and scope rather than on needs, objectives, and strategies; thus, reports often lack information on the concrete impacts of Erasmus+ projects and suggestions for improvement. The paper offers recommendations for the Ministry of Education, the National Agency Cmepius, and educational institutions. Keywords: Erasmus, quality in education, self-evaluation, impact 32 1 Izhodišča Šolska dokumentacija je temeljni element vodenja zavodov (v nadaljevanju zavodov), ki omogoča sistematično načrtovanje, spremljanje in vrednote- nje pedagoškega dela. Pomen šolske dokumentacije se kaže v njeni vlogi pri zagotavljanju kakovosti izobraževalnega procesa, preglednosti dela ter usklajenosti z zakonodajnimi zahtevami. Dokumenti, kot so letni delovni načrti, vzgojni načrti, poročila o uresničitvi letnih delovnih načrtov in letna poročila o samoevalvaciji, so ključni instrumenti za uresničevanje vzgojno- -izobraževalnih ciljev ter zavodom omogočajo, da se prilagajajo spreminja- jočim se potrebam in izzivom v izobraževalnem okolju. Potreba po sistema- tičnem dokumentiranju dela v zavodih je pomembna, saj prispeva k večji transparentnosti, odgovornosti in izboljšavam v izobraževalnem sistemu. V tem kontekstu se postavlja vprašanje, kako so projekti Erasmus+ vključeni v šolsko dokumentacijo in kako so v njej vidni oz. prepoznani. Šolska dokumentacija temelji tako na zakonskih zahtevah kot tudi na strokovnih smernicah. Predpisi so zakonske zahteve, ki jih mora zavod upoštevati, medtem ko so smernice nasveti, usmeritve in priporočila za ravnatelje (in strokovne delavce), ki naj bi jim s strokovnega vidika sledili. Skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), področnimi zakoni (npr. ZOsn, ZVrt) in podzakonskimi akti (npr. pravilniki o šolski dokumentaciji) zavod dokumentira načrt poteka dela in njegovo realizacijo z naslednjimi splošnimi dokumenti: • program razvoja, katerega namen je dolgoročno načrtovanje na ravni za- voda, pri čemer njegovi vsebinski elementi niso zakonsko določeni; • letni delovni načrt zavoda, katerega namen je letno operativno načrto- vanje na ravni zavoda, njegovi vsebinski elementi pa so normativno do- ločeni v posameznih podpodročnih zakonih (npr. 21. člen ZVrt, 31. in drugi členi ZOsn, 35. člen ZGim. ZVrt, ZOsn); • poročilo o uresničitvi letnega delovnega načrta, katerega namen je po- ročati o implementaciji letnega delovnega načrta, pri čemer struktura ni zakonsko predpisana; • vzgojni načrt v osnovni šoli, katerega vsebina so načini doseganja in uresničevanja ciljev ter vrednot osnovnošolskega izobraževanja, vzgoj- ne dejavnosti in oblike vzajemnega sodelovanja šole s starši ter njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta, pri čemer struktura ni zakonsko predpisana; Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 33 Pogledi na vodenje • letno poročilo o samoevalvaciji, katerega namen je na letni ravni anali- zirati in ovrednotiti zastavljene dolgoročne prednostne cilje zavoda ter predlagati konkretne ukrepe izboljšav za prihodnje leto, pri čemer vse- binski elementi in struktura poročila na normativni ravni niso določeni. Posamezni področni zakoni vsebujejo določbe o vsebini letnih delovnih na- črtov; pristojnost nadzora nad vsebino in izvedbo letnih delovnih načrtov ima tudi šolska inšpekcija. Hkrati posamezni področni zakoni ne določajo vsebine programa razvoja, vzgojnega načrta in letnega poročila o samoeval- vaciji, zato tudi vsebina in izvedba teh dokumentov nista predmet nadzora šolske inšpekcije. Strokovne smernice za pripravo omenjenih splošnih dokumentov zavoda pripravljajo javni zavodi po 28. členu ZOFVI (npr. Zavod RS za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje) ter skladno s smer- nicami skrbijo za usposabljanje in izobraževanje ravnateljev in drugih stro- kovnih delavcev ter za podporna gradiva z usmeritvami na tem področju. Z vidika vodenja v vzgoji in izobraževanju načrtovanje in poročanje v šolski dokumentaciji na ravni zavoda (in tudi strokovnih organov in strokovnih delavcev) razumemo kot stalno prizadevanje za zagotavljanje kakovosti in na ta način tudi kot vzpostavljanje evalvacijske kulture (primerjaj npr. Schee- rens, 2011). Glavni mehanizem takšnega ukrepa je običajno združen v be- sednih zvezah, kot so krog kakovosti (npr. Grašič in Bezjak, 2018; Možina in Klemenčič, 2012), uvajanje izboljšav (npr. Brejc idr., 2014), vpeljevanje sprememb (npr. Rupnik Vec idr., 2007). Vsem tem poimenovanjem je sku- pen trajnostni krog/cikel temeljnih korakov, in sicer načrtovanje, izvajanje in spremljanje, vrednotenje in poročanje ter ukrepanje. Tako lahko zavod sledi sistematičnemu procesu in zagotovi, da ravnatelji (in strokovni delavci) prikažejo, ovrednotijo in načrtujejo delo na osnovi konkretnih podatkov, dokazov. V Sloveniji kot izbrani pristop k ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti na nacionalni ravni uporabljamo samoevalvacijo (49. člen ZOFVI). Da bi lah- ko uspešno izvajali institucionalno samoevalvacijo in pripravili kakovostno letno poročilo o samoevalvaciji moramo razumeti definicijo institucionalne samoevalvacije, ki je…. »spremljanja in vrednotenja doseganja zastavljenih ciljev na področju učenja in poučevanja v določenem obdobju« (Brejc idr., 2019, str. 6), iz katere je jasno razvidno, da so njene osnovne podmene nas- lednje: postavljanje ciljev za določeno časovno obdobje, določanje teh ciljev na področju učenja in poučevanja, spremljanje in vrednotenje zastavljenih ciljev, poročanje o zastavljenih ciljih ter načrtovanje nadaljnjih ukrepov. Na Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 34 ravni sistema obstaja t. i. Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja, ki je bil sprejet na kolegiju ministrice leta 2017 (MIZŠ, 2017). Kot je razvidno, predlaga povezanost (triletnega) programa razvoja z letnim načrtovanjem, letnim poročanjem (in triletnim poročanjem o kakovosti s samoevalvacijo. Za lažjo uresničitev Nacionalnega okvira za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja (2017) so v projektu »Vzpostavitev, dopolnitev in pilotni preizkus modela ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja« v sodelovanju vseh konzorcijskih partnerjev (javni zavodi) nastala področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah (Brejc idr., 2019). Z izpostavljenimi strokovnimi usmeritvami in podpornimi gradivi bi iz splošnih šolskih dokumentov na ravni zavoda tako moral biti jasno raz- viden zgleden krog kakovosti, podprt z analiziranimi konkretnimi in kako- vostnimi podatki, izpostavljenimi učinki ter ukrepi in predlogi vsakoletnih izboljšav. Tako vsak zavod dobi tudi možnost in priložnost, da pri uresniče- vanju kroga kakovosti izhaja iz lastnega konteksta, potreb in zmožnosti ter navznoter in navzven pokaže, da teži k nenehnim izboljšavam in posledično s tem zagotavlja kakovost. Takšno delovanje se razlikuje od rutinskega načr- tovanja in poročanja ter je usmerjeno v nenehno proučevanje in spraševanje o obstoječi praksi, v odstopanje od ustaljenih vzorcev, v iskanje novih pris- topov in konkretno reševanje problemov. Pomembni ob tem sta predvsem pripravljenost in sposobnost zavoda za proces uresničevanja tega kroga, kar pozornost usmerja predvsem v kakovostne interaktivne in sodelovalne pro- cese različnih deležnikov v vzgojno-izobraževalnih zavodih, katerih rezultat (in ne končni cilj) je različna dokumentacija. Mednarodno sodelovanje, torej tudi vključevanje v projekte Erasmus+, razumemo kot aktivnost profesionalnega razvoja in kot takšna predstavlja vzvod za doseganje razvojnih in operativnih ciljev zavoda (glej Zavašnik idr., 2020). Raziskave potrjujejo, da so aktivnosti profesionalnega razvoja učin- kovitejše in uspešnejše, če so del strateških razvojnih prioritet in koheren- tnega programa razvoja zavoda (glej npr. Zavašnik idr., 2020; Šraj, 2021). V praksi to pomeni, da je profesionalni razvoj povezan z dolgoročnimi in krat- koročnimi cilji programa razvoja zavoda oz. s t. i. ciljnim vodenjem (primer- jaj Savič idr., 2016). Načrtovanje mednarodnega sodelovanja tako postane bolj razumljivo in ciljno naravnano; pomeni odmik od ad hoc projektov k osmišljenemu razvoju zavoda. Podobno lahko trdimo tudi za vse preostale »projekte«, ki se jih zavod loteva. Formalni okvir programa Erasmus+ pod- pira mobilnost osebja, ki je »oblikovana po strateškem pristopu, se odziva na jasno opredeljene potrebe, zagotavlja, da so učni izidi ustrezno priznani ter se razširjajo in obsežno uporabljajo v organizaciji« (Evropska komisija, Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 35 Pogledi na vodenje 2017, str. 74), v zvezi s strateškimi partnerstvi pa se pričakujejo rezultati, ki pomenijo npr. »bolj sodobno, dinamično, predano in strokovno okolje v organizaciji«, »strateško načrtovanje poklicnega razvoja osebja v skladu s potrebami posameznikov in cilji organizacije«, »okrepljeno zmogljivost za delovanje na ravni Evropske unije« (prav tam, str. 130). Strokovni delavci in ravnatelji se morajo zavedati učinkov profesionalnega razvoja in poiskati do- kaze oz. (kvalitativne in kvantitativne) podatke o njih. Iz raziskav (glej npr. Klemenčič, 2017) je razvidno, da zelo različno razumemo merjenje učinkov mednarodnih projektov. V zvezi z mednarodnim sodelovanjem je bila leta 2013 izvedena obsežna raziskava z naslovom Študija učinkov programa Vse- življenjsko učenje na osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje z vidika nacionalnih prioritet (Sentočnik, 2013). Glavna ugotovitev študije je, da sodelovanje v mednarodnih projektih programa EU pozitivno vpliva tako na zavod kot na delo strokovnih delavcev in otroke/učence/dijake. Po mne- nju ravnateljev sodelovanje v mednarodnih projektih največ prinaša zavodu in strokovnim delavcem, po mnenju strokovnih delavcev in koordinatorjev pa zavodu in učencem/dijakom. Največji premiki, ki so bili zaznani na za- vodih kot posledica mednarodnega sodelovanja, so bili v izboljšani klimi v zavodu, profesionalnem razvoju strokovnih delavcev ter nekognitivnem vidiku učenja učencev. Leta 2015 je CMEPIUS izvedel raziskavo o učinkih mednarodne mobilnosti na kompetence in zaposljivost dijakov (glej Grigič, 2017). Raziskava je bila izvedena med dijaki, ki so bili med letoma 2005 in 2015 udeleženci mobilnosti v okviru programa »Vseživljenjsko učenje, pod- program Leonardo da Vinci – osebe, vključene v poklicno izobraževanje in usposabljanje«. Raziskava je pokazala, da se na mednarodni mobilnosti raz- vijajo predvsem generične oz. splošne kompetence, ki jih delodajalci iščejo pri kandidatih. Kompetence, ki jih delodajalci običajno iščejo pri potencial- nih kandidatih, so zanesljivost, prilagodljivost, kooperativnost, samoinicia- tivnost oz. interes za nove izzive ter sposobnost reševanja izzivov. Leta 2020 je bila izvedena študija Vodenje in učinki mednarodnega sodelovanja kot aktivnosti profesionalnega razvoja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraže- vanju (glej Zavašnik idr., 2020), ki je pokazala, da aktivnosti mednarodnega sodelovanja po mnenju ravnateljev in strokovnih delavcev dajejo pozitivne učinke (na strokovne delavce, zavod in učence/otroke). Študija tudi ugota- vlja, da učinki obstajajo, vendar pa jih »ne smemo ohranjati na posplošeni ravni, ampak na ravni zavoda (in tudi sistema) iskati v konkretnejših ob- likah ter pri tistih deležnikih, ki jih učinki zadevajo. Tako se kot omejitev kaže predvsem dejstvo, da o učinkih niso poročali strokovni delavci, ki so bili udeleženi v mednarodnih aktivnostih, ampak ravnatelji in/ali koordina- torji, ki imajo sicer večjo širino pogleda, vendar na raven zavoda, ne pa nuj- no konkretnih sprememb/izboljšav na ravni strokovnih delavcev v razredu« Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 36 (prav tam, str. 32). Podobno ugotavlja tudi najnovejše Nacionalno poročilo Erasmus+ za šolski sektor (glej Zavašnik idr., 2024). Pričujoči prispevek se osredotoča na predstavitev ugotovitev dela Nacionalnega poročila Erasmus+ za šolski sektor (prav tam) in išče odgovore na naslednja vprašanja: • Koliko in kako so projekti Erasmus+ vključeni v opredeljene razvojne, dolgoročne cilje zavodov? • Kako so aktivnosti Erasmus+ opredeljene v letnih delovnih načrtih zavodov? • Katere podatke v zvezi z uresničevanjem projektov Erasmus+ zavodi pri- kazujejo v splošni šolski dokumentaciji in kako so ti podatki analizirani in vrednoteni? • Kako zavodi poročajo o uresničevanju projektov Erasmus+ v splošni šol- ski dokumentaciji? • Kateri učinki, rezultati, ugotovitve in priporočila o projektih Erasmus+ so vključeni v splošno šolsko dokumentacijo? 2 Metodologija Postopek zbiranja in obdelave podatkov Za analizo smo oblikovali dve različni lestvici (glej spodaj), s pomočjo ka- terih smo v izbrani šolski dokumentaciji iskali posamezne elemente Eras- mus+ in jih razvrščali na lestvici. Za izhodišče smo vzeli predpisano šolsko dokumentacijo, ki se nanaša na načrtovanje, spremljanje, (o)vrednotenje in poročanje na ravni zavoda (ZOFVI, pravilniki o šolski dokumentaciji). Na podlagi tega izhodišča smo v analizo vključili program razvoja zavoda, letni delovni načrt zavoda, vzgojni načrt zavoda, poročilo o uresničitvi letnega delovnega načrta in letno poročilo o samoevalvaciji. Prvi trije dokumenti se na ravni zavoda nanašajo na načrtovanje, preostala dva na (o)vrednotenje in poročanje. Vzorec Analiza je temeljila na vzorcu dokumentacije naključno izbranih petnajstih (15) zavodov iz programa Erasmus+ 2021–2027 (vsak deveti zavod po se- znamu CMEPIUS). Po pisnem pozivu izbranemu vzorcu dva zavoda nista Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 37 Pogledi na vodenje oddala želene dokumentacije, zato smo v končno analizo dokumentacije vključili trinajst (13) zavodov, od tega tri (3) vrtce, devet (9) osnovnih šol in eno (1) srednjo poklicno in strokovno šolo. Skupaj smo pregledali šest programov razvoja, 13 letnih delovnih načrtov zavodov, osem vzgojnih na- črtov, 13 poročil o uresničitvi letnih delovnih načrtov, pet letnih poročil o samoevalvaciji in eno poročilo komisije za kakovost, skupaj 46 dokumentov na ravni zavoda. Instrumenti Osrednji namen analize šolske dokumentacije je bil proučiti vključenost akcij Erasmus+ v šolsko dokumentacijo na ravni zavoda. V luči navedenega smo si zastavili raziskovalno vprašanje, »koliko snovalci šolske dokumenta- cije na ravni zavoda vključujejo Erasmus+ v dokumentacijo in kako«. Za analizo šolske dokumentacije smo oblikovali dva različna instrumenta s kri- teriji za analizo, ki ju predstavljamo v nadaljevanju. Instrument 1: Štiristopenjska lestvica vključenosti projektov Erasmus+ v program razvoja, letni delovni načrt in vzgojni načrt zavoda oz. povezano- sti projektov Erasmus+ z načrtovanjem na ravni zavoda. Pri oblikovanju lestvice smo izhajali iz povezanosti projektov Erasmus+ z dolgoročnimi in kratkoročnimi cilji na ravni zavoda, zato smo v dokumentih iskali zapise ci- ljev, v katerih bosta Erasmus+ in/ali mednarodno sodelovanje omenjena oz. posebej izpostavljena. Zanimalo nas je, koliko dokumenti upoštevajo siste- matičnost in strukturiranost pristopa h kakovosti in izboljšavam, ki temelji- jo na zastavljanju dolgoročnih in kratkoročnih ciljev oz. na jasno izraženem pomenu usmeritev posameznega zavoda v povezavi s projekti Erasmus+. Lestvica 3 – Erasmus+ je omenjen, iz opisa in zapisa v načrtih je razvidno, da zavod povezuje vsebine Erasmus+ s konkretnimi dolgoročnimi/kratkoročnimi cilji zavoda, povezava je v dokumentaciji jasno razvidna (npr. Erasmus+ ni izpostavljen le kot ločen projekt/ razdelek v načrtih). 2 – Erasmus+ je omenjen, vsebinska povezava med Erasmus+ in cilji zavoda obstaja, a zavod te povezave v dokumentu ne vzpostavi jasno v pisni obliki (npr. zavod ima ločen razdelek za projekt Erasmus+ v načrtih). 1 – Erasmus+ ni omenjen. 0 – Dokument ne obstaja, ker zakonsko ni obvezen ali ga zavod nima. Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 38 Instrument 2: Petstopenjska lestvica (o)vrednotenja učinkov Erasmus+ v poročilu o uresničitvi letnega delovnega načrta in v letnem poročilu o samo- evalvaciji oz. povezanost akcij Erasmus+ z (o)vrednotenjem in poročanjem na ravni zavoda. Temeljno izhodišče lestvice temelji na predpostavki, da za kakovostno spremljanje, (o)vrednotenje in poročanje potrebujemo podatke na vsaj dveh ravneh, in sicer podatke o doseganju zastavljenih ciljev (rezulta- ti) in podatke o kakovosti in učinkovitosti izvajanja načrtovanih dejavnosti (proces). Lestvica 4 – Učinki Erasmus+ so opisani tako, da vključujejo hkratne navedbe o doseganju zastavljenih ciljev in izvajanju načrtovanih dejavnosti na podlagi konkretnih podatkov. 3 – Učinki Erasmus+ so opisani tako, da vključujejo ne le navedbe o realizaciji izvedenih aktivnosti (procesna raven), ampak tudi navedbe o doseganju zastavljenih ciljev (raven rezultatov), vendar so navedbe pavšalne in/ali brez konkretnih podatkov. 2 – Učinki projekta Erasmus+ so opisani, vendar zgolj z vidika realiziranih/ uresničenih/izvedenih aktivnosti (procesna raven), ne pa tudi doseganja zastavljenih ciljev (rezultati); realizacija je sicer podprta s konkretnimi podatki. 1 – Učinki Erasmus+ niso omenjeni/zapisani. 0 – Dokument ne obstaja, zavod ga nima. 3 Analiza šolske dokumentacije Analiza dokumentacije, povezane z načrtovanjem V zvezi s povezanostjo programov Erasmus+ s programi razvoja zavodov smo ugotovili, da ima sedem (od 13) zavodov izdelan program razvoja, pri čemer pet zavodov vanj vključuje tudi Erasmus+ in/ali mednarodno sode- lovanje. Vseh pet zavodov ima izdelane tudi akcijske načrte s prednostnimi področji, cilji, dejavnostmi, kazalniki in nosilci. V nadaljevanju navajamo nekaj primerov. V programu razvoja 2020–2025 prvega zavoda je v razdelku Projekti npr. zapisano: »Pri uresničevanju programa razvoja bomo nadaljevali s številnimi uspešnimi projekti, ki jih razvijamo in bodo trajali več let. V okviru projek- tov bomo sledili dolgoročnim ciljem zavoda – razvijali bomo programe za skupnost, za zaščito okolja in mednarodno osveščenost. Še v večji meri se bomo vključevali v mednarodne projekte, ki neposredno spodbujajo učni Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 39 Pogledi na vodenje proces, prispevajo k večji motiviranosti in zadovoljstvu pri vsakdanjem delu ter večji odličnosti zavoda. Pri tem bomo sledili ciljem, kot so: krepitev aktivnega in odgovornega državljanstva, razvijanje inovativnih rešitev v šol- skem prostoru, promoviranje ter utrjevanje skupnih evropskih vrednot in evropskega državljanstva, medgeneracijsko sodelovanje, trajnostni razvoj ter razvijanje ročnih spretnosti ter ustvarjalnosti.« V programu razvoja 2022–2027 drugega zavoda je med prioritetnimi cilji vzgojno-izobraževalnega dela kot dejavnost zapisano: »Skozi projekte Eras- mus+ bomo krepili pridobivanje novega znanja in ozaveščenosti o steklu, dvigovali državljanske kompetence in krepili jezikovne spretnosti.« V programu razvoja 2019–2024 tretjega zavoda je v okviru prednostnega področja zapisano »povečujemo obseg trajnega in uporabnega znanja«, pri cilju »dvig nivoja komunikacije in govornega izražanja«, pri »načinu spre- mljanja (kazalniki)« je zapisano »število strokovnih delavcev in učencev, udeleženih v mednarodnih projektih«. Na prednostnem področju »razvoj zaposlenih« s ciljem »izmenjava delovnih praks« in »omogočanje stalnega strokovnega spopolnjevanja« je zapisano »Erasmus+« in »hospitacije in pou- čevanje na šolah v tujini«. V programu razvoja 2018/2019–2023/2024 četrtega zavoda je ena izmed prednostnih nalog »mednarodno povezovanje«, cilj »vključevanje v medna- rodne povezave in projekte«, dejavnosti »eTwinning, KA1, KA2, Unesco projekti«, nosilec »vodstvo zavoda in strokovni delavci«. Dva (od 13) zavoda imata program razvoja, ki ne vključuje Erasmus+ in/ali mednarodnega sodelovanja. Šest (od 13) zavodov nima programa razvoja kot posebnega dokumenta, vendar pa imajo trije zavodi od teh v svojih letnih delovnih načrtih zavodov zapisane dolgoročne cilje, ki omenjajo in izpostavljajo tudi Erasmus+ in/ali mednarodno sodelovanje. V letnem delovnem načrtu enega izmed zavodov je npr. med »dolgoročnimi cilji«, pod »aktivnosti« zapisano »vključevanje v mednarodne projekte, eTWinning, Erasmus+«, med »kazalniki« pa »uspe- šna prijava na mednarodne razpise in vključitev skupine ali posameznega strokovnega delavca v mednarodno sodelovanje«. V letnem delovnem na- črtu drugega zavoda pa je npr. med »razvojnimi nalogami zavoda« zapisa- no: »Naša šola bo s pomočjo evropskih sredstev, pridobljenih z akreditacijo Erasmus+, v letih 2021–2027 razvijala naslednje vsebine in cilje: lokalna povezanost in samozavest (pot do odkrivanja tujih kultur, izboljšanje med- narodnega in medkulturnega sodelovanja …), spodbuditi vse udeležence, da spremenijo pogled na potrošnjo in spremenijo navade tako, da podpirajo trajnostni razvoj, razvijati odgovorno prehranjevanje (poseganje po lokalni Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 40 in sezonski hrani, zmanjšanje zavržene hrane, uživanje zdrave hrane), izbolj- šati računalniško pismenost učiteljev in učencev ter povečati aktivno vlogo učencev v učnem procesu«. Trije zavodi nimajo programa razvoja, prav tako med dolgoročnimi cilji zavodov v letnih delovnih načrtih nimajo zapisnih dejavnosti, aktivnosti, ciljev in akcij Erasmus+ in/ali mednarodnega sodelovanja. V zvezi s povezanostjo programov Erasmus+ z letnimi delovnimi načrti zavodov smo ugotovili, da imajo trije (od 13) zavodi v letnih delovnih načr- tih zapisane cilje tekočega šolskega leta in tudi jasno izpostavljeno povezavo med cilji programov Erasmus+ in cilji zavoda v tekočem šolskem letu ter dolgoročnimi cilji zavoda. Na primer en zavod ima v programu razvoja med cilji zapisano: »izmenjava delovnih praks, omogočanje stalnega strokovnega spopolnjevanja, spodbujanje vrednot vključevanja, raznolikosti, strpnosti in demokratičnega sodelovanja«. Pod ciljema »razvijanje e-kompetenc« ter »krepitev trajnostnega razmišljanja« ima kot »prednostne naloge« zapisano »vključevanje učencev in strokovnih delavcev v mednarodne projekte Eras- mus+«, v letnem delovnem načrtu pa v razdelku Projekti piše: »V letošnjem šolskem letu bomo izboljševali računalniško pismenost in povečevali aktiv- no vlogo učencev v učnem procesu ter krepili kompetence za trajnostni ra- zvoj, saj sta v teku že dva projekta, odobrena pred pridobitvijo akreditacije.« Deset (od 13) zavodov ima v letnih delovnih načrtih zapisane cilje za tekoče šolsko leto; v letnem delovnem načrtu so omenjeni in izpostavljeni tudi projekti Erasmus+, vendar ne med cilji, ampak so zapisani zgolj v poglavju/ razdelku Projekti ali Stalno strokovno spopolnjevanje, pri čemer opisi os- tajajo na ravni opisov projektov z dejavnostmi, iz zapisa ni razvidna jasna povezanost ciljev zavoda z vsebino projektov Erasmus+, čeravno vsebinska analiza dokumentacije povezavo med letnimi cilji zavoda ter vsebino pro- jektov potrdi. Npr. letni delovni načrt enega zavoda ima v razdelku Projekti zapisano: »Mednarodni projekt Erasmus KA1, cilji: krepitev sodelovanja med državami EU, usposabljanje v tujini, mobilnost strokovnih delavcev, udeležba na strukturiranih tečajih, razvijanje, testiranje in implementacija inovativnih pristopov in praksa za otroke, osebje in organizacije, izmenjava izkušenj in dobrih praks, sodelovanje na mednarodnem nivoju.« Letni de- lovni načrt drugega zavoda pa ima v razdelku Projekti zapisano: »Odobren projekt KA1 – individualna mobilnost. Tema projekta je Izzivi sodobnega časa – učenje predšolskih otrok za trajnostni razvoj okolja in socialnih od- nosov. S prijavo v projekt in obiskov treh različnih, a vsebinsko povezanih strukturiranih tečajev bomo kot vrtec nadgradili naše dosedanje delo na področju integracije otrok priseljencev, inkluzije drugih ranljivih skupin v vrtcu, z zagotavljanjem trajnosti tako do okolja kot v odnosih. Od udeležbe Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 41 Pogledi na vodenje na tečajih ‚Neuroeducation and coaching‘ in ‚Promoting thinking and pro- blem-solving‘ si obetamo, da bodo udeleženke pridobljena nova znanja na področju kompetenc za trajnostni razvoj okolja, narave in učenja otrok kri- tičnega razmišljanja širile na ostale zaposlene.« Letni delovni načrt tretjega zavoda ima v razdelku Projekti zapisano: »V šolskem letu 2023/2024 bomo nadaljevali s projektom Erasmus+ Our School Has Love No Violence. Po- leg šole v tem mednarodnem projektu sodeluje tudi vrtec, partnerski šoli pa prihajata iz Grčije in Turčije. Izvedli bomo dve mobilnosti pedagoških delavcev. Partnerje v projektu bomo gostili tudi v našem zavodu, kjer jim bomo predstavili primere dobrih praks.« Letni delovni načrt četrtega zavoda pa ima v razdelku Projekti – Mednarodni projekti zapisano: »V šolskem letu 2021/2022 smo bili sprejeti na razpisu Erasmus+, kjer smo dobili nepo- vratna sredstva. V času od 1. 6. 2022 do 30. 11. 2023 bomo na šoli izvajali projekt Na poti k učinkovitemu pouku in učenju z razvijanjem digitalnih kompetenc učiteljev in premišljenim vključevanjem IKT v izobraževalni proces. V projektu sodeluje 9 učiteljev. Člani projektnega tima smo si znot- raj projekta zadali tri glavne cilje ... Za lažje doseganje ciljev in izpopolnje- vanje našega trenutnega znanja na področju IKT smo prijavili tri sklope aktivnosti: udeležba vseh članov tima na različnih izobraževanjih znotraj EU, gostovanje tujega strokovnjaka na šoli (Impara Digitale) in sledenje na delovnem mestu na italijanski srednji šoli (ISIS A. Ponti Italija).« Štirje (od 13) zavodi imajo na prvi strani letnih delovnih načrtov tudi logo- tip Erasmus+. V zvezi s povezanostjo mednarodnega sodelovanja Erasmus+ in vzgojni- mi načrti smo ugotovili, da štirje zavodi nimajo vzgojnega načrta, ker jim ga zakonsko ni treba imeti (trije vrtci in ena srednja šola). V nadaljevanju smo analizirali devet vzgojnih načrtov, pri čemer v štirih načrtih projekti Erasmus+ niso omenjeni, prav tako smo z analizo dokumentacije ugotovili, da vsebine projektov Erasmus+ niso povezane z vsebino vzgojnih načrtov. V petih vzgojnih načrtih projekti Erasmus+ niso omenjeni, vendar podrob- nejša vsebinska analiza načrtov, tj. pregled in vzporejanje vsebine projektov Erasmus+ z vsebinami/cilji vzgojnih načrtov, pokaže, da vsebinska povezava obstaja, a v dokumentacijo ni vključena oz. v vzgojnih načrtih ni zajeta/pri- kazana. Vzgojno-izobraževalni zavod je bil tako npr. vključen v projekt Eras- mus+ »Robotics As a T ool to Prevent Bullying«. Med prioritetnimi področji programa razvoja je med drugim zapisano »reševanje vzgojne problematike z uporabo ustreznih strategij za soočanje z neprimernim vedenjem, nasiljem in konflikti«, šola ima izdelan vzgojni načrt s posebnim poudarkom na ni- čelni toleranci do nasilja, vendar vsebinska povezava med akcijo Erasmus+ in vzgojnim načrtom v dokumentaciji ni vzpostavljena/vidna/omenjena. Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 42 Pri analizi dokumentacije, ki se navezuje na načrtovanje (program razvo- ja, letni delovni načrt, vzgojni načrt), lahko opazimo tudi manjšo razliko med posameznimi akcijami Erasmus+, in sicer med akcijami KA1 in KA2. Zaznali smo, da snovalci načrtov na ravni zavoda pri akcijah KA2 v večji meri izpostavljajo konkretne cilje akcij in projektov Erasmus+ v odnosu do dolgoročnih in/ali kratkoročnih ciljev zavoda, medtem ko je pri akcijah KA1 opaziti, da načrtovanje pogosto poteka zgolj v odnosu do omogočanja mobilnosti oz. cilja krepitve profesionalnega razvoja zaposlenih, ki pa ni nujno in konkretno povezan z dolgoročnimi razvojnimi ali kratkoročnimi letnimi cilji zavoda. Sklepamo, da nekateri snovalci analiziranih načrtov kot temeljni cilj akcij in projektov KA1 vidijo spodbujanje profesionalnega ra- zvoja kot takšnega in ne odnos do ciljev zavoda. Analiza dokumentacije, povezane z (o)vrednotenjem in poročanjem V zvezi z učinki projektov Erasmus+ v poročilih o uresničitvi letnih delov- nih načrtov in v letnih poročilih o samoevalvaciji oz. povezanosti projektov Erasmus+ z (o)vrednotenjem in poročanjem na ravni zavoda smo ugotovili, da nobeden izmed analiziranih zavodov ne dosega četrte stopnje na lestvici, kar pomeni, da noben zavod v poročilu o uresničitvi letnega delovnega na- črta ne prikaže hkrati učinkov o doseganju zastavljenih ciljev (rezultati) in o izvajanju načrtovanih dejavnosti Erasmus+ (proces) na podlagi konkretnih podatkov. Pet (od 13) zavodov v posameznih projektih Erasmus+ v poročilih o ures- ničitvi letnih delovnih načrtov navaja učinke o doseganju načrtovanih ciljev (rezultati), vendar so navedbe pavšalne, brez konkretnih podatkov. Primeri: • »Udeleženci so razvili zelo uporabne veščine, kot so sodelovalno delo, smotrna uporaba digitalnih orodij in sodelovanje v razpravah. Udeležen- ci se bolj zavedajo pomena teoretičnih znanj za njihovo nadaljnjo poklic- no pot. Udeleženci so razvijali zmožnost komuniciranja v tujem jeziku.« • »Dosegli smo cilj strokovnim delavcem omogočiti osebni in profesional- ni razvoj.« • »Prek različnih aktivnosti smo še bolj utrdili svoje delovanje na ekolo- škem področju. V projektu so sodelovale OŠ iz Španije, Italije in Portu- galske ter tehnološki inštitut AIJU iz Španije.« • »Vse aktivnosti smo izvedli brez zapletov, stkali nove prijateljske vezi, pridobili zanimiva znanja o vodi, spoznali nove kraje, njihovo zgodovino in znamenitosti.« Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 43 Pogledi na vodenje • »V okviru projekta je začelo nastajati nekaj uporabnih rezultatov, kot so zbornik didaktičnega gradiva na temo ekologije, knjiga iger ter video in e-knjižni material.« Vsi (13) analizirani zavodi v poročilih izpostavijo učinke projektov Eras- mus+, ki pa se navezujejo izključno na realizacijo aktivnosti, dejavnosti (proces), ne pa tudi na doseganje konkretnih dolgoročnih in/ali kratkoroč- nih ciljev (rezultati). Primeri: • V enem izmed poročil je v razdelku Šolski in mednarodni projekti zapi- sano: »V šolskem letu 2022/2023 smo nadaljevali z izvajanjem projekta Erasmus+ Keep your water clean – live the world. Osrednja tema pro- jekta je povezana z ozaveščanjem o pomenu vode, prekomerni rabi vode, onesnaževanju voda in varčevanju z vodo. V projektu smo sodelovali s še štirimi državami: Španijo, Turčijo, Poljsko in Grčijo. V letošnjem letu smo izvedli širok nabor različnih aktivnosti in vse štiri načrtovane mobilnosti.« V nadaljevanju so nanizane vse štiri mobilnosti s podatki o številu udeleženih učiteljev in učencev, času udeležbe, imenih in priim- kih udeleženih učiteljev, temah mobilnosti. • V drugem poročilu je v razdelku Projekti in dejavnosti zapisano: »Praktič- no izobraževanje v tujini – Erasmus+: V okviru Konzorcija ekonomskih šol v projektu mobilnosti Erasmus KA1+ se je v letošnjem letu 2022/23 zaključilo naše sodelovanje. 8 dijakov 3. a in 3. b smeri ekonomska gim- nazija se je udeležilo še zadnjega 3-tedenskega praktičnega usposabljanja, ki je potekalo med 8. 10. in 29. 10. 2022 v Bragi na Portugalskem.« • V tretjem poročilu je v razdelku Izvedeni projekti na državni ravni za- pisano: »Erasmus+: Uspešno smo se prijavili na razpis KA121-SCH in izvedli 33 učnih mobilnosti strokovnih delavcev. Znotraj tega pričakuje- mo izvesti še 4 mobilnosti. Uspešno smo se tudi prijavili na K121-SCH kot nadaljevanje projekta (akreditacije) in načrtujemo izvesti 19 mobil- nosti, tako s pedagoškim kot tehničnim kadrom.« Nobeno izmed poročil o uresničitvi letnega delovnega načrta ne izpostavlja ukrepov, priporočil ali izboljšav za prihodnje leto, ne v zvezi s projekti Eras- mus+ ne za preostale naloge, dejavnosti. Sedem (od 13) zavodov nima izdelanega letnega poročila o samoevalvaciji. T ri analizirana letna poročila o samoevalvaciji izpostavljajo tudi učinke Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 44 projektov Erasmus+, vendar zgolj na ravni izvedenih aktivnosti/dejavnosti (proces). Primeri: • »Izvajalke DSP so se udeležile študijskega obiska na Hrvaškem, v Srbiji in na Slovaškem. Namen je bil izmenjava primerov dobrih praks na po- dročju celostne obravnave otrok s posebnimi potrebami in medsebojno sodelovanje.« • V podpoglavju letnega poročila o samoevalvaciji enega izmed zavodov je v razdelku Rezultati pod Šolska svetovalna služba zapisano: »V sklopu cilja povečanja sodelovanja med učitelji in izobraževalnimi programi sta se svetovalni delavki povezovali …, organizirali in sodelovali pa sta tudi v projektih, ki povezujejo učitelje različnih aktivov, kot npr. projekt Roka v Roki, Erasmus+ in MEPI.« Dve letni poročili o samoevalvaciji ne izpostavljata in ne omenjata projektov Erasmus+ in/ali mednarodnega sodelovanja. Nobeno izmed letnih poročil o samoevalvaciji ne izpostavlja ukrepov, priporočil ali izboljšav za prihodnje leto. Analizirano poročilo o kakovosti ne vključuje nobenih informacij v zvezi z učinki projektov Erasmus+ (gre za anketo o zadovoljstvu, pri čemer mednarodno sodelovanje ali projekti Erasmus+ niso izpostavljeni). Pri analizi dokumentacije, povezane z (o)vrednotenjem in poročanjem na ravni zavoda (poročili o uresničitvi letnega delovnega načrta, letno poročilo o samoevalvaciji, poročilo komisije za kakovost), ponovno opazimo manjšo razliko med posameznimi akcijami Erasmus+, in sicer med akcijami KA1 in KA2. Opazili smo, da je pri akcijah in projektih KA2 v šolski dokumentaciji zaznati več opisnih učinkov glede doseganja načrtovanih dolgoročnih/krat- koročnih ciljev (rezultati) v primerjavi z akcijami in projekti KA1. Pri akci- jah KA1 snovalci dokumentacije v večji meri ostajajo na ravni opisa učinkov, povezanih z uresničevanjem aktivnosti/dejavnosti oz. omogočanjem mobil- nosti (npr. število udeleženih, trajanje, oblike), in ne na ravni konkretnega poročanja o doseganju ciljev zavoda in mobilnosti. O večjih razlikah ne moremo govoriti, saj posamezni zavodi na letni ravni hkrati uresničujejo več različnih akcij in projektov Erasmus+, medtem ko je dokumentacija na ravni zavoda le ena sama (ne glede na število akcij in projektov). Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 45 Pogledi na vodenje 4 Ugotovitve Vplive programa Erasmus+ v povezavi s šolsko dokumentacijo na ravni zavoda smo analizirali z dveh vidikov, in sicer z vidika povezanosti Eras- mus+ z načrtovanjem in z vidika povezanosti Erasmus+ z (o)vrednotenjem in poročanjem na ravni zavoda. Ugotovili smo, da zavodi na ravni šolske dokumentacije v določeni meri sledijo strokovnim usmeritvam in načelom izbranega slovenskega pristopa k ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti s samoevalvacijo, ki sistematično in osmišljeno povezuje temeljne štiri kora- ke, tj. načrtovanje, izvajanje in spremljanje, vrednotenje in poročanje ter ukrepanje. Analiza šolske dokumentacije je pokazala, da imajo vsi zavodi v dokumentaciji, vezani na načrtovanje, zapisane cilje (na razvojni/dolgoročni in/ali letni/kratkoročni ravni), kar je pozitivno, vendar jih večina še vedno nima jasno vzpostavljene vsebinske povezave med programom Erasmus+ in zapisanimi cilji zavoda, saj so akcije/projekti Erasmus+ zapisani ločeno, v posebnem razdelku dokumentov. Iz dokumentacije je razvidno, da zavodi ne glede na uvodni zapis ciljev sledi- jo predvsem zakonski zahtevi načrtovanja in posledično tudi (o)vrednotenja in poročanja, tj. členom zakonskih aktov, ki predpisujejo strukturo letnih delovnih načrtov zavodov. Ker struktura in vsebina programa razvoja nis- ta zakonsko predpisani, šest od 13 analiziranih zavodov programov razvoja sploh nima. Prav tako zakonsko ni določena/predpisana struktura letnega poročila o samoevalvaciji, zato se zdi logično, da snovalci dokumentacije tudi pri pisanju poročil sledijo strukturi, ki jim jo z vidika načrtovanja v večji meri narekuje zakonodaja. Zakonski predpisi o letnih delovnih načrtih so strukturirani na način vsebine in obsega, ne izhajajo pa iz dolgoročnega in kratkoročnega zastavljanja ciljev ali ciljnega vodenja. Predpostavljamo, da je to tudi razlog ugotovitev, povezanih z umeščanjem oz. povezanostjo Erasmus+ s šolsko dokumentacijo. Z vidika sistematičnega in strukturira- nega pristopa k ugotavljanju in z vidika zagotavljanja kakovosti s samoeval- vacijo na ravni zavoda je takšen pristop sicer nezadosten in pomanjkljiv, kar je zaznala že analiza letnih delovnih načrtov z vidika kakovosti (glej Jurič Rajh idr., 2010). Da zavodi večinoma sledijo zakonskim določbam struk- ture vzgojnih načrtov in tako dokazujejo skladnost z zakonom, manj pa upoštevajo strokovna priporočila ali usmeritve, je izpostavila tudi empirična raziskava vzgojnih načrtov leta 2019 (glej Vogrinc idr., 2019). Ugotovitve lahko povežemo tudi z opažanji pri delu z ravnatelji in strokovnimi delavci v vsakdanji šolski praksi, ki pogosto sporočajo in razumejo, da gre za »raz- lične pristope«, »različne načrte« in »različna poročila«, prav tako je nema- lokrat zaznati, da posamezni koraki z normativnega vidika niso medsebojno Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 46 povezani in jih zato ravnatelji in strokovni delavci doživljajo kot »samostoj- no stoječe«, »medsebojno nepovezane«, »sistemsko prisilo«. Zaključimo lahko, da v šolski dokumentaciji obstajajo primeri dobrih pra- ks, iz katerih so razvidni učinki programa Erasmus+, še posebej v doku- mentaciji, povezani z načrtovanjem (vključenost Erasmus+ v cilje zavoda). Nekateri zavodi vendarle imajo že sedaj zelo kakovostne načrte, ki jih re- dno posodabljajo in ki presegajo zgoraj opisana povprečja. Manj primerov dobrih praks je zaznati v šolski dokumentaciji, vezani na (o)vrednotenje in poročanje, še posebej pri letnih poročilih o samoevalvaciji. Pričakovali bi več konkretnih zapisov o vplivih, povezanih z doseganjem ciljev (rezultati) in na podlagi konkretnih podatkov, z manj pavšalnimi ocenami in sodba- mi, in ne le informacije o uresničenih aktivnostih (proces) brez predlogov ukrepov, izboljšav. Analiza šolske dokumentacije tako ne pokaže visoke pre- pričljivosti vpetosti programa Erasmus+ v delovanje zavoda. To sicer nujno ne pomeni, da zavodi ne načrtujejo, ne spremljajo in ne vrednotijo vplivov in da teh ni, saj se je treba zavedati omejitve analize dokumentacije, ki se je osredotočala izključno na šolsko dokumentacijo, ne pa tudi na dokumen- tacijo, ki jo mora zavod oddati na nacionalno agencijo CMEPIUS, npr. končno poročilo o projektu Erasmus+. Na nacionalni agenciji CMEPIUS nenehno opozarjajo na kakovostno načrtovanje (povezanost ciljev in potreb zavoda s cilji programa Erasmus+), predvsem na številnih usposabljanjih in izobraževanjih. Z enakimi motivi je Evropska komisija že leta 2014 uvedla eno večjih sprememb med preteklim programom Vseživljenjsko učenje, kjer je posameznik oddal individualno prijavo, in programom Erasmus+, kjer je potrebna prijava na ravni zavoda. Raziskava Šrajeve (2021) razkriva, da je napredek iz šolske dokumentacije sicer razviden, vendar še vedno v relativno majhnem obsegu. 5 Priporočila za izboljšanje vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji Priporočilo za prijavitelje: Analiza šolske dokumentacije pokaže, da so vplivi Erasmus+ v šolski dokumentaciji manj vidni. Ne glede na dejstvo, da trenutni predpisi zakonodajalca prijaviteljem Erasmus+ narekujejo struktu- ro letnih delovnih načrtov na način, ki ne vsebuje in ne predpisuje zastavlja- nja kontekstualnih in merljivih dolgoročnih in kratkoročnih ciljev, ampak zgolj vsebino, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega in drugega dela Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 47 Pogledi na vodenje v skladu s predmetnikom in učnim načrtom (ZOsn), priporočamo, da pri- javitelji poleg zakonodajnih usmeritev upoštevajo tudi strokovne usmeritve in priporočila za načrtovanje, spremljanje, vrednotenje vzgojno-izobraževal- nega dela in poročanje o njem, ki sledijo sodobnim pristopom. Prijavitelji se morajo zavedati, da Erasmus+ ne pomeni le ali primarno krepitve medna- rodnega sodelovanja, ampak je predvsem smiselno, da izhaja iz konkretnih potreb zavoda, ki naj bodo povezane z dolgoročnimi/razvojnimi in kratko- ročnimi/letnimi cilji. Obenem izpostavljamo, da je iz analize dokumentacije razvidno tudi, da prijavitelji ne razumejo v celoti učinkov na dveh ravneh (ravni rezultatov – doseganja ciljev in ravni uresničevanja – procesa), ampak izpostavljajo predvsem rezultate na ravni uresničevanja dejavnosti. Predla- gamo, da se za namen boljšega razumevanja v prihodnosti bolj osredotočijo tudi na sam proces uresničevanja zastavljenih ciljev, lahko se udeležujejo tudi dodatnih usposabljanj na to temo in tako še poglobijo svoje znanje na tem področju. Prav tako prijaviteljem svetujemo, da razmislijo o možnostih umeščanja in povezovanja Erasmus+ in drugih projektov, posebnih nalog z zastavljenimi dolgoročnimi, razvojnimi cilji zavoda ter tako obenem tudi o možnostih racionalizacije pedagoške dokumentacije na ravni zavoda (npr. letno poročilo o samoevalvaciji kot del poročila o uresničitvi letnega delov- nega načrta). Priporočilo za nacionalno agencijo CMEPIUS in druge pristojne stro- kovne javne zavode: Na nacionalni agenciji CMEPIUS se zavedajo po- mena kakovostnega načrtovanja (povezanost ciljev in potreb zavoda s cilji Erasmus+), spremljanja in poročanja ter na to nenehno opozarjajo, pred- vsem na številnih usposabljanjih in izobraževanjih. Predlagamo, da naci- onalna agencija CMEPIUS nadaljuje z opolnomočenjem pripravljavcev načrtov in poročil zavodov za kakovostno vsebinsko umeščanje programa Erasmus+ v dolgoročno/razvojno (program razvoja, vzgojni načrt) in krat- koročno/letno načrtovanje (letni delovni načrt). Kakovostno načrtovanje je pomembno povezano s kakovostnim (o)vrednotenjem in poročanjem, zato je treba okrepiti usposabljanja in izobraževanja prijaviteljev Erasmus+, ki bodo temeljila ne le na zakonskih predpisih (sledenje strukturi letnih de- lovnih načrtov), ampak tudi na strokovnih izhodiščih ciljnega (razvojnega) načrtovanja, povezanih s pristopom k ugotavljanju in zagotavljanju kako- vosti s samoevalvacijo. Ob tem izpostavljamo, da povezovanje projektov z načrtovanjem, spremljanjem in vrednotenjem ter poročanjem na ravni za- voda ne velja le za akcije/projekte Erasmus+, ampak za vse (nad)nacionalne projekte, v katere so slovenski zavodi vključeni. Dodatno predlagamo, da se ugotovitve Nacionalnega poročila Erasmus+ za šolski sektor v tem delu še Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 48 posebej predstavijo in delijo z drugimi javnimi zavodi (28. člen ZOFVI), ki naj bodo pozvani k aktivnejšemu opolnomočenju ravnateljev in strokovnih delavcev za načrtovanje, spremljanje, vrednotenje in poročanje. V luči na- vedenega predlagamo, da pristojni javni zavodi še posebej okrepijo usposa- bljanja ravnateljev in drugih vodstvenih delavcev na področju dolgoročnega in kratkoročnega načrtovanja ter poročanja za umeščanje in povezovanje Erasmus+ in drugih projektov ter posebnih nalog z dolgoročnimi razvojni- mi cilji na ravni zavoda. Priporočilo za sistem: Na nacionalni ravni je treba ponovno premisliti in uskladiti zakonske predpise, ki urejajo načrtovanje, spremljanje, (o)vred- notenje in poročanje na ravni zavoda, s sodobnimi znanstvenimi in stro- kovnimi izhodišči, povezanimi s pristopom k ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti s samoevalvacijo, ki si ga je Slovenija izbrala (49. člen ZOFVI). Težišče trenutnega načrtovanja na ravni zavoda je z normativnega vidika na KAJ (vsebina) in KOLIKO (obseg), ne pa ZAKAJ (potrebe, cilji) in KAKO (načini, strategije), zato tudi poročila v veliki meri ne vključujejo in ne vse- bujejo analiz, s katerimi bi ugotavljali, zakaj so bili rezultati takšni, kot so bili, prav tako je vidna odsotnost predlogov, ukrepov, izboljšav. Predpostav- ljamo, da je to tudi razlog ugotovitev, povezanih z umeščanjem oz. poveza- nostjo programa Erasmus+ s šolsko dokumentacijo. Z vidika sistematičnega in strukturiranega pristopa k ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti s sa- moevalvacijo na ravni zavoda je takšen pristop nezadosten in pomanjkljiv. Predlagamo, da Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pripravi spremembe zakonskih določil, ki se nanašajo na program razvoja, letni delovni načrt, vzgojni načrt, poročilo o uresničitvi letnega delovnega načrta in na letno poročilo o samoevalvaciji (npr. časovno obdobje programa razvoja in njego- vi vsebinski elementi, cilji in kontekstualni razlogi za njihov izbor v letnem delovnem načrtu, ukrepi za odpravo pomanjkljivosti v prihodnjem šolskem letu v poročilu o uresničitvi letnega delovnega načrta, jasna struktura in vsebina poročila o samoevalvaciji, umeščanje vzgojnega delovanja v letni delovni načrt). Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 49 Pogledi na vodenje 6 Viri in literatura • Brejc, M., idr. (2014). Protokol za uvajanje izboljšav in samoevalvacijo. Šola za ravnatelje. • Brejc, M., in Širok, K. (ur.) (2019). Kakovost v vrtcih in šolah. Šola za ravnatelje. • Evropska komisija. (2017). Vodnik za prijavitelje Erasmus+. https://ec.europa. eu/programmes/erasmus-plus/sites/erasmusplus2/ files/2017-erasmus-plus- programme-guide-v2_sl.pdf • Grašič, S., in S. Bezjak. (2018). Poročilo o kakovosti srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja 2017 – sintezne ugotovitve. CPI. • Grigič, B. (2018). Prepoznavanje učinkov mednarodne mobilnosti – mladi in delodajalci govorijo isti jezik. V A. Flander (ur .), Internacionalizacija izobraževanja (str. 36–42). CMEPIUS • Jurič Rajh, A., idr. (2010). Analiza letnih delovnih načrtov in poročil z vidika kakovosti. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, 17(8), 17–38. • Klemenčič, E. (2017). Vmesno nacionalno poročilo o implementaciji in učinkih Erasmus+ (SLOVENIJA). MIZŠ in CMEPIUS. • Krek, J., idr. (2019). The primary school moral education plan in Slovenia ten years after its introduction. European Journal of Educational Research, 8(4), 1229–1243. • MIZŠ. 2017. Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja. https://www.eqavet-nrp-slo.si/wp-content/ uploads/2018/05/Nacionalni_okvir_Kakovost_Feb_2017-7.pdf • Možina, T., in S. Klemenčič. (2012). Mozaik kakovosti. Priporočila za vzpostavitev in razvoj notranjega sistema kakovosti v izobraževalni organizaciji. Andragoški center. • Pravilnik o šolski dokumentaciji v osnovni šoli • Rupnik Vec, T., idr.(2019). Vpeljevanje sprememb v šole. Priročnik za šolske razvojne time. ZRSŠ. • Savič, N., idr. (2016). Priložnosti in izzivi ciljnega vodenja. Priročnik. Ministrstvo za javno upravo. • Sentočnik, S. (2013). Študija učinkov programa Vseživljenjsko učenje na osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje z vidika nacionalnih prioritet. CMEPIUS. • Šraj, U. (2021). Mednarodna mobilnost učiteljev kot del nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. MFDPŠ. Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 50 • Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. (2007). Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA in 71/23 • Zakon o osnovni šoli. (2006). Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24 • Zakon o vrtcih. (2005). Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21 • Zakon o gimnazijah. (2006). Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17, 6/18 – ZIO-1, 46/19 in 53/24 • Zavašnik, M., idr. (2020). Vodenje in učinki mednarodnega sodelovanja kot aktivnosti profesionalnega razvoja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. CMEPIUS. • Zavašnik, M., idr . (2024). Nacionalno poročilo Erasmus+ za šolski sektor. CMEPIUS in MVI. Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 51 Pogledi na vodenje Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 147 Izmenjave Kako in koliko lahko vodstvo vpliva na dobro počutje na delovnem mestu TIK PRED IZIDOM Priročnik Elementi coachinga in supervizije v podporo kolegialnemu svetovanju: za sistemsko vodenje v praksi je nastal iz prakse za prakso. 22 orodij je na kratko razloženih, podani so koraki za uporabo in primeri vprašanj, ki jih lahko uporabite za izvedbo podpiranja s pomočjo izbranega orodja. Priročnik lahko naročite po pošti (Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana), elektronski pošti (zalozba@zrss.si) ali na spletni strani www.zrss.si/spletna-knjigarna/ Cena priročnika je 27,00 EUR. Avtorici dr. Mihaela Zavašnik in dr. Tatjana Ažman izhajata iz predpostavke, da trenutni čedalje hitrejši tempo sprememb in razvoja terja od ravnatelja, pomočnika ravnatelja in drugih vodij v vzgojno izobraževalnih zavodih vse več učenja s poglobljenim razmišljanjem, proučevanjem in presojanjem, za kar je praviloma premalo časa. Glavni del priročnika predstavljajo izbrani coachinški in supervizijski pripomočki ter orodja za kolegialno svetovanje in podpiranje, ki jih je mogoče uporabiti v različnih kontekstih, kot so:  delo z zaposlenimi,  vodenje pedagoških konferenc in sestankov,  individualna podpora strokovnim delavcem,  mentorstvo,  delo z učenci, otroki … IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO TIK PRED IZIDOM Priročnik Elementi coachinga in supervizije v podporo kolegialnemu svetovanju: za sistemsko vodenje v praksi je nastal iz prakse za prakso. 22 orodij je na kratko razloženih, podani so koraki za uporabo in primeri vprašanj, ki jih lahko uporabite za izvedbo podpiranja s pomočjo izbranega orodja. Priročnik lahko naročite po pošti (Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana), elektronski pošti (zalozba@zrss.si) ali na spletni strani www.zrss.si/spletna-knjigarna/ Cena priročnika je 27,00 EUR. Avtorici dr. Mihaela Zavašnik in dr. Tatjana Ažman izhajata iz predpostavke, da trenutni čedalje hitrejši tempo sprememb in razvoja terja od ravnatelja, pomočnika ravnatelja in drugih vodij v vzgojno izobraževalnih zavodih vse več učenja s poglobljenim razmišljanjem, proučevanjem in presojanjem, za kar je praviloma premalo časa. Glavni del priročnika predstavljajo izbrani coachinški in supervizijski pripomočki ter orodja za kolegialno svetovanje in podpiranje, ki jih je mogoče uporabiti v različnih kontekstih, kot so:  delo z zaposlenimi,  vodenje pedagoških konferenc in sestankov,  individualna podpora strokovnim delavcem,  mentorstvo,  delo z učenci, otroki … IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO Na poti k sodobni šolski arhitekturi V monografiji predstavljamo prispevke, ki so nastali na osnovi interdisciplinarne obravnave sodobnega učnega prostora, s poudarkom na obravnavi izbranih primerov šolskih stavb – poleg arhitekturnega, krajinskoarhitekturnega in pedagoškega vidika ter vidika pomena telesne dejavnosti, še psihološki in tehnološki vidik ter vidik pomena vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR). Pot k sodobni šolski arhitekturi je že dobro uhojena, potrebno je le pospešiti korak. Prispevki v tej monografiji so lahko eden od kažipotov na tej poti. Dostopno v Digitalni bralnici ZRSŠ: www.zrss.si/pdf/Na_poti_k_sodobni_solski_arhitekturi.pdf Dr. Tatjana Ažman in mag. Marina Pavčnik sta razdelili vloge in naloge ravnatelja pri vodenju dela razrednikov na šest področij, pripravili sta orodje za analizo stanja posameznega področja in scenarij za delavnico, s katero ravnatelj z razredniki in svetovalnimi delavci šolske svetovalne službe izvede strokovno razpravo in postavi cilje za izgradnjo vključujočega okolja za razvoj učencev. dr. Tatjana Ažman mag. Marina Pavčnik Ravnatelj in vodenje dela razrednikov Na voljo brezplačno v PDF obliki v Digitalni bralnici ZRSŠ. https://www.zrss.si/pdf/ravnatelj_in_vodenje_dela_razrednikov.pdf