Delitev štajerskega tlezelnega solskega sveta. Na Štajerskem so danes take razmere, da so za slovensko šolstvo naravnost pcgubne, Enakopravnost, ki jo jamči vsem narodom člen XIX. državnega osnovnega zakona, je na Štajerskem čisto neznan pojem. Deželni poslanec dr. Kukovecjev Stajerskem deželnem zboru stavil predlog, naj ee izvrši delitev deželnega šolskega sveta. Ta predlog moramo s stališča narodne enakopravnosti najiskrenejše pozdravljati. Ta delitev bi bila vsaj majhen del nadomestila za tlačene pravice štajerskega šolstra. Treba je z vsemi eilatni delati za uresničenje dr. Eukovčevega predloga, zakaj dokler ni v Avstriji izvedena iiarodna avtonoraija, toliko časa ni štajerskemu Blovenskemu šolstvu druge rešitve. Dr. Kukovec je dejal v deželnem zboru štajerskem, da so nastale pri dež. šol. svetu razmere tako neznosne, da je postala neodložljiva točka našega narodnega programa zahteva, naj se ustanovi za slovensko šolstvo poseben oddelek dež. šol. sveta. Avtonomija v našem šolstvu, je poudarjal govornik, je danes zahteva, ki se ji ne odrečemo nikdar, četudi se to s politiko deželnozborske večine seveda ne strinja. Moč razmer se pa izkaže silnejša nego krivična šolska politika, ki je danes tudi pri šolskih oblaatih merodajna. Nadalje je govoril doslovno: Zloglasni zakon o skupuih zastopih je spravil na Spodnjem Štajerskem polovico po večini slovenskih okrajev v roke nemških okrajnih zastopor in obenem naše šolstro tamkaj v roke nemških nacionaluih okrajnih šolskih svetov, ki delujejo po navodilih nemškega narodnega sveta pod zaščito dež. šol. sveta. Kjer je večina okrajnega šolskega sveta slovenska, tam ni razpisa učiteljskih služb. Ce treba na mesto |Slovenea tu postaviti Nemca, se stori službenim potom. Drugače je tam, kjer so nemške večine, v ptujskem, slovenjebistriškem ali celo v mariborskem okraju. Tu je za deželni šolski svet merodajen le terno-predlog okrajnega šolskega sveta. To načelo se tu ne sme kršiti, ker bi se drugače Slovencem ne zgodilo dovolj krivie. In kako se tu postopa! Znani so mi slučaji, ki z Djim lahko postrežem, če hočete, kjer je moral učitelj oddati pismen reverz, da bo deloval r nemškonacionalnem dubu, da je dobil, akoravno je bil prej pri slovenski stranki, nadučiteljsko mesto. Eakor na Hrvaškem ne dobijo železniških postaj, če okraj ne voli v smislu madjarske vlade, tako bo na Sp. Štajerskem obveljalo kmalu načelo, da značajea in poštea Slovenec ne bo mogel nikjer več postati nadučitelj. Sramotno je za šolske oblasti, kako korupcijo uvajajo v učiteljstvo. Boljša mesta dobijo le odpadniki, ki dobivajo naravnost pozive, naj se potegujejo za to ali ono mesto, dočim najsposobnejše slovenske moči sploh na vrsto ne pridejo. Ko je učiteljstvo neke šole, ki ne šteje niti enega nemškega učenca, nekoč prosilo nekega nemškega poslanca zaslombe, da pride šola v boljši plačilni razred, so utemeljili svojo prošnjo izrečno, češ, saj se priznavamo k vašim politiškim načelom. Ear se pripravlja zadnje tedne v mariborskem okraju, je nečuveno. Za Lembah, domovinsko občino slov. dež. odbornika Robiča, ki je slovenska, so se pozvali prositi celo učitelji nemških zasebnih šol in je okrajni šolski svet sestavil strogo nemški terno-predlog. Tega baje dež. šolski svet ne more prezreti! Seveda, ker gre za oropanje slovenske posesti! Ravno isto se pripravlja na slovenski šoli v Erčovini Leitersbergu, kjer gre slovenski učitelj v pokoj 1 In s takim Šolskim nadzorstvom naj smo Sloveaci zadovoljni ?! Deželni šolski sret je pokazal, kako izpolnjuje šolsko nadzorstvo, najlepše v zadevi celjske okoliSke šole in meščanskih šol, kar je še v splošnem spominu. Pa tudi sicer naš dež. šolski sret ni v zadregi za pristna nova načela, če treba nas udariti. V rokah imam dokaze, da se je zadnji čas izdal od dež. šol. sveta tajen ukaz, da se imajo pri nastavljanju učiteljev in učiteljic upoštevati v prvi vrsti absolventi in absolventinje domačih učiteljišč! To izgleda za prvi bip jako skrbno za Štajerce, v resnici je pa to udarec zoper Slovence, in sicer zoper na Štajerskem pristojne učitelje in učiteljice, ki so študirali v Ljubljani ali v Celovcu ali T Gorici. Deželno žeusko učiteljišče v Mariboru je dobilo šele pred kratkim pravico javnosti. Ni čudež, če so razni slovenski starši dali svoje hčere Štajerke rajši na boljše zavode na državna učiteljišča t Ljubljano ali v Gelorec ali v Gorico! Toda kaj to štajerski deželni šolski sret brigal Zdaj učitelji in učiteljice, ki so na državnih zavodih z odliko študirale, ne dobijo več v domači deželi služb, ker so Slovenci, pač pa Eo- roške Nemke, če so r Mariboru študiralel In pred tako šolsko nadzororalno oblastjo naj imamo rešpekt! Da, naš deželni šolski sret se ne obotavlja tudi javno barvo priznati kot orožje nemške strankel Laoi ob otvoritvi učiteljišča v Gradcu je deželni šolski nadzornik Tumlirz glasom časniških poročil jarno izgovoril besede: »Nemški učitelj ima dolžnost nesti nemško kulturo in nemško samozavest tudi med narod!" (nSaraoobsebi umevno! Seveda!" klici nemških nacionalcev.) Dobro, tudi jaz pravim, da je to v redu, če je štajerski deželni šolski svet ustvarjen le kot šolska oblast za nemško Ijudstvo. Toda, ali bočete, gospoda, ostati dosledai? Ce ste dosledni, morate mi pritrditi, če pravim, tudi mi Slovenci moramo dobiti šolsko nadzorovalno oblast, ki ostane na stališču: nU č i telja slovenske dece dolžnost in pravicaje, da zanese slovenskokulturoinslorensko samozavest med slovensko 1 j u d¦ s t v o". In če me vprašate, kaj hočem, sem vam 8 temi besedami že vse poredal. M i zahtevamo samoupravo na po1 j u s 1 o v e n s k e g a š o 1 s t r a i n v ta namenmoramodobiti poseben oddelek dež. šol. sveta za s 1 o vensko šolstro kakor imajo na 0eškem nemški in češki oddelek d e ž. šol. sreta. Ear je Nemcem tam prav, ne more biti krivično pri nas. Vem, da mi v sreu pritrjujete, vem pa tudi, da odklanjate moj predlog, ker 86 bojite biti pravični. Slovencev pa to ne moti. Stavili bomo zahtevo po samoupravi v šolstvu, dokler ne zmagamo. * * * Želja vsega slovenskega učiteljstva je, da bi se o tem vprašanju zedinili vsi štajerski slovenski poslanci ter delali z vso energijo, da se uresniči ntavljeni predlogl