CELJSKI TEDNIK CEI.JE. 27. jan-jarja 1961 Leto XI., štev. 3 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LLST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI T1SK< ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Vsklajevanie cen \ y okviru sprememb v zunanjetr- govinskem režimu in zaradi moč- nejšega delovanja ekonomskih za- konov bo prišlo do določene vskla- ditve cen na domačem trgu s cenami fia svetovnem tržišču. Ob tečajUfdo- larja 750 din so cene vrste naših proizvodov znatno nad ravnijo sve- tovnih cen ali pod njo. To pomeni, ]ia se bodo nekatere cene zvišale, druge pa znižale. Te spremembe pa ne bodo vplivale na poslabšanje se- danjega standarda, odnosno ne bo- do zavirale njegovega predvidenega naraščanja. Na tej podlagi na pristojnem me- stu analizirajo bodoče cene v in- dustriji, rudarstvu, kmetijstvu in prometu. Cene elektrike so pri nas nižje kot v tujini, vendar ni pred- videna uvedba višje tarife električne energije za gospodinjstvo. Prav ta- ko bi ostale neizpremenjene cene naftnih derivatov, ki so, izvzemši bitumen, nižje od cen v prodaji na drobno v sosednjih deželah. Malen- kostno zvišanje cen v tej panogi je pričakovati spričo potreb po vzdrže- vanju cest. Da bi zagotovili ta sred- stva, je predviden dohodek 5 din od litra potrošenega bencina in 10 din od litra potrošenega plinskega olja. Utegnilo bi priti tudi do zviša- nja nekaterih vrst premoga za ka- kih 10%. V trni metalurgiji lahko priča- kujemo pri nekaterih proizvodih znižanje cen. Prav tako v barvni metalurgiji. Cene valjanih izdelkov iz bakra in zlitin naj bi se znižale za 10 % do 15 %. Znižale nij bi se tudi cene valjanih izdelkov iz svinca, ker je pričakovati pocenitev svinca za 25 %. Cene aluminija naj bi se zni- žale za 10 %. V strojni industriji je pričakovati znižanje cen za ka- kih 8 odstotkov, v industriji za pre- delavo kovin za kakih 12 odstotkov, pri proizvajalcih cestnih vozil pa za kakih 5 odstotkov. Predvidene so nižje cene reprodukcijskih potreb- ščin iz bakra za 18 odstotkov, iz svinca pa za 25 odstotkov. Vse to odpira ugodne perspektive za zni- žanje cen proizvodov elektro indu- strije — radio aparatov, televizc-- jev itd. Tako menijo, da bi se lahkn cene televizorju znižale na 100.000 dinarjev. Tudi v kemični industriji je pri- čakovati znižanje cen nekaterih proizvodov — solne kisline, poli- vinilklorida, klora itd., medtem ku bi se utegnile cene žveplene kisline in kalcinirane sode nekoliko zvišati. Verjetno se tudi umetna gnojila ne bodo podražila, čeprav so se uvozne cene surovine podražile. Prav tako je pričakovati znižanje cen tudi v lesni industriji. V sled dokaj ugodnega položaja tekstilne industrije menijo st'-okov- njaki, da bi lahko prišlo do zni- žanja cen tekstilnega blaga povpre- čno za 10 odstotkov, posameznih proizvodov pa celo za 25 odstotkov. V industriji gume je predvideno postopno znižanje cen, medtem ko bcHio cene proizvodov industt ije gradbenih potrebščin narastle. Tudi v kmetijstvu je pričakoi?.ti spremembe cen posameznih pridel- kov, ki se bodo vskladile z drugimi cenami. To se nanaša predvsem na meso in mleko, ki bi se naj podra- žilo. Sladkor na drobno se verjetno ne bo podražil, cena sončnic in so- je pa bi se naj znižala. Na splošno bi se cene kmetijskih pridelkov for- mirale na ravni cen surovin v in- dustriji, ki ustrezajo svetovnim ce- nam. Na tej ravni so že sedanie cene žita in večine poljedelskih proizvodov, kar pomeni, da se ne bi spremenile. V trgovini, gostinstvu in komu- nalnih dejavnostih je treba raču- nati z zvišanjem cen. Da bi omogo- čili normalnejše poslovanje želez- niških podjetij, bo potrebno verjet- no zvišati povprečne tarife za pre- voz potnikov in blaga za kakih 15 odstotkov. Vse te proračune skrb- no primerjajo na pristojnem mestu z gibanji plač, povpraševanja in standarda. Pri tem posvečajo po- sebno pozornost cenam v prodaji na drobno in zvišanju realnih plač. OBČINSKA KONFERENCA SZDL V ŠENTJURJU PRI CELJU Velik napredek v uveljavljanju in krepitvi SZDL v novi in okusno urej'eni dvorani LIP »Bohor« v Šentjurju je bila v torek dopoldne redna konferenca občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva. Razen delegatov so kon- ferenci pr sostvovali še: član Glavnega odbora SZDL Slovenije JOŽE RUS, predsednik in sekretar Okrajnega odbora SZDL Celje FRANC LLIBEJ in STANE SOTLAR ter drugi. Poročilo o delu in nalogah organizacij SZDL je imela predsednica Občinskega odbora SZDL FRANCKA BOGATAJ, za tem pa je tov. GOJTAN poročal V imenu komisje za družbeno upravljanje, tov. PUN- GARTMK o delu komisije za idejno politično izobraževanje ter tov. RECNIK o ugotovitvah komisije za družbene organizacije in društva. IZ GOVORA TOV. BOGATAJEVE — Naše fielo so spremljale razne slabosti, objektivnega in subjektv- nega značaja. Navzlic temu lahko trdimo, da se je organizacija SZDL v občini organizacijsko in številčno okrepila. Uveljavila se je v tem, da je izbirala pravilne oblike In metode dela ter jih prilagajala vsakokrat- nim potrebam družbenega življenja. Zato so državljani čedalje bolj pre- pričani, d?, je Socialistična zveza prav tista organizacija, v kateri lah- ko uspešno postavljajo svoje pro- bleme, zahtevajo nj hovo ureditev in tako učinkoviteje vplivajo na poli- tiko organov upravljanja v komuni. Ta zavest je med drugim tudi vpli- vala, da se je v preteklem letu po- večalo število članov od prejšnjih 54 na 61 odstotkov volivcev. Na območju šentjurske občne de- la enajst krajevnih organizacij So- cialistične zveze. Minule konference teh organizacij so pokazale velik napredek v uveljavljanju in kre^jit- vi politične organizacije. 2e dose- danje delo novoizvoljenih odborov kaže, da bodo kos svoj m nalogam. Na solidno pot so stopile tudi sek- cije, saj so prvi začetki njihovega dela že vidni. Tako je n. pr. sekcija za komunalna vprašanja v Slivnici dala pobudo krajevnemu odboru in volivcem za popravilo ceste ipd. Ka- kor v Slivnici in Loki, tako se je SZDL zavzela za reševanje dolo- čenih problemov tudi v Dramljah in na Ponikvi. V glavnem se vse sek- cije uveljavljajo in kažejo upraviče- nost obstoja, saj se je aktivnost državljanov v SZDL že doslej kaza- la na interesnih področjih. Ker je na območju šentjurske ob- čine v večini kmečko prebivalstvo, ni naključje, da so na konferencah krajevn h organizacij največ govo- rili o kmetijstvu in socializaciji va- si, o komuna'ni dejavnosti, o vzgoji mladne itd. Te konference pa so tu- di potrdile, da se SZDL resnično uveljavlja kot demokratična tribu- na državljanov. Obdobje od lanske do letošnje konference je bilo tudi na območju šentjurske občine zelo razgibano. Število članov SZDL se je poveča- lo za 7 odstotkov, vedno bolj se uveljavlja delavsko in družbeno upravljanje, kar zahteva vse večje uveljavljanje tudi politične organi- zacije pri usmerjanju ljudi, ki od- ločajo in gospodarijo z materialni- mi sredstvi. Tako je SZDL postala tista organizacija, v okviru katere so se obravnavali vsi pereči proble- mi občine. Kljub temu so državljani še premalo obveščeni o najvažnejš h pojavih pri delu občine, podjetij in drugih organov. Z dosedanjo ude- ležbo na zborih volivcev (21 od- stotkov v povprečju) ne moremo bi- li zadovoljni. Tudi v podjetjih bi se izognili marsikateri težavi, če bi pred zasedanjem delavskega sveta razpravljali s člani kolektiva o po- sameznih vprašanjih. K obvežcenos'i članov bo veliko pripoiiiogci pravilen razvoj klubske- ga življenja na vasi. 2e sedaj imajo krajevne organizacije v Dramljah, Ponikvi, Slivnici in na Prevorju urejene klubske prostore, opremlje- ne z rad jskimi in televizijskimi spr-^jemniki, časopisi itd. Tam se ob večerih državljan, zbirajo ter v spro- ščenem po.menku izmenjajo marsi- katero misel. Na zadnjih konferencah krajevnih organizacij SZDL so se člani pogo- vorili tudi o sedežu odborov, razen tega pa poskrbeli, da so ti odbori dobil; primerne prostore. Pa ne sa- mo krajevne organizacije, tudi ob- činski odbor SZDL bo v kratkem dobil nove prostore, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na bodče delo. V nadaljevanju svojega poročila je predsednica obširno govorila še o delu Občinskega ljudskega odbo- ra, njegovih svetov ter zlasti še kra- jevnih odborov; kot organov druž- benega upravljanja prebivalcev v naseljih. Zanimiva je ugotovitev, da lahko delo krajevnih organizacij S^DL ocenimo tudi po tem, kako se v tistem kraju uveljavlja krajevni odbor, lam, kjer je našla krajevna organzacija SZDL pravo vsebino dela in zaio dajala pobude krajev- nemu odboru, tam je bilo tudi delo lega odbora uspešno in obratno. Analiza kaže, da so se krajevni odbori doslej ukvarjali z najrazlič- nejšimi problemi in jih s pomočjo občinskih dotacij uspešno reševali. Vrednost prostovoljnega dela držav- ljanov pa je v preteklem letu zna- šala nad deset m lijonov d narjev. Gotovo je, da bi lahko bilo delo krajevnih odborov še boljše, če bi bii tudi njihov kadrovski sestav Uj'i-tznejši. Ker pa je v njih pre- malo delavcev, žena in mladine, je razumljivo, da tudi delo ne more biti bolj pestro. Zaključni del svojega govora je tovariš ca Bogatajeva posvetila ne- katerim problemom gospodarstva, zlasti pa problemom in nalogam kmetijske proizvodnje. Prav tako je obravnavala šolsivo, zdravstvo in podobno. (Nadaljevanje na 2. strani) 71 delegatov na 5. kongresu SZOL Slovenije Na konferencah občinskih organi- zacij SZDL v celjskem okraju, ki so se začele te dn', volijo poleg ostalih organov ter delegatov za okrajno konferenco tudi delegate za peti kongres SZDL Slovenije. Tako bo člane SZDL z območja celjskega okraja zastopalo na bližnjem repub- liškem kongresu enainsedemdeset delegatov. KOLIKO IN ZAKAJ? v zadnjem tednu v kolektivih celjske občine živahno razprav- ljajo o prispevku, ki ga bo posamezni kolektiv dal za skupne po- trebe celjske komune. Dejansko gre za preprosto obliko referendu- ma, kjer se zbori vseh delovnih kolektivov odločajo za bistveno vprašanje — ali bodo sodelovali pri skupni akciji za nadaljnjo iz- gradnjo komuna'.nih in drugih objektov družbenega standarda v Ce- lju, ki so dejansko potrebni in ki bodo koristili vsem prebivalcem Taka oblika sodelovanja ob- čine s proizvajalci in prebival- ci zasluži samo pohvalo. Saj je dejansko odraz napredne de- mokratične miselnosti in razvo- ja pri nas, ki vedno bolj terja, da mnenja vse bolj krožijo in gredo od spodaj navzgor in kjer začrtovanje nalog sloni na težnjah in možnostih posamez- nih kolektivov in prebivalstva Ne smemo pričakovati, da bo to delo lahko. Težko bo, in si- cer zelo težko. Zato pa je tudi toliko vrednejše. V mnogih podjetjih so že imeli prve zbore kolektiva Ljudje so povedali kaj mislijo, kake so težave in kaj bo po- trebno še storiti. Spodbudna pa je tudi zamisel, da o pro- blemih, ki jih morajo rešiti ko- lektivi, razpravljajo z njimi od- borniki posameznih območij in področij. Tako bo opravljeno dvojno delo. Dobili bomo do kraja jasno sliko, koliko sred- stev so kolektivi po lastni pre- soji spričo velikih rekonstruk- cijskih del zmožni dati in ka- teri problemi posamezne kolek- tive najbolj tarejo. To bodo zve- deli njihovi odborniki, kar pa je v sistemu poglabljanja vloge komune in organov komune še toliko pomembnejše. M. I. V Celju državno prvenstvo v hokeiu na ledu za mlodince v soboto 28. in v nedeljo 29. januarja, torej jutri in pojutriš- njem, bo na celjskem drsališču državno prvenstvo v hokeju na '^du za mladinska moštva. V družbi dveh najbo'jš h ek'p iz Srbije ter slovenskega prvaka Jesenic bo nastopila tudi mla- tla vrsta celjskega HDK. Pro- gram tekmovanja določa, da se bosta v soboto v prvi tekmi se- stala Jesenice in najboljša vrsta iz Srbije, v drugi pa HDK Celje in drugoplasirano moštvo iz Srbije. V nedeljo bo najprej na programu dvoboj premagancev, zatem pa še fi- nalna tekma med zmagovalni- ma moštvoma obeh sobotnih dvobojev. Organ'zacija državnega pr- venstva za mladnce v hokeju na ledu pomeni visoko prizna- nje celjskemu Hokejsko drsal- nemu klubu. Zato pridite in si oglejte zanimive in kvalitetne tekme. Delegati in gostje na občinski konferer.ci v Šcnijurju posliišajo poročilo Februarja konferenca Okrajnega komiteja Ljudske mladine Izredno plodne konference 'ob- činskih organizacij Ljudske mla- dine, ki so bile proti koncu lan- skega in v začetku tetošnjega le- ta, so bežno nakazale tudi take probleme, ki zahtevajo širšo ob- ravnavo. Toda kljub temu da so se konfPTPince v npkaterih občin- skih središčih zavlekle v pozne po- popoldanske uire, delegati še vedno niso mogli razpravljati o vseh prciblemih, s ikaterimi se mladina srečuje. Okrajni komite Ljudske mladine je zato sklenil, da bo ok- rajna konferenca trajala dva dni — 18. in 19. februarja, da se bodo mladi ljudje o svojih ufoehih, iz- kuSnjah in problemih laihko te- meljiteje pomenili. Po fjlanarnem zasedanju bo konferenca delala v treh komi- sijah — komisiji za vprašanje mladine v sistemu delavske in družbeme samouprave, komisiji za vzgojo mladih ljudi in komi- siji za organizacijsko-kadrovska vprašanja. V prvi komisiji naj bi mladina razpravljala o vključe- vanju miladih v sristem delavske- in cl"'i^^>«"'^Ta '^n.mou'oravl-'r'n- ja, o probdemih, ki y.h tu sreču- jejo, pa tudi o dejavnosti mladine v obrti, gostinstvu, ljudskih od- borih, zborih volivcev itd. Med- tem ko bo druga komisija raz- pravljala o idejno-vzgojnem delu in oblikah tega dela, o ideoloških problemih, obveščanju in vzgoji mladega rodu, pa bo naslednja komisija zajela vsa ostala ,pod- ročja mladinske dejavnosti: delov- ne akcije, dejavnost mladine med prostim časom, vsebinsko rast in vlogo orgsndzacije Ljudske mla- dine v podjetju, šoli in na terenu in podobno. Na okrajnem komiteju Ljudske mladine menijo, da bo tako pri- pravljena konferenca sprejela za- ključke, ki bodo koristno napotilo občinskim komitejem pri njiho-' vih nalogah. TEKMOVANJE AKTIVOV LJUDSKE MLADINE Tudi !e*os se bo prvega februarja z?xt.o tekmovanje med ciktivi Ljud- ske mladine na območju ce'jrke ob- čine Tekmovali bodo v po'it čno- id'eološkem delu. delovn h akcijah, kuliurno-zabavnih prireditvah, so- delovanju aktivov rred sefcoj, skrat- ka — v V5eh dejavnostih organiza- cije Ljudske mladine Ob zaključku tekmovanja, ki bo ob Dnevu mlado- sti, bo obč'nsk: ikomite Ljudske mla- d'ne določi! najboljše aktive, jim iz- ročil darila, diplome in priznanja. V času tekmovanja bodo vsi aktivi pošiljali na občinski komite meseč- na poročila o deu svoje organza- dje, ob zaključku pa poročila za vse štiri mesece skupa; Seminarji, tečaji in predavanja v lašl(i občini Pred kratkim je bil pod vodstvom Komisije za izobraževanje pri O^b- činskem odboru Socialistične zveze dvodnevni seminar tajnikov in pred- sednikov krajevnih organizacij SZDL. Sedaj pa bodo po programu omenjene 'komisije pričeli s preda- vanji pri vseh krajevnih organiza- cijah SZDL. Predavanja bodo spremljali s predvajanjem raznih poučnih filmov, kar bo za člane So- cialistične zveze privlačnejše. Ekonomskim enotam naj sledijo obratni delavski sveti 2e nekaj mesecev je od tega, od- kar so v časopisnem podjetju »Celj- ski tisk« uvedli ekonomske enote in temu primerno vskladili tudi nagra- jevanje po učinku. Da bi ekonom- skim enotam dali tudi pravo vsebi- no ter približali delavsko upravlja- nje čim bolj k vsakemu delavnemu mestu, so pred dnevi člani ^^veze komunistov v tem podjetju o tem razpravljali. Sklenili so, da bi naj v podjetju čim prej ustanovili obratne delavske svete, saj že razpoloženje med de- lavci in organizacija dela nujno sili k temu. V ta namen bo najprej sin- dikalna podružnica prilagodila or- ganizacijo in v ekonomskih enotah ustvarila manjše podružnice, nakar bodo po temeljiti analizi začeli usta- navljati delavske svete po ekonom- skih enotah, ki bodo seveda prevzeli tudi določene kompetence glede di- scipline, nagrajevanja, kaznovanja, pohval, sprejema in odpusta itd. Razen tega so na sestanku raz- pravljali tudi o smernicah pespek- tivnega plana celjske-občine in pod- jetja. VREME Za čas od 25. jan. do 5. feb. Precej nestanovitno z občasnimi padavinami. V višjih legah sneg. Temperatura se bo nekoliko dvig- nila. 2 CELJSKI TEDNIK STEV. Z — 27. januarja 1961 Odločneje v ustanavljanje sekcij NA ZADNJEM SKUPNEM PLENUMU OKRAJNEGA KOMI- TEJA ZVEZE KOMUNISTOV TER OKRAJNEGA ODBORA SZDL JE TOVARIŠ STANE SOTLAR ANALIZIRAL I UDI NEKATERA ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA SOCIALISTIČNE ZVEZE. S'ev;!o č'.anov v organizacijah SZDL je v zadnjih le'.ih stalno na- rašča'o. To še posebej ve!ja za zad- nji dve '.e'i. Medtem, ko so ;me'e or- ganzacije SZDL 1957. '.eta 66.315 članov, so jih in-e'e konec la^nskega leta že 78.617. Vendar pa to še niso zadnje š'evilke 'n kaže, da je v SZDL dosti več č'.anov. V skrbi za povečanje števila član- stva so v zadnjih le'ih največ na- pravili v šoštanjsk:, ža'sk". šm?rski in laški obč'n'. V osta'ih občinah so v tem pogledu zaostali, kar še po- sebej velja za celjsko. Nekaj krivde za to je iskati tudi v sis'erru evi- dence. Zato nosijo razlogi o-ganiza- cijskega značaja precejšen delež kr vde, da v SZDL ni vključeno ti- sto š'evilo volivcev, ki bi us'rezalo političnemu razpoloženju in njihovi zavesti. Zlasti so organizac je zane- marile sprejemanje mladih članov Na to pa n so pozabili na Vranskem, pa tudi na Dolgem polju v Celju in v šoli za med cinske sestre ne, kjer so sprejeli v organizacijo SZDL na- enkrat večjo skupino mlad ncev. V skla.du s smerncami pe'ega kongresa SZDL Jugoslavije in tež- njo po vskladitvi teritorialnih ob- močij krajevnih odborov s krajev- nimi organizacijami SZDL smo v okraju prišli od prejšnjih 145 na 132 osnovnih organ zacij SZDL. Nov statut je nakazal tudi de'o podruž- nic, 'kot organov tistih krajevnih or- ganizacij, ki bi zarad; velkega šte- vila članov, pa tudi razsežnosti te- rena ne mogle uspešno delovati ko* celota, vendar pa jih ne kaže deliti v več osnovnih organizac'j. Tako je nastalo v okviru teh o-ganizaclj 1C9 pod-užnic, od katerih jih je skoraj polovica na območju ce'jske občine Da bi celotno politično de'o ne bilo odvisno samo od aktivnosti od- bora krajevne organizac je SZDL. je statut predvidel novo obliko — sekcije. Uvajanje sekcij v metodo in vsebino dela krajevn h organizacij je izredno važno in pomembno pred- vsem zaradi tega, ker delno raz'bre- m.enjuje odbor, hkrati pa daje mož- nost svojim članom, da se udeležu- jejo razprav in reševanja proble- m.ov na tist.h področj.h, ki jih zani- majo. V okraju je sedaj 133 sekcij pri krajevnih organizacijah SZDL. O-d tega j.h je največ v Žalcu, Šoštanju In Šentjurju Doslej je največ takih sekcij, k: se ukvarjajo z ideološko polit.čnimi vprašanji, nadalje s ■:rretijsk.wii problemi, vprašanji družbenega upravljanja, šolstva, tu- rizma itd. Gotovo je, da im.ajo kra- jevne organ zaclje ve'ike možnosti za ustanavljanje sekcij in s tem za interesno usmerjanje državljanov. Zato bi bilo prav, če bi se krajevni odbori odločneje lotili ustanavljanja še drugih sekcij. Navzlic želji in tež^i, da bi po- vsem vs'kladili podrofja krajevnih odborov z območji krajevnih orga- nizacij SZDL, pa to deo dos'ej še ni bilo naijbolje opravljeno. Doseda- nji podatki kažejo, da imamo v okraju 25 krajevnh odborov in sta- novanjskih skupnosti več, kot pa je število krajevnih organizacij SZDL Zanmive in poučne hkrati so tudi številke, ki govorijo o sestavu no- vih odborov krajevnih organizacij SZDL. V te odbore je bilo izvoljenih 2016 odbornikov, ali za 159 manj, kot jih je bilo prej. To zmanjšanje je ra- zumljivo, saj se je zmanjšalo tudi število krajevnih organizacij. Po- datki nadalje kažejo, da je v nov h odborih manj delavcev in uslužben- cev kot jih je bilo doslej. Zraven te- ga pa je v njih tudi manj žena in celo manj mlad.h ljudi. Petek, 20. januarja OBA ODBORA za gospodarstvo Ljnd- ske sknp-.čine LRS sta začela obravna- vati predlkrjtega plavalnega ba- zena itd. Na drugem sestanku pa so se v prvi vrsti pDgovo-^ili o lokaciiji športnih ob'aktov v smiisiu nove- ga urbanističnega nacrta. JUGOSt^OVANSKE PIONIRSKE IGRE MOJ KRAJ- VCERAI DANES JUTRI Priprave za najboljšo 'zved- bo jugoslovansk h p oni-sklh iger na območfu cejskega okraja so v polnem razmahu Pred dnev; se je pod vodstvom pred.^'edn'ka Vojka S mončiča že drugč sestala okrajna ko- misija, dva dni zatem pa je bil tudi sestainek z zastopn ki ob- činskih komsij, na ka'e-em so temeljito pregledal; do.-^edanje priprave in se pogovor li o okvirnem programu prired tev Ce sodimi s?mo .priprave, drži ugo'ovitev, da bodo te igre najveličastnelša proslava naj- mlajšega rodu ob dvajfetle'ni- ci zače''ka vstaje jugoslovan- skih narodov. Jugoslovanske pionrske igre k' bodo trajale do 29. novem- bra letos, povezuje tema: MOJ KRAJ - VČERAJ, DANES IM JUTRI. 2e naslov pove, da te- ma lahko zajame celotno otro- kovo udejstvovenje, ga spodbu- ja k spoznavanju domačega kraja in današnje družbene ureditve in ga hkrati-navaja k razmišljanju, kakšno je b lo in zlasti še, kakšno bo ž vljenje v kraju v bližnji in daljnji pri- hodnosti. Pionirske igre, ki naj bi za- jele sleherni p onirski odred na šolah in v stanovanjskh skup- nostih ter vse organizacije in društva, v katerih se zbira mla- di rod, so razdeljene v tri glaV' na časovna obdobja: I. MOJ KRAJ VČERAJ Prvo obdobje iger traja do 27. a.pr !a. V tem času naj bi se pionirji seznanili s starina- mi (folklora, narodne pesmi, povesti, narečja, ob čaji itd.). V okviru tega dela naj bi se spoznali tudi z dogodik ob vstaji 1941. le'a v *voj-^m kra- ju. P onirji naj tudi spoznajo kaj so starejši -oc'ovi s'or 'i in pripomogli za boljše življenje II. MOJ KRAJ DANES To je osrednji de" jugoslo- vanskih pionirskih iger. Sesto- ji pa se v tem, da ve sekcije in družine in'enzvreje de'ajo pri izpo'njevanju svoj h pro- gramov in povezujejo svo'o de- javnost z vsakdnjm življe- njem svojega kraja, da po svo- jih možnost h potencirajo vse tisto, kar je lepo iin pripravijo sebi in odrasl m ž v jenje še bolj prije'rio in zanimivo. Dru- go obdobje iger bo trajalo do 5. sepembra. m. MOJ KRAJ JUTRI Zadnje obdobje jugos'ovan- sk h pionirskih iger bo trajalo do dneva republ;l kongreSA SZDL Slovenije. M M. B. Pred občinskci konferenco 1 SZDLvCe> I Te dni so pr' Obč'nskem odboru SZDL v Celju končali vse priprave za redno letno konferenco, ki se bo začela v torek, 3L januarja ob os- m.h zjutraj v veliki dvorani Narod- nega doma. Na konferenco so pova- bili 232 delegatov krajevnih orga- nzacij ter seveda vse člane (40) dosedanjega Občinskega odbora in njegovih organov. Kakor v pripravah na konferenco In zlasti še na mnulih zborih kra- jevn.h organizacij SZDL, ta' o bodo tudi na občinskem zboru dali pri- meren poudarek vlogi in nalogam po'itičn.h organizacij pri sprejema- nju in 'zvrševanju nalog pele n-ga. perspektivnega programa gospodar- skega razvoja celjske občine. Občin-; ski odbor SZDL v Celju je na teni; področ u že doslej opravil izredno, hvaležno delo, sai je organizirali širšo rarpravo o smern'cah perspek- tivnega programa po komisijah 10 podobno. Razumljivo je, da bo ob- činska konferenca morala oceniti tu- di dosedanje dele na pr lagajanj« smerne in predvsem še staua pe- tega kongresa SZDL Jugoslavije konkretnim potrebam in zahtevam. Na konferenci bo o de"u in nalo*- gah organizacij SZDL na območju celjske občine poročal predsednik Obč nskega odbora SZDL DRAGO SPENDL. Po os alih poročilih pa bo konlerenca nadaljevala svoje deo** dvth kom s jah. V zaključnem dclf zasedanja bodo delegati izvolili no- vo vodstvo občinske organizacij' SZDL, zraven tega pa 74 delega o* za o! LR Slovenije. Cb odpr'em grobu pa se je od pokojnika poslovil predstav- nik zduženja starokatoliških cerkva v Jugoslaviji ter predstavnika slo- venstce in hrvatske starokatol.ške cerkve. Vsiik napredek PIT službe Minu'o nedeljo dopoldne je novo- ustanov jeno podjeljt za PTT pro- ,T.et v CeljM (j.vsa olNrajna poš:a) pros avilo de;eo nb etn co delav- skega samoupravljanja. L deežba članov na proslavi je b la vel ka.za p-je no razpo oženje pa je poskr- bel pevski zbor PTT podje ja iz Ljubljane. iz po-očil predsednka delavskega svela podje'ja S'anka Mvale in di- rek orja Edvarda Sepca so bili oč.t- ni ogronin. utpehi in zavidanja vre- den napredek PTT s'uzbe v zadnjih de.-elih let:h. Organi delavskega sa- moupravljanja n vodstvo podje ja vo se stalno prizadevali da se po'^^a- mezne panoge PTT dejavnosti č m bolj prilagodijo kor.stnikom teh uslug. Z cecenral.zacijo PTT stro- ke pa se je deo še bolj sp-ostl'o n pr bi žalo potrebam in zah evam ko- n unainega sis ema. Zato bo v renr- gan z ran PT I strok pnš o de av- sko san oupravljanje še bo j do iz- raza in do večje ve.jave. 1. O Frva italijanska raketa na Sar- diniji, šinila je 170 km visoko, naj- brž ne zato. da bi pomaga.a ure- diti nič kaj razveseljivo stanje v naši sosedni repi bilki. Francozi grade p-vo atomsko podmornico, najbrž dosledno po de Gaullovem načelu, da se ne odpovedo atomski oborožitvi, ker se ne ma<-ajo odpo- vedati statusu velesile. V SZ za spremembo velikanske eksplozije za mirnodobske namene, za sp'eminja- nje sveta, kakor p-avimo. A na Polj- skem množčnl g-obovi Izza d-uge svetovne vojne, sk-ivnost Katyna pa je na medna'-odnem sodšču doslej osia'a brez p'-avdo'-eka. Kaj bo šel-^ v tretji svetovni vojni, ki jo p^i- P'-avliUjO z atomsko mrzlico? Nehru pravi, da bo produkcija atomskega O'ož'a kmalu poenostavljena In s tem izročena mnog'm državam. Ze zdaj. pravi, nma smisla govoriti o razorožitvi, dokler Kitajska nI spre- jeta v OZN in priznana. LR Kitajska pa po mnenju Ade- reV.a Harrimana sploh ne želi, da bi jo ZDA prignale. Ce bi jo priznale, bi mo'a'a Kitajska sprejeti medna- rodne obllgacile. Zato se Kennedg- jeva vlada pripravlja, vsaj po izjavi AdluM Stevensona, na obnovitev razgovorov s Kitajsko. ZDA so lah- ko igotov'le na XV zasedanju Ge- neralne sk- p'^člne OZN, da nlmu'O ver za seboi glasovalnega stroja Priš O je v OZN več d'žav. ki se no- čejo podrediti Zahodu, če pa se no- čejo, je mcžno, du bodo nekoč iz- gdsova.e. naj vstopi v OZN še Ki- tajska. Ktajska pa je samo en svetovni prob eni. ne raj'ežji. a tudi ne na'- luZji. Pomislmo, pred kaj so ZDA pustiivljene v Zahodni Nemčiji, ka- teri politični purirel sj uuie.e zrnu- dellrati samo po svoji podobi. Godi oa se j'm kakor ba'es'nvnemu cipr- skemu kralju Pygmallonu ob kame- niti Afrod''ti. Zahodna Nemčija se zaveda svoje moči in ZDA so mo- rale popustiti v celi vrsti svojih zahtev, celo pri vprašanju vzdrže- vanja ameriške vojske v Nemčiji. Nemčija bo priskočila ameriškim financam na pomoč, a to tako. da b' to koristilo nemškemu gospodar- stvu. Nemški finančniki nočejo pod- preti Amerike pri pomoči nerazvitim državam do takšne mere, kakršno terjajo ZDA v svoji svetovni gospo- darski politiki. Ni čuda. če si iz tega položaja nekaj obeta SZ. Hruštev je dal žc vrsto izjav, zaradi katerih naj bi počil led med obema državama, celo na U-2 naj se v Interesu sporazuma pozabi, kot da ga nikdar ni bilo. Storjeni so uk'epl. da bi ameriška letala ne obletavala več sovjetskih ladij, ki jim pr.p.sujejo vse mogoče ojenzlvne namene, četudi so aenla- rirane kot tovorne ali r.blške ladje. NIČ se zaenkrat še ni spremen.lo pri obtežbah g.ede Kongu in Laosa. Sovjetski d.p.cmati ne napadajo samo Belgije, pač pa ZDA, ki da nosijo mu'ulno krivdo za pasivno v.ogj OZN v Kongu In za be.gijskl neokolonlallzem. Zahod je v Var- nostnem svetu pri glasovanju poka- zal, da Sloji za Be.gijo; resolucija Cej.ona, ZAR in Liberije proti bel- gijskim postoplioni n zmagala, se- dem držav se je vzd-žalo glasova- nja. Stvar pa je v Kongu prišla ta- ko daeč, da se hočejo znebiti ce.o Indijca Dajala, češ da je preveč ob- jckuven .n p-eveč naklonjen ^egainl v adl. Da pa be gljska karta ne sedi so. dno, se vid' Iz tega, da so Lu- mun.bo prepeljali v Ka ango v Com- bejeve jece. tdlna g.asna reakcija je va. protes.ov zoper nečloveško ravnanje z L: mumbo, vojaki OZN pa pri tem ne m.gne^o s prstom. T. O. CELJSKI TEDNIK STEV. 3 — 27. januarja 1961 3 Polemike, kritike, nnienia v zadnjem času je vrsta člankov, zlasti pa sta dva (o problemih nočnega dela žena v celjski občini) med bralci precej odjeknila. Vsi ti članki so imeli namen, da bi sprožili polemiko, ki bi javnosti — predvsem pri reše- vanju posameznih problemov — samo koristili. Naš namen je slej ko prej, da končno tudi v Celju pridemo do spoznanja, da je nočno delo za žene škodljivo, da ne pri- naša bistvenih koristi in da je končno z družbenega vidika nevzdržno. Zato tudi stojimo na stališču, da bo nočno delo žena potrebno do kraja odpraviti in gospodarske naloge vskladiti s to pomembno družbeno politično nalogo. Odstopanje je možno samo v izjemnih primerih. V današnji številki zato osvetljujemo nekatere pro- bleme v zvezi s polemiko, ki se je razvijala namesto borbe mnenj v dokaj čudni smeri in z dokaj čudnimi smotri, ki jih je končno skoraj nemogo:e do kraja oceniti. Ob tej priložnosti objavljamo tudi dva polemična od- govora. Vendar bi bili mnogo bolj zaželeni prispevki ne- posrednih proizvajalcev, žena, ki jih ta problem nepo- sredno zadene, predsednikov delavskih svetov, predsed- nikov sindikalnih podružnic in podobno. Toda kljub temu sta nam dobrodošla oba prispevka, saj je prav, da v našem listu čim bolj razvijamo borbo mnenj, kar bo samo kori- stilo našim skupnim smotrom. Kdo je tokrat lahko res prizadet? Tudi direktor podjetja »Aero«, Rado Jenko, nam je posial odgovor na sestavek »Nemesto odgovora«. V njem tako'e piše: Bra'ec tanka dobi vtis, da je do- živel kolekt.v »Aera« gospodarski neuspeh in da hoče krivdo za ta ne- uspeh prevaliti na oko'nost, da je z zakonom prepovedano nočno delo žena. Tovarna »Aero« nikoli ni ime'a v načrtu nočno izmeno in so njene kapacitete usmerjene za delo podne- vi — p-edvrem v prvi izmeni. Iz-ko- riščanje kapacitet pa tovarna prila- gaja predvsem tržnim razmeram. Tovarna »Ae"o« je lani povečala realizacijo za 21 odsto'kov. Investi- cijsko izgradnjo je kolektiv finansi- ra! izključno z lastnimi sredstvi. Razen tega smo v celjskem okraju na enega zaposlenega največ vložili v ž.vljenjski standard. Kljub last- n'm investicijam pa je tovarna nu- dila izdatno pomoč komuni in druž- benim organizac jam. Desetega decembra je inšpekcija de'a res ugo'ovila. da v naši tovarni delajo ženske ponoči. Vendar so de- lale'le štiri de'avke, ki so po svoji volji podaljšale čas de'a, da bi za- dostile obveznosti g'ede prostovolj- nega dela. O tej njihovi samovoljni od'očitvi ni vedel nihče od tehnič- nega osebja. Zato se ne more trditi, da tovarna »Aero« uvaja nočno delo za žene. Poudarjamo, da nima ko'ektv to- varne »Aero« n česar proti terru, da se objavljajo morebitne hbe in ne- dostatki v podjetju, toda v objek- tivni obliki in tako, da bo kritika v pomoč ko'ektivu pri odpravljanju napak. Protest ram.o pa proti dema- goškemu pisanju in prikazovanju neresn čnih tendenc, ki ustvarjajo zmotno javno mnenje. Ko'ektiv tovarne »Aero« se zave- da vloge komune v našem družbe- nem življenju ter meni, da sta pod- jetje in ko'ektiv istovetna s komu- no. Da je res tako, dokazuje razvoj podjetja in vsa pom.oč, ki jo nudi razvoju kom.una'nega in družbene- ga življenja v Celju. Ravno zaradi v soko razv*e družbene zavesti, se celotni ko'ektiv čuti zaradi članka prizadetega.« Direktor tovarne »A^ro« grad' svoj odgovor na prednos'avkah in ločenih citatih iz članka, ne pa na bistvu sestavka. Tako hoče prikazati, »češ, pisec je hotel ves ikolektiv prizadeti.« Kljub temu, da je v sestavku natanko pove- dano, da gre za nekaj možakar- jev, saj je tud logično, da ves kolektiv ni izpolnjeval anketne pole o stopnji izkoriščanja stroj- nih naprav. Tudi v tem odgovo- ru pisec zanika, da bi v njiho- vem podjetju kdor koli zap sal da kapac tete niso do kraja z- korlščene tudi zaradi prepovedi nočnega dela žena. Vendar na šesti strani gradiva za sestanek odbornikov zasledimo tole: »V »Aeru« so strojne kapacitete iz- koriščene komaj 32,3 odstotka. Med tremi vzroki za tako stanje je tudi navedena prepoved noč- nega dela žena. 2al si tudi tega nisem sam izmislil. Nato pr demo preko dveh od- stavkov do najzan mivejše zade- ve. Tovariš Rado Jenko mi krat- komalo podtakne, da sem v svo- jih sestavkih trdil, da žene v to- vartvi »Aero« delajo ponoči. Mo- ram mu povedati, da se z novi- narstvom bavim že dalj časa. V vsem času nikdar nisem za- pisa!, da v tovarni »Aero« žene delajo ponoč', nkakor pa tega tudi ne more najti v sestavku »Namesto odgovora«. Istočasno pa mi očita demagogijo In pri- kazovanje neresnčnih tendenc ki ustvarjajo zmotno javno mne- nje. Menim, da bodo bralci naj- laže presodil, kdo je v tem pri- meru skuša! ustvariti zmotno javno mnenje z neresnčn mi ten- dencami In demagogijo! Menim pa, da je prav in po- šteno, da se opravičim kolekti- vu tovarne »Aero«, če so kakor koli dobili vtis, da je kolektivu narejena krivica, ker je ta kolek- tiv premagal mnoge ovire. KOMUNISTI MORAJO BI- TI PRIPRAVLJEN! IN SPO- SOBNI RAZBIJATI NE LE OSTANKE RAZNIH BUR20- AZNIH NAZOROV, TEMVEČ PRAV TAKO TUDI RAZNE TEHNOKRATSKO - PRAKTI- CISTICNE IN BIROKRATSKE TENDENCE, KI SE SKORAJ- DA REDNO IZRAŽAJO V OB- LIKI ZAGOVARJANJA NE- KIH BAJE NEODLOŽLJIVIH GOSPODARSKIH »INTERE- SOV«, ZARADI KATERIH JE BAJE TREBA POZABITI NA ODNOSE MED LJUDMI. E. KARDELJ Odprto pismo odbornikom celjske občine Dva odbornika občinskeRa Ijndskega odbora v Celju sta na zadnjem zaseda- nju (vstro grajala razen tiska tudi po- slovanje inšpekcije za delo. Ker in- špektcrj: na tem zasedanju niso bili in tnko rdborniki niso mogli slišali še dru- ge i lati medalje, so prslali posebno po- ri čilo Ob'insekmu lljudskemu odboru in tudi predsednku celjske občine. Zaradi prjasnila so ista poročila posredovali tudi nam. V obeh spisih pojasnjujejo nekatere probleme v zvezi z njihovim delom. Takole > ravijo: Inšpekcija dela je upravni organ, ki vrši nadzrr nad izvajanjem predpsov. Delo inšpektorjev ie predvsem usmer- jeno na nadzT nad tistir^i predpisi in zakonskim' določbami, ki ščitijo delovne ljudi. Petdeseti člen zakona o inšpekciji dela pa tudi jasno pravi, da morajo in- špektorji nemudoma prijaviti vsako kr- šitev • redpisov al' zakonskh določb. Zaradi 'ega očitek, da inšpektorji dela niso »ži Ijenjski« ni umesten, celo na- pačen je. Saj naloga inšp?ktrrja n', da se pogaja o tem ali bo zpdevo prijavil ali ne. temveč jo mora prijaviti. Sodnik, ki kaznivo dejanje potem obravnava, pa lihko presodi, kaj je potrt bio stor.ti. Sodnik tudi lahko zavrne prijavo in- špektorjev. Še brlj zmotno je stališče, dn inšpek- cijski organi obravnavajo malenkostne s fdrsljaje. Ne gre namreč za spodrs- ljaje, gre za prekrške ter kazniva de- janja in vsak mnogokrat tud' najmanjši Irhko povzroč' veliko materialno škodo. Primer iz Kokinega Broda, kjer je za- radi »mnlenkostnega snodrsl'aia« izgu- b'li življenie veliko števlo ljudi, pa nas tudi opozarja, da je krit.ka obeh odbor- nikov dokaj neproiičena. Razen tega je tudi v tovarni »Aero«, odk'der je tovariš, ki je kr'tiz ral delo ir,š'ekc:jsTIa občinskega odbora SZDL v Žalcu, ki so ga te dni do- bili delegati in gostje občinske kon- ference, je razvidno, da se je spričo povečane dejavnosti organizacije SZDL povečala tudi aktivnost osta- lih družbenih organizacij in društev. Vedno več članov SZDL aktivno so- deluje na najrazličnejših področjih družbenega življenja. SINDIKATI Sindikalna organizacija je poleg SZDL najmočnejša organizacija v občini, saj šteje preko 6000 članov ali 98 odstotkov vseh zaposlenih. Iz- ven nje so le sezonski delavci in ti- sti, ki so zaposleni v zasebnem kmetijstvu. Dejavnost sindikatov se je v preteklem obdobju razvijala v utrjevanju gospodarskega sistema, v poglabljanju delavskega samo- upravljanja in reševanju »življenj- skega standarda delovnih ljudi. Sin- dikalne podružnice v podjetjih ka- kor občinski sindikalni svet pa so se ukvarjale z vprašanjem delitve do- hodka in uvajanjem vzpodbudnejše- ga načina nagrajevanja. Ena izmed pomanjkljivosti je bila v tem, da ni- so uspeli proizvajalce dovolj zain- teresirati za reševanje problemov iz- ven podjetij. MLADINSKA ORGANIZACIJA Mladinska organizacija šteje pre- ko 2200 članov, na področju občine pa deluje 41 a'ktivov. Mladina ved- no bolj sodeluje v raznih organih delavskega in družbenega upravlja- nja, saj je bilo lani izvoljeno v de- lavske svete in upravne odbore i7 odstotkov članov in le v petih pod- jetjih v teh orgainih ni bilo nobene- ga mladinca. SVOBODE IN PROSVETNA DRUŠTVA Kulturno prosvetna dejavnost je v žalski občini zabeležila določeno stagnacijo zlasti potem, ko je bila ustanovljena delavska univerza. Izobraževalna dejavnost je upadla, težišče vsega dela pa je bilo v dvo- ranah in še to le občasno. Kritično je stanje knjižnic, saj pride komaj pol knjige na prebivalca. LJUDSKA TEHNIKA Na področju občine je trenutno 5 organizacij Ljudske tehnike, v kate- rih je okrog 600 aktivnih članov. Največja težava je s pomanjkanjem prostorov, Av'o-nioto društva so priredila več predavanj in usposobi- la prdko 50 šoferjev-amaterjev, nad 500 mopedistov pa je opravilo po- trebni izpit. ORGANIZACIJA RK Občinska organizacija RK je za- jela 18 organzacij s 52C0 člani. La- ni je bila najpomembnejša krvoda- jalska akcija, v kateri je darovalo kri preko 600 državljanov. Priredili so 11 tečajev za vaško žensko mla- dino. TABORNIKI Taborniška organizacija »Zeleno zlato« je v preteklem letu priredila tri večja taborjenja, na katerih je taborilo 148 članov. Poleg tega je izvedla 63 raznih tekmovanj in pre- ko 50 izletov v partizanske kraje. LOVSTVO IN RIBIŠTVO Za relcreacijo naših delovnih ljudi je poleg ostalih športnih panog ze- lo kor.stno tudi lovstvo in ribištvo. Sedem lovskih družin vključuje 20t) članov. Družine so zgradile 6 last- nih domov, samo lani je žalska lov- ska družina prispevala za gradnjo lovskega doma preko 4 tisoč pro- stovoljnih ur in tako dogradila dom v vrednosti preko 2 milijona dlna-r- jev. Ribiška družhna šteje 260 članov, pri gradnji ribnika in ribogojnice v Preboldu pa je opravila preko 700 prostovoljnih ur. REZERVNI OFICIRJI Na področju občine je 5 osnovnih organizacij rezervnih oficirjev in podoficirjev, v katerih je 533 članov. Priredili so 65 predavanj, 11 vaj in občinsko tekmovanje v streljanju. STRELSTVO IN GASILCI V 10 strelskih družinah je včla- njenih 1120 članov. Nekatere druži- ne so si celo same zgradile svoja strelišča. Občinska gasilska zveza vključu- je 37 prostovoljnih in 9 industrij- skih gasilskih društev s 1157 člani. Pri gašenju 24 požarov je sodelo- valo 1250 članov. Na področju ob- čine so bili ustanovljeni 4 gasilski centri. To je samo nekaj dejavnosti v ob- sežnem društvenem življenju, ki ga bo v bližnjih dneh obravnavala ob- činska konferenca SZDL. Nova trgovina V Trna vi Pred dnevi je trgovsko podjetje Sloga odprlo v hmeljarskem' domu v Trnavi novo trgovino. Potrebo po trgovini v Trnavi je bilo čutiti že delj časa, saj so bili dosedanji pro- stori skrajno neprimerni. Nova trgovina je tik ob novi cesti v Logarsko dolino, v prostorih do- ma pa bodo uredili še gostišče. Podjetje Sloga bo v kratkem od- prlo novo prodajalno tudi v prosto- rih hmeljarskega doma v Šempetru. Tako je vsekakor treba pozdraviti prizadevanje podjetja, da je pristo- pilo k izboljšanju razmer preskrbe prebivalstva. L. S. Občni zbor ZB NOV v Žalcu Ob polnoštevilni udeležbi delega- tov osnovnih organizacij je bil mi- nulo nedeljo v Zalcu občni zbor ZB NOV. Prisostvoval mu je poleg predstavnikov občine, občinskih po- litičnih in družbenih organizacij tu- di sekretar Okrajnega komiteja ZKS Franc Simonič.. Iz obširnih poročil je bila jasno razvidna vsestranska dejavnost ob- činskega odbora in osnovnih orga- nizacij ZB NOV, ki se je odražala zlasti v skrbi za partizanske otroke in vdove, za borce, za njihova de- lovna razmerja in za urejevanje njihove delovne dobe, za priznaval- nino itd. Za borce, ki nimajo ustrez- ne izobrazbe, oziroma kvalif.kacije, bodo organizirali v Vrbju iinternat- sko urejene občasne tečaje in semi- narje. Člani vseh 15 osnovnih orga- nizacij bodo aktivno sodelovali pri pripravah za čimbolj svečano občin- sko proslavo 20. obletnice vstaje, ki bo 22. julija v griškem letnem gle- dališču. Občinsllad.no žalske ob- čine aktualne. ,l'dfeleženci se bodo seznanili s problematiko občine in podjetij. Tem.e bodo posredovali po- litični in družbeni delavci iz obč.ne in okraja. S. L. Klubi in zadruge Na nedavnem kongresu Svobod in p.'osvetnih društev Slovenije so ve- liko razpravljali o novih oblikah ljudsko-prosvetnega delovanja. Te- žišče razprav je bilo na klubskem življenju. Taiko smo tudi v' Savinjski dolini pričeli razmišljati o ustanavljanju klubov. Seveda je bilo treba pri tem misliti predvsem na potrebne ma- terialne pogoje. V kolikor jih niso mogla rešiti društva sama, so jim priskočile na pomoč savinjske kme- tijske zadruge. Tako so KZ rešile vprašanje lepo opremljenih in ure- jenih klubskih prostorov na Gomil- skem, v Trnavi, v Braslovčah, v Ga- liciji in v Gotovljah, medtem ko ta- ke prostore ureja KZ Polzela za prosvetno društvo Andraž. Poleg tega, da so preskrbele za material- ne pogoje klubskega življenja, pa so mnoge zadruge nabav.le društvom in šolam tudi televizorje, brez kate- rih si uspešnega dela v klubih sko- raj ne moremo več misliti. Tako po- sedujejo sedaj televizorje v občini že naslednje Ijudsko-prosvelne or- ganizacije: Petrovce, Galicija, Ža- lec, Šempeter, Sešče, L boje, Zabu- kovca-Griže, Gotovlje, Prebold, Ta- bor, Vranslko, Gomilsko, Trnava in Braslovče (tu obstajata celo dva kluba, ker jim je bil eden pretesen). Pri vseh navedenih društvih klube formirajo ali pa že delujejo. Seveda pa se ne more in ne sme klubsko življenje razvjati le ob te- levizorjih. Klubskim ljudem je treba v klubih neprisiljeno posredovati mimo pestrega sodobnega izobraže- valnega programa tudi primerno kulturno razvedrilo in zabavo. Ko bo te dni komisija za klubsko življenje pri Občinskem svetu Svo- bod in prosvetnih društev prpra- vila programe za delo v klubih, bo- do klubi v Savinjski dolini polno zaživeli. D. Počitniška skupnost v Žalcu Na plenum.u Občinskega s'ndilkal- nega sveta v Zalcu je bila decem.bra lani ustanovljena Počitniška skup- nost. Istočasno je bil izvolnjen de- vetnajstčlanski upravni in petčlan- ski nadzorni odbor. Predsednik upravnega odbora je predsednk ob- činskega sindikalnega sv'eta v Zalcu Jože Pil.h. Namen ustanovitve Počitniške skupnosti je v tem, da bo omogo- čala delavcem ceneno In udobno le- tovanje v weekend naselju v B o- gradu ob m.orju. Sem bodo prihajali na letni od- dih delavci in uslužbenci iz žalske občine, v prvi vrsti iz manjših pod- jetij in ustanov, katera do sedaf niso im.ela svojih počitniških do- m.ov. Finančna sredstva za izgradnjo naselja so p.ispevala podjetja ob priliki razstave gospodars/ke in druž- bene dejavnosti v počastitev desete oble'nice delavskega in družbenega sam.oupravljanja v Zalcu. Vsa dela v naselju bodo opravili do konca a'prila, tako da bo naselje 1. maja že lahko sprejelo prve letoviščarje. Naselje bo imelo okrog 15 hišic s 120 ležišči. Delovni kolektivi pozdravljajo ustanovitev te skupnosti, ki jim bo om.ogočala cenen in udoben letni oddih. S. L. Pr\ie ribe v Velenju Ta teden je novi: ribarnica pričela prodajati prve ribe. To je prva trgo- vina te vrste v Šaleški dolini. Za zdaj je dobro založena z morskimi ribami, na zalogi pa ima stalno tu- di ž ve krape. V centru so te dni odprli tudi no- vo m.esnico V. V. Zima v St. Vidu nad Šoštanjem Skrb za borce v ospredju Na zadnjem plenumu občinskega komiteja ZK v Zalcu so pred dnevi razpravljali o vprašanjih borcev NOV, razen tega pa še o sklepih okrajne konference Zveze komuni- stov. ■ Kaikor je bilo razvidno iz poro- čila predsednika občinskega odbora ZB, šteje organizacija 2450 članov, poleg tega pa Mključuje še 15 kra- jevnih organizacij In 7 komisij. Najvažnejša naloga občinskega odbora ZB je bila v reševanju vpra- šanja kvalifikacije, zdravstvenega stanja borcev ter njih stanovanjskih zadev. Da bi čim več članov dobilo prim.erne kvalifikacije in izobrazbo, so si posamezne organizacije priza- devale, da bi vključi,Ie v šole čim več ljudi. Vendar pa, kakor je poka- zala razprava, odziv ni bil dovolj velik. Trenutno obiskuje šole le 35 borcev, največ v Zalcu, Preboldu, Grižah in Braslovčah. Zdravstvena sikrb se je v zadnjem času bistveno izboljšala, saj je po- leg rednih zdravniških pregledov v občini še zdravniški konsilij v Celju kot okrajni forum, ki omogoča vse specialne preglede. Za izboljšanje zdravstvenega stanja bi bilo potreb- no, da bi se vsi borci posluževali teh ugodnosti, vključno klimatskih zdravilišč, ..ki so jiih tu in tam iz najrazličnejših vzrokov odklanjali. Posebno , vprašanje, ki ga je obravnaval plenum, je stanovanjsko vp.rašanje borcev. V občini je tre- nutno 31 primerov, ki bi jih bilo treba čim prej rešiti. V ta namen, je hilo rečeno, naj bi občinski ljud- ski odbor oziroma posamezne go- spodarske organizacije pri gradnji blokov določile po eno stanovanje za borce. Ker pa takšna rešitev ne ustreza in ker primanjkuje na po- dročju občine še 600 stanovanj, bi bilo nemara bolje vsem borcem, ki bi sami radi zidali, omogočiti do- ločene kredite. Na plenum.u so razpravljali še o nekaterih pedagoških problemih pri vzgoji otrok padlih borcev, pri če- mer so poudarili, da zanje ni iz- ključno odgovorna le organizacija ZB, m.arveč prav tako tudi mladin- ska organizacija kakor ostale druž- bene organizacije sploh. Na koncu je plenum obravnaval še ureditev spomenikov in obeležij na področju žalske občine. Zanje je že določen proračun. Da pa bi bilo v tem pogledu to področje dokončno urejeno in da bi spomeniki dobili tudi svojo j^ism.eno argumentacijo, bodo pristopili k zbiranju podatkov za zgodovino NOB, v kateri naj bi čim bolj verodostojno odsvital de- lež tega področja k stvari naše ljud- ske revolucije. Prav tako so že pričeli zbirati podatke o udeležencih NOB, ki bodo ob dvajsetletnici ljudske vstaje do- bili primerna odlikovanja. Občinska konferenco SZDL Na seji občinskega odbora SZDL' v Šoštanju so sklenili, da bo občin- ska konfe.-enca SZDL v soboto, dne 4. februarja. Konference se bo litie- ležilo preko 200 delegatov, ki so bili izvoljeni na krajevnih konferen- cah. Nov delovni čas Občinski ljudski odbor v Šoštanju je na svoji zadnji seji sprejel tudi odlok o delovnem času in uradnih urah uslužbencev upravnih organov občinskega ljudskega odbora. Po tem odloku bodo uradne ure za stranke vsak torek in petek od 7. do 14. ure iin vsako sredo še popoldne. Popoldansko delo ob sredah so uvedli zaradi tega, da bodo lahko delavci in uslužbenci gospodarskih organizacij urejali svoje zadeve tu- : di ob svojem prostem času in jim | ne bo treba izostajati pri delu. Tak t delovni čas bodo uvedli tudi na po- t družnici Zavoda za socialno zava- * rovanje in na katastrskem uradu. Krajevni urad v Smartnem ob Paki in Velenju ter matični urad v Šošta- nju imajo enak delovni čas, le da sprejemajo stranke vsak dan. Novi delovni čas velja od 18. tega me- seca dalje. in Zarja in Potrošnik] združena Občinski ljudski odbor v Šoštanju' je na svoji zadnji seji potrdil sklep,^ da se trgovski podjetji Zarja in Po-' trošnik združita. Trgovsko podjetj^ Potrošnik je namreč zaradi sIabeg|B vodstva in nesoglasij v kolektivtP zašlo lani v kritičen položaj, saj so ob izredni inventuri ugotovili za okrog en milijon dinarjev pri- m.anjkljaja. Tako je prisilni upravi, ki so jo tedaj uvedli, kmalu uspelo izboljšati razmere. Da pa bi tudi v Šoštanju pričeli s postopno specializacijo trgovske mreže, je svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora pripo- ročil omenjeno združitev. Tako so lokale bivšega Potrošnika preuredili v lep manufakturni oddelek, poslo- valnico Zarje pa v špecerijo. Ljudska knjižnica Knjižnica v Velenju ima okrog 4000 knjig, lani si je 3500 bralcev iz- posodilo okrog 8000 knjig. Največ zanimanja za čitanje je pokazala mladina. V teh dneh so sprožili ak- cijo pri vseh sindikalnih podružni- cah v Velenju, da bi te prispevale knjižnici sredstva, s katerimi bi na- bavili še več knjig. V. V. Ideološko-politično izobraževarje Ta mesec bo delavska univerza v okoliških krajih Šoštanja in Velenja pričela s ciklusi predavanj iz kme- tijstva in našega socialističnega raz- voja, iz zdravsiva in šolstva. Pre- davanja bodr zajela sedemnajst vasi. V. V. Kratke iz Prebolda ŠOLA ZA STARŠE V Preboldu že nekaj časa lepo uspeva šola za starše. Slušateljev je okolj pet- intrideset in so prav različnih poklicev. Največ je kmečkih in delavskh žena. Predavanja so zanimiva, to priča udelež- ba, ki je še vse cd začetka nespremenje- na. Največ je predavateljev iz domače- ga kraja, prišli pa bedo tudi od drugod. Največ je predavanj iz vzgojnega po- dročja, bodo pa tudi še predavanja iz zdravstva, gospodarstva doma in po sve- tu ter druga aktualiia vprašanja današ- njih dni. DRUŠTO PRIJATELJEV MLADINE Društvo prijateljev mladine je še ve- dno eno izmed tistih krajevnih društev, ki se resnično zavzema za vsestransko rast mladega rodu. Kakor je obdarilo društvo za novo leto na stotine otrok, tako se pripravlja še sedaj na tradici- onalno otroško maškarado, ki je vsako leto res množično cbiskana in so maske iz leta v leto kvalitetnejše. TUDI PIONIRJI NE DRŽIJO ROK KRIŽEM Tudi pionirji ne držijo rok križem. Poživili so delo v krožkih in razne sek- cije zelo uspešno delujejo. Da je pionir- ski odred med prvimi v žalski občini, je priča lepa nagrada, ki so jo prejeli v tekmovanju med posam^nimi odredi. Dramatski krožek je naštudiral celove- černo igro in z njo trikrat nastopil. Igro je režirala učiteljica Anica Trpin. V PREBOLDU BODO GRADILI NOVO PEKARNO V Preboldu bodo gradili novo pekarno, ki bo za ves bližnji okoliš velika pri- dobitev. Ker se Prebold v zadnjih letih hitro razvija in se število prebivalccT stalno veča, je skoraj nujno, da ima tak kraj tudi sodobno urejeno pekarno. PREBOLDSKE TRGOVINE Preboldske trgovine se od časa do časa premalo zalagajo tudi s šolskimi potreb- ščinami. Tako se čestokrat zgodi, da ri- salu' h blokov sploh ni dobiti; morda bi kazalo, da bi imel pionirski odred svojo trgovino s šolskimi potrebščinami, kakor jih imajo na nekaterih drugih šolah. Zgledi vlečejo... Da, zgledi resnično vlečejo. Tako dobri kakor slabi. Reci- mo: v nekem podjetju v žalski občini je eden izmed vodilnih uslužbencev hotel dati ostalim članom kolektiva lep zgled. Smisel tega zgleda je bil v tem, da se je vpisal v večerno poli- tično šolo, češ ^če se bom jaz vpisal, se bodo gotovo vpisati tudi drugi*:. In ni se zmotil. Mnogo jih je sledilo njegove- mu zgledu. Ampak, če bi bilo to vse! Zgodilo se je, da je bil zgled samo formalna zadeva, kajti ta, ki ga je dal, se je po- tlej skril za njega in ljudem pokazal figo — v šolo ga namreč sploh ni bilo! Ko so člani kolektiva to opazili, so si rekli: »Ja, če smo mu p^ej sle- dili, zakaj mu ne bi sledili tudi zdaj?«: In so mu sledili. Nauk zgodbe pa je tak, da raje nikoli ne da jejmo dobrega zgleda, če v isti sapi dajemo tudi slab zgled!! ha — ha Bencinska črpalka Spričo velikega števila motornih vozi! v Šaleški dolini in male zmog- ljivosti bencinske črpalke v Šoštanju je avto-mo^o društvo sklen-ilo, da nabavi še dve avtomatski črpalki in kompresor. Upajo, da bodo s tem odstranili nekatere težave, ki so do- slej vplivale tudi na to, da gorivo ni bilo vedno dovolj čisto. DA BODO HMELJSKE SUŠILNICE BOLJ IZKORIŠČENE VELIK USPEH KMETIJSKEGA INSTITUTA V 2ALCU Istočasno z razširjanjem hmelja in povečevanjem proizvodnje je pred leti nastal problem sušenja hmelja. Stare zasebne hmeljske sušilnice za- radi slabega sušenja niso več ustre- fale, a tudi niso mogle zadostiti na- raščajočim potrebam. Saj je znano, da prav od pravilnega in ustreznega sušenja v veliki meri zavisi tudi kvaliteta hmelja. Tako so pred leti strokovnjaki izdelali tipske načrte za hmeljske sušilnice, ki so zrasle na vseh območjih, kjer gojijo hmelj. Ena tipska sušilnica zadošča za okoli 8 hektarov hmelja, in sicer predvsem zaradi tega, ker je rok su- šenja zelo kratek (le okoli 14 dni). To pa tudi pomeni, da so bile sušil- nice doslej izkoriščene le v teh šti- rinajstih dneh. Zaradi tega so bili tudi stroški sušenja hmelja precej večji. Tako se je porodila zamisel, da bi bilo možno v teh sušilnicah sušiti it nekatere druge kmetijsJo dolini, ki bo dajala tudi mnogo več, kot je do- slej. Povečali bodo predvsem pro- izvodnjo krmnih rastlin, kar je os- novno za razvoj živinoreje, ki je glavna kmetijska panoga v Obso- telju. Stari načini kmetovanja hro- mijo napredek, toda nekateri sta- rejši kmetje se trdovratno drže usta- ljenih oblik, dediščine preteklosti. Brežinske njivice, kamor bi v koših prenašali gnoj in cele dneve molzli motike, da bi prekopali breg, niso več gospodarske. Motika je danes vendar najdražji stroj, saj stane dnevno cel tisočak. Brez temeljitega gnojenja, strokovne nege tudi rav- ninske površine ne dajo, kar bi si- cer lahko. No, torej ne samo moč- virje, še vrsta ovir je, ki so spotika naglemu napredku. Predvsem je po- trebno spremeniti zavest ljudi, ki se pa preoblikuje prav sredi neneh- nega dela. Počasi se spreminjajo odnosi na vasi. počasi popušča sta- ra gruntarska zavest, ki privezuje kmetice na svoje krpe zemlje in so jim mejniki pravi tabu. Kmetijske zadruge so preorale ledino. S kontrahiranjem so dali kmetu vzpodbudo za višjo proiz- vodnjo, mu zagotovili trg in odkup- no ceno. Višja oblika sodelovanja med kmetom in zadrugo se je po- javila s kooperacijo. Kmetje so bili v trenutku spet bolj nezaupljivi. To- da danes pog ejte uspehe! »Brez ko- operacije ne znamo več gospoda- riti!« je vzkliknila kooperantka v Polju ob Sotli. Najuspešneje je pro- drla italijanska pšenica, pri kateri so dosegli zavidljive donose. Lani je bil povprečen donos v Obsotelju 38 stotov, medtem ko je domača sorta dosegla največ 22 stotov. V Pristavi so se odreza'i, saj je na Salejevi njivi čistih 60 stotov do- nosa. Kmetijska rajonizacija predvideva v Obsotelju predvsem ž'vinore;o. Vendar so se previdno pojavile tudi nove donosne kulture: črni ribez, lan, hmelj. Zlofov hmelj v Pristavi je pravi »go.dingt s 16 stoti kako- vostnega donosa. Hibridna koruza je nedvomno boljša od navadne do- mače, to so uvideli obsotelski kmet- je. Brez zadružnih strojev, zadruž- nih strokovnjakov, brez umetnih gnojil danes tudi v Obsotelju ne morejo več kmetovati. V enem samem desetletju je Ob- sotelje doživelo prelomnico v živ- ljenju. Tu so odločilne pridobitve, ki pospešujejo razvoj: elektrika, že- lezniška proga, kmetijski stroji, no- ve kulture, zadružni domovi v Bi- strici ob Sotli, v Polju ob Sotli, v Ziblki, pravkar dograjujejo pomemb- no cesto, ki bo povezovala Kozjan- sko z obsoteljsko progo preko Vir- štanjskega. Vzporedno s preobrazbo gospodarstva se spreminjajo tudi ljudje, ki spoznavajo, da je skupna pot edino pravilna. 67 odstotkov prebivalstva je v vrstah organiza- cije SZDL, ki se vidno krepi. V Ki:mrovcu pričenjajo z gradnjo to- varne televizijskih sprejemnikov, v Klanjcu že polagajo temelje za pre- dilnico in tkalnico, v Imenem bodo v prihodnjih dneh montirali valjčni mlin. Odvisna delovna s la iz kmeč- kih domov se bo zaposlila blizu do- ma. Obsotelje pa je vabljivo tudi za- radi svojih prirodnih lepot in zgo- dovinskih zanimivosti. Prelepa je že samo mehka, valovita pokrajina z gozdiči, sadovnjaki, vinogradi in raztresenimi hišicami. Zanimive so edinstevene srednjeveške freske o stari samostanski lekarni v Olimju pri Podčetrtku. Prav tako je prije- ten razgled rumenega gradu na str- mini tik nad Podčetrtkom. Vrsta gra- dov je na obrobnem gričevju: Mi- Ijana, Tabor grad pri Desenicah, Podsreda, razvaline Kunšperga in Cesargrada in podobno. Obnovljeni Kumrovec je vedno lepši. Vse to privablja turiste, ki se jim je s pro- go odprla pot v obsoteljsko idilo. Atraktivne so tudi »atomske top- lice,« ki zaenkrat privabljajo največ ljudi. Vlak vriska skozi Obsotelje. Ljud- je ob Sotli gredo samo naprei. »Kmetijstvo je srce obsoteljskega gospodarstva, zato ga moramo raz- vijati z vsemi silami«, je poudarjal predsednik šmarske občine Joško Lojen. Petnajst let skozi Obsotelje: kakor bi prehodili stoletno pot. i Zakonski vrtiljak Gledališču ni prav nič odveč lah- kotno nepretenciozno dramsko delo. ob katerem se igralske sile sprosti- jo, sprosti pa se tudi gledalčeva po- zornost. Za to je v nekaterih naših gledališčih 'v tej sezoni iposkrbel ameriški dramatik Leslie Stevens s svojo {komedijo »Zakonski vrti- ljaka. Znano temo: preizkušnja za- konske zvestobe, zvestobe moža, ki živi že 25 let solidno in irdno za- konsko življenje, je svojstveno izob- likoval, vnesel vanjo nekaj povsem novih nazorov sodobne emanclpi- ranke, ob katerih se človek, vajen starih družbenih In moralnih norm za trenutek zamisli, zatem pa spro- ščeno nasmeje. Marsikaj v človekovem življenju je relativnega, marsikaj držijo in vežejo konvencionalne norme, ki so včasih celo bolj ovira, kot koristna spona nečesa ustaljenega. Tako je včasih in ponekod. Zato se zgodi, da se v nenadnem pišu zamaje celo čvrsto vsajeno drevo in potrebno je precej dobre volje in potrpežljivosti, du se spet umiri in ostane pri tleh. Le kdo od »treznih«: in še tako so- lidnih mož, ne bi ob srečanju z mla- do, prikupno, inteligentno in prav nič naivno plavolasko, začutil nek prav poseben utrip in pri tem po- zabil na stare kolesnice, po katerih je doslej teklo njegovo življenje? Nekaj podobnega se je zgodilo tudi Paulu Delvllleu ob srečanju z mla- do Katrin Swegovo, svobodno žen- sko, še svobodnejših življenjskih na- zorov, ali malce bolj grobo rečeno: z mlado, razvajeno frkljo, ki brez poglobljenih občutij prepotuje dolge milje od Švedske do Amerike, da bi si s Faulom Delvllleom izposodila očeta svojemu bodočemu otroku. Vse se srečno konča ob pomoči razume- vajoče zakonske polovice in odhodu mlade avanturistke. Človek se vedro nasmeje, to pa je tudi vse, kar ob tem delu lahko počne. Avtor je računal s trenutnim raz- položenjem gledalca ter mu postre- gel s to po svoje prisrčno in duho- vito enodnevnico, ki človeka zabava in sprosti. Režiser Mirč Kragelj je delo dobro zagrabil ter mu dal po- vsem mikavno lice. Od izbire igral- cev, scenskih osnutkov in vrtljivega odra, do posamezne podrobnosti v igri, je vse solidno pretehtano in iz- delano. Enostavna in nezahtevna dramaturgija daje režiserju široke možnosti, \da lahko ^spU'O'Sti svojo domišljijo. Scenarist Sveta Jovano- vič je režiserja v tem močno pod- pri Igralska četvorka je bila enotna, osnovni ton pa ji je dajal sproščeni in v duhovito in komično plat nag- njeni Janez Skof kot Paul Delville. Marjanca Krošlova je pritegnila s svojo prikupnostjo in ženskim šar- mom. Nada Božlčeva pa ji je s svo- jo nepretirano resnostjo, dostojno in enakovderno kljubovala. Najmanj opazen je bil šarmantni Ross Bar- nett Jožeta Prislova, a vendar do- volj pomemben, kot neizogibni člen tega pisanega in razgibanega vrti- ljaka, ki bo gledalcem všeč, gleda- liški blagajni pa prav gotovo v pre- cejšnjo korist. 1. B. Dramska štia Pri Okrajnem svetu Svobod in prosvetnih društev bodo februarja pričeli z dramsko šolo. Obravnavali bodo najaktualnejša vprašanja, ki zanimajo amaterske gledališke igralce in režiserje. Da bi bila ude- ležba čim večja,, se lahko vsi tako starejši kakor mlajši člani, prijavijo v šolo v svojih prosvetnih društvih ali pri Okrajnem svetu Svobod do konca tega meseca. PARADA HARMONIKARJEV Kot vse ođtale sode, je ituicii har- moniikarsikii odsek Glasbene šole Svoibode v Celju .zakiljiučid prvo šolđko polletje s prav lepim usipe- hom. Preteklo nedeljo so nas mJa- di iharmonikarji od II. do V. let- nika na svoji paraidii v Narodnem domiu popeljali od nairodmih in pairtizairiskih pesmi, preko popevik do opernih in operetnih melodij. To je bil zelo pesiter Sin zahteven sipored za talko milade izrvajalce. Ta uspeh je nedvoamno plod vztrajnega dela in potrpežljivosti njihovega učitelja Oskarja Les- kovška, kii mu gre Mse pnizmanje. 34 PRElDSTAV Ko prične sezona, celjski Delavski oder pravzaprav ne pozna oddiha. Predstavam doma sledijo najrazlič- nejša gostovanja. Ne glede na to, da je ta sezona pričela zaradi objek- tivnih razlogov pozneje kakor prejš- nje sezone, je Delavski oder v de- cembru in januarju izvedel kar 34 predstav, ki si jih je ogledalo okrog 9000 obiskovalcev. Na sporedu sta bili mladinski deli Kekec in Mojca ter Šestero mušketirjev, razen tega pa še novemibra ponovitev Hlapca Jerneja. Največ predstav je bilo ab Novem letu, in sicer 6 v enem dneva in 11 v einem tednu! Na sliki prizor iz Šestero maške- tirjev. LUTKOVNI KROŽKI Pri Okrajinem svetu Svobod iin prosvetnih društev so decembra danii iustanoiviili luitlkiovni sosvet. Ustanovitev so narekovalle potre- be, saj se je pokazalo, da je ta vrsta dejavnosti v zadnjem času nekoliko zamrla, da pa je brez dvoma važni činitelj pri esteliskem oblikovanju našega najmlajšega naraščaja. S tem v zvezA sem naprosil predsednika sosveta Jalkoba IMajc- na, da bi nam o tem .povedali kaj več. — Sosvet, je ireikal, — je spre- jel nekaj pomembnejših nalog, ki naj bi vplivale na poživitev te de- javnosti. Mnenja smo, da bi lah- ko na vsaki šoM ustanovili lutikov- ni krožek, prav tako pa bi la'hiko krožke form-irali tudi pri Svolbo- dah in prosvetnih društvih. Lut- kovne |kjx>žke ima že dvanajst društev v okraju. Vsekakor bi bilo treba zanje zainteresirati vodstjva šol in društev, x>rdizadevanj.a v tej smeri pa bi morali podpreti tako občinski sveti kakor sveti za šol- s'tvo. Naj povem, da imajo na pri- mer na Češkem na šodah redno viro za lutke in da jo imajo tudi v AngfMji namen uvesti. Pri nas bi bilo morda prav, če bi izdelavo lutk vnesii v tehn'ični pouk. — Gre morda za kakšno kon- kretno akcijo? — Letos nameravamo organizi- rati v poletnih pooitoicah eno- dnevni seminar v Senitjiurju in t Zalcu, zaželeni pa bi bili taki se- minarji tudii v drugih otnčinaih. Marca bomo tpriredili za vse reži- serje v oikraju enodnevni tečag a strdkovno in praktiično vsebonio, na drugem tečaju bi 2 do 3 dni temeljito oibravnavali ročne ituitke, marianete pa formalno. Razen te- ga bi prikazali odlitke in dadelajvo glavic, modeliranje, barvanje, na- črte za odre, poskrbeli bi za o^d kakšne predstave in povabili bi na gostovanje Ljubljančane. — Kaj ,pa finančna sredstva? — Ta naj bi v prvi vrsti žago**! tovili občinslki sveti. — Pa literatura? — Za to naj bi poskrbea okiraij- ni prosfvetni servis. Tu bodo ver- jetno težave, ker lutkovne litera- ture primanjkuje, vendar pa to bržkone ne bo ovira, da kroekov ne bi mogli uveljaviti in doseči smatra, ki ga je treba videti ,prod- vsem v estetski vzgoji, zdravi za- bavi in razvedrilu niladega rodoc Premiera SLG na dveh odrih (Ob uprizoritivi »Pesnišlke duše«) V zelo kratkem časovnem raz- maku po uspeli premieri »Zakon- skega vrtiljaka« je Slovemslko ljudsko gledališče v Celju 'priipra- viJo že niovo premi ero. Na vrsti je delo .iz svetovne klasične zaikLad- nioe pred leti umrlega ameriškega dramatika Bugena O'Nailla. Pri nas v Sloveniiiji bo prvič upniizjor- jenio, imelo pa bo kar dve premd- erti. Prva je bila pred tednom dni v Konjicah, druga ipa bo ta petek, 27. t. m. v Celju V izvezii s tem ne- kaj pogasrnil. SLG je pdkrajiinsko gledališče. Znano je, kako neumomio in z ve- liko požrtvovakiostjo potuj je pio vseh veoj^ih krajih okraja, kjer ai pridobiva ter osvaja številno pulb- liko. (Tako je število predstav na podeželju v tej sezoni že preseglo število predstav doma!) Da bi se torej oddolžilo obiskovalcem iz okolice, ki podpirajo delo gleda- lišča z velidcim 2:animanjem in so- delovanje na predstavah, da bi dak) podeželju enak pomen kot mestu, se je SLG odločilo iprenest.. premiiersiko raaix>loženje na konji- ški oder. S tem gostovanjem je SLG le še bolj utrdillo karalkter svojega dela. Igra »Pesniška duša« nam pred- stavlja irsko-amerišiko družino v začetku .prejšnjega sitcletja. Osred- nja oseba je čudaški, zapiti major, ki živt ob veličastnih spominih na svojio in tudi zgodovinsko pretek- lost. Spominii so mu glavna hrana za žiiv*ljenje, preteklost je izanj še vedno sedanjost, in tako mračen, turoben in žalostno vesel tiraniizi- ra svojio ok'Odico. Na dan obletnice velike biitke, ko je .prejel lodliko- vanje, je toliko prevzet, da yo ho- če še prav posebej mogočno pro- slaviti. Toda banalne ictodliščine ga pahnejo v hud pretep, gola vsak- danjost mu za vsellej razbije svet iduaij. Delo je spretno sfalbulirano v zgodovinski okvir in daje veHiko možniosti za iigralsko alkshibioijo. Režijsko ga je pripravil Andrej Hieng. V glavnih vlogah nastopa- jo Pavle Jeršdn, Angelca Hlebce- tova. Maja Sugmanova in Breda Gostičeva. Sceno in kostume sta zasnovala Sveta Jovamovic iter Vd- da Zupanova. Od arije do popevke v prepolni unionski dvorani je 18. tega meseca nastopil orkester RTV Ljubljane ter solisti ljubljan- ske opere. Spored je bil zasnovan popularno; sestavljen je bil iz ro- mantičnih in verističnih opernih arij veči.noma italijanskih, ter je vklju- čeval tudi nekaj popevk. Srečanje s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana pod taktirko Uroša Prevorška je pomenil resničen umet- niški užitelk. Tehnično morda še ne- koliko šibak v pihalih, se odlikuje ta simfonični sestav s požrtvoval- nim in zanosnim muziciranjem, ki se mu pozna stroga strokovna za- htevnost dirigenta. Ta globoki mu- zik, čiga.r obnašanje priča o veliki osebni skromnosti, je kot izvrsten študijski in umetniški dirigent dvig- nil orkester RTV .na zavidno stop- njo. Kvalitete prvakinje ljubljansike opere, Vilme Bukovčeve in Danila Merlaka so Celju že znane, odkritje pa je bil mladi tenorist Rajko Ko- ritnik, ki je razen izvrstnega, sve- žega in tudi v visokih legah prijet- no prodornega glasu izkazal izred- no kultiviran muzikalni čut ter po- seben smisel za italijanski stil petja. Menjavo dirigentov ob koncu pro- grama in nastop pevk Deržajeve in Cvetežarjeve je občinstvo s.prejelo ljubeznivo, vendar sem imel vtis, da narasli hrup v orkestru in svojsko obnašanje obeh televizijskih zvezd niso imeli takega učinka, kot bi to človek pričakoval z ozirom na se- stav občinstva. V znamenju revij Na nedavni seji sosveta za instru- mentalno glasbo pri Okrajnem sve- tu Svobod in prosvetnih društev so govorili o delu v lanskem letu in o p.rogramu za to leto, pri čemer so poudarili potrebo po tesnejšem so- delovanju s posameznimi instru- mentalnimi skupinami. Težave so bi- le predvsem z vodilnim kadrom, vendar so jih skušali vsaj deloma odpraviti tudi s tem, da so pred tre- mi leti uvedli dirigentske tečaje, ki se vsako leto nadaljujejo. Sosvet, je bilo rečeno, naj bi v bodoče težil za estetsko in umetni- ško vzgojo članstva, zlasti mladiine. Za klubski način glasbene vzgoje pri samih vajah ibi bilo treba pre- skrbeti določena predavanja in ma- gnetofonske posnetke. Prav tako bi bilo treba izvesti seminar za vodje in člane zabavnih ansamblov. Kakor lani, bo tudi letos okrajna revija instrumentalnih skupin in tamburaških zborov, razen tega pa še v počastitev 20. obletnice ljudske vstaje v Celju velika parada godb celjskega okraja. Na okrajni reviji bo posebna komisija iz Ljubljane določila skupine, ki bodo nastopile na republiških revijah. Godbe, ki ne bodo sodelovale na okrajni revji, bodo nastopile v letnem gledališču v Grižah in v Rimskih Toplicah. S tem v zvezi velja omeniti še, da deluje v Sloveniji mnogo tambura- ških in harmonikarskih zborov in da je dobil vabilo na I. državni fe- stival tamburaških zborov v Osije- ku orkester P D »F. Prešeren« iz Celja. Del razprave so na seji posvetili vprašanju novih skladb. Tudi teh namreč primanjkuje, zaradi cesarje težko slediti težnjam, češ naj god- be nekaterih starih skladb ne bi iz- vajale. Medtem ko si vodje harmo- nikarskih zborov prav tako želijo primernih skladb, bo za tambura- ške zbore poskrbela Zveza glasbe- nih društev Srbije. S knjižnih poHc študijske knjižnice Berge W.: Karteli. Beograd 1955. S. 20156. Deleon A. Radnici upravljaju fabrikama. Beograd 195?. S. 20132. Goethe J. W.: Spisi književnosti i umetnosti. Beograd 1959. S. 20155. Mann Th.: Leden und Grosse der Mei- ster. Frankfurt a. M. und Hamburg 1957. S. 20012/167. Morača P.: Soaialistička revolucija n Jugoslaviji. Beograd 1958. S. 20130. Pirie A. Radioaktivna prašina. Zagreb 1959. S. 20147. Popis stanovništva 1956. XIII. StanoV- ništvo i domaćinstva. Beograd 1959. S. II 1910. Prvi balkanski rat 1912-1913. I. Beograd 1959. S. 20195. Reau L.: Encylopedie de l'art. Les arts plastiques. Pariš 1951. S. II 2026. Štele F.: Umetnost v Primorju. Ljub- ljana 1960. S. 20177. Obrati družbene prehrane. Ljubljana 1959. S. II 1946. Saljapin F. L: Stranice mog života. Za- greb 1959. S. 20125. Vuković M.: Opći dio gradjanskog prava. I-II. Zagreb 1959-1960. S. 18975. Wandruszka M.: Der Geist der fran- zosischen Sprache. Hamburg 1959. S. 17743/85. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 8 do 18, ob sobotah pa samo od 8 do 13. Od drvarja do sldadaldja (Ob šestdesetlelndoi đlovenskega skladatelja Blaža Arniča) Ce bi hoteli pozabiti na starega mojstra Gallusa (Petelina), kate- rega maše, moteti in madrigali so vkljub vsem kvalitetam ritmu na- šega časa odmaknjeni, lahko mir- no rečeno, da je naš savinjski ro- jak, Blaž Arnič, ki praznuje te dni svojo šestdesetletnico, med Slovenci najvidnejši skladatelj. Redil se je 31. januarja 1906 pri Lu- čah v Gornji Savinjski dolini. Njego>v rojstni kraj igra v njegovi umetnosti pomebno vlogo. Sam je ob neki priliki dejal, da je navezanost na domačo grudo vodilna črta njegove umetnosti — zato ni čudno, da se skoraj v vsaki skladbi vrača v gorsko vas, kjer je preživel svojo mladost. Z Lučami se srečuje t vokalni glasbi, v otrošk/ih skladbah (Suita iz moje mladosti), v simfonijah (Samorastnik, Na domači grudi) in v simfoničnih pesnitvah (Povodni mož, Ples čarovnic). Pri Zalesnikovih — tako se pravi hiši po domače — so glasbo visoko cenili. Seveda se je glasbeno obzorje kmečke družine že končalo s popevanjem narod- niih pesmi, z igranjem gitare, harmonike, gosli in citer. Te inštrumente še danes prgosto najdemo v hribovskih domovih. V skladateljevi hiši so vsi prepevali — Blaževa sestra je odlično igrala citre, »OBI pa je dobival prvi saniorastniški glasbeni pouk na stari harmoniki. Ti prvi glasbeni vtisi so pustili sledove v marsikaterem njegovem delu — pred- vsem v filmski glasbi in stimfoničnih pe- snitvah. V njih večkrat srečujemo po- brenkavanje gitare ali otožno citranje. Da se ne bi izneveril tradiciji, je Blaž Amlč v miladosti tudi sam rad pel. Vodil je še kot golobra- dec nekak zbor kmečfalh fantov, ki so mu sugestivno sledili v vsa- koršne vragolije. Tudi pasel je po sončnih rebreh in vsepovsod pri- sluškoval glasbenim šumom. Ali se ne čuje v marsikateri njegovi skladbi igranje pastirčkov na plš- čali in njihovo veselo pjođkakova- nje!? Petje in igranje na domače in- štrumente pa je bilo za Blaža pre- malo, da bi s temi sredstvi mo- gel izipoti tiste melodije, ki mu jih je vdiihada gorska m'uza. Treba je bilo v svet, treba je bilo študirati, da bi znal v glasbi izraziti to, kar je hri'bovsild fantič ta":o globoko občutil v sebi. Devebnajstietni dr- var je odložil sekiro in j.o mahnil v Ljubljano. Še se je držal duh zaleaklh gozdiov njegove obleke in vsega njegovega bitja, ko je z mnogo dobre volje in z velikan- skim optiimiizmom stopil v razred ljubljanske orglarake šole. iPod skorjo trdega življenja so tleli spomini na ljubljeno gorsko va- sico, spomini na dolge zimalce ve- čere, ko 'si je družina na kmečki peči pripovedovala bajke o vra- govi pcdoknloi, o plesu čarovnic pod Radiuho, o gorskem možu — o vsem tem, kar naj bi se nekoč prelilo v glasbeno govorico Blaža Arniča. Res je bilo treba mnogo optimizma, da si je devetnajstletni Blaž upal v svet. brez vsakih priporočil, ko ni znal niti dobro pisat: in brati ( za silo ga je teh veščin naučila starejša sestra). S težavo si je pri tujih ljudeh izprosil streho, znal pa je »po slovensko« stradati in ni obupaval. tudi" tedaj ne, ko je od izčrpa- nosti bruhal kri. ^ V orglarsko šolo so ga kljub po- manjkljivem znanju sprejeli, ker so profesorji postali pozorni na njegov izredni poslojh. Kolidto noči je bilo treba žrtvovati, da je dO- liijtel in prekosil sošolce, ki so pred njim vsaj že pet let gulili šolsd&e klopi. Po dokončani orglar- ski šoli (vmes je privatno študliral in tudi končal sredmjo šolo) je študiral na konzervatoriju v Ljub- ljani! — pozneje se je vpisal na Dunajsko glasbeno akademiijo, kj'er je študiral kompozicijo, se iz- popolnjeval še v Varšavi in Pa- rizu, dodder se leta 1940 ni za stalno vrnil v Ljubljano, ki je po- stala njegovo stalno bivališče. Ze v teh težkih študijskih letih so na- stala njegova prva pomembnejša dela. Močno je občudoval Beethovna in Bacha. Nekateri glasbeni krit ki ugotavljajo t njegovih prvencih vpliv Brucknerja in ruske petorice, drugi to trditev zavra- čajo. Lahko da mu je bil Bruckner s svojimi orjaškimi simfonijami vzornik t tehničnem in instrumentalno kompozicij- skem pogledu, lahko da mu je bila mo- gočna »ruska peščicac blizu po skupnih lastnostih — prizadevanju po ustvaritvi slovanske glasbe — vplivati pa se od njih ni dal, še manj pa jih je hotel po^ snemati. Takrat se je Arnič boril za svoj jezik. Ustvaril si ga je, kot se je sam izrazil »v stilu z domačo zemljo, kjer se cbtikuje človekov značaj z vsem bogat- stvom cbčutij«. Njegova glasba je programska, vendar ne v ozkem smislu besede. Vsettno del propaja s subjealiiv- nim občutjem. Doslej je Arn,ič na- pisal 8 simfcnij, dva koncerta za violino in orkester, več simfo.iiič- nuh pesnijtev, dizmed kalerih s najbolj znane Ples čarovnfic. Goz- dovi pojo, Zaj>eljdvec, Povodni mož. Pesem planin in še nekaterei Izmed klavirskih del so v sl>cven- skem glasbenem svetu pr*! j ubije- ne njegove Slike iz mladosti, so- nata Vragova podoknica, kantata Z vlakom, nekajere zt>ome kom- pozicije (Pesem o delu) ter Ami-i čeva fUmska glasba (»Kala)«. m Arničevo pero še ne miruje. V | zasnutku ima tri koncerte: kon- | cer t za violino (na iprošnjo violi- nista Igorja Oalma), koncert za čelo in koncert za klavir. V lebih, ko se je njegovo ustvarjanje po- vzpelo do vrhunca, pa opravlja Blaž Arnič tudi vzgojno delo gla»- ben.ega pedagoga na Akademiji za glasbeno umetnost v Ljubljani, • kjer presaja v mlade glasbo-iiike svoje izkušnje s področja kontra- punkta in harmonije. Vendar se teti stvari, — kot pravi sam — ne da naučiti iz knjig, zaslutiti in ob- čutiti jih moramo na domači gru- di, če znamo prisluškovati njeniiin» uLrl.p3m, če znamo poslušati pe- sem žit, gozdov in gora, kot jiih je znal sam. Ponosni na svojega velikega ro^ jaka, želimo Savinjčani in Celjani dragemu jubilantu še mnogo zdra- Tvih in plodnih let! GLASBA PETERO STOLETIJ Spored koncerta Slovenskega ok- teta pod umetniškim vodstvom dr. Valensa Voduška, dne 16. t. m. bi se dal primerjati z ugledom umetni- ške razstave, kjer so slike razpore- jene nekako po zgodovinskem redu, kajti začel je s petnajstim stoletjem in nehal z dvajsetim. Motetne in madrigalne skladbe starih renesančnih mojstrov so za- blestele v prefinjeni izvedbi, čerav- no je manjkala ona polnota zvoka, ki je lastna večjim zborovskim se- stavom in ki se izvrstno poda tem starim skladbam. Globoko doživeta »Komm susser Tod« Sebastiana Ba- cha nas je po Gastoldijevem madri- galu popeljala iz 17. v 18. stoletje, od tod je pa vodila pot v preteklo M.stoletje. Dve črnski duhovni pesmi v priredbi Alojza Srebotnjaka In Maria Rijavca sta mnogo pridobili s solistom Grošljem, ki se je odlično vživel v stil petja, iz katerega se je razvil ameriški jazz. Izmed odlično podanih skladb so- dobnih jugoslovanskih avtorjev je dobila največ priznanja občinstva Kernjakova »Mojcej, vzemi mene«, ki je ustvarila prisrčno vez med koncertanti in občinstvom. Interpre- tacija ruske Platovljeve pesmi je pa šla menda v neljubo skrajnost. So- list z velikim pljučnim volumnom je pel tako glasno, da se tenorji, ki so peli prehode med kiticami, niso mogli uveljaviti kot nek koncertni faktor. Sicer je pa koncert izredno uspel in dobil zasluženo priznanje občinstva. CELJSKI TEDNIK STEV. 3 - 27. januarja 1961 Iz Himalajskega DNEVNIKA Ciril DEBELJAK 12. 5. Lahko rečem, da je ta dan odloči- len za uspeh ali neuspeh odprave, ta dan naj končno odkrije tajno s trisulove stene. — Temperatura —8°. Skuhali smo zajtrk, ki pa v tem negotovem, hladnem jutru ni hotel po grlu. Ob 5. sva z Antejem zare- zala prve luknje v zmrznjen srenec pobočja Trisula III. Po dolgi preč- nici v levi žleb pod ledenimi odlo- mi sva zavila .naravnost navzgor v najbolj izpostavljen del celotne juž- ne stene, plezala sva v točni upad- nici vsega, Ikar je priletelo izpod Trisula III. Po 300 m strmine sva zavila v desno proti ledenemu sla- pu. Strmina je ves čas precejšnja, varovanja iluzorna. Plezala sva istočasno s pomočjo lednega klina in kladiva. Ta tehnika se je poka- zala tudi tukaj, kot v centralno alp- skih stenah, za edino možno in var- no. Ko je posijalo sonce, je postala vročina neznosna. Občutili smo, kaj pomeni plezanje blizu 6000 m z 20 kilogrami v nahrbtniku. Sledili so žlebovi, skalni odstavki, ki so nam služili za varovanje in počitek, ob 9. smo obstali pred ledeno brano, zlizano od lomov in plazov. Izgle- dalo je, da nam je tu Trisul posta- vil svojo prvo past brez izhoda. Se- le po nekaj brezuspešnih poizkusih sva z Antejem odkrila prehod na le- vi, ki je sicer izpostavljen odlomom z vrha, je pa edino možen za naše težke nahrbtnike. Ledeniški jez, ki je dobil kasneje ime »hidrocentrala« je na svojem izstopu končno le uka- zal stoji Ledeno rebro, gladko in zeleno je zapiralo prehod do vrhnjih snežišč. Z lednimi klini sva izsilila prehod, namestila stalno vrv z zan- kami in po dveurnem težkem delu je bila pot na sedlo prosta. Nismo se veselili svojega dela, preveč smo bili zbiti in opečeni od sonca. Do poznega popoldne smo poči- vali pod ledeno steno na višini 5780 metrov. Bili smo prepozni, da bi v tem mehkem snegu tvegali vzpon do sedla, bilo pa je tudi prepozno ozi- roma prezgodaj za sestop. Začeli smo s kuho, iskali sence pod lede- nimi svečami in se počutili vsi po vrsti brez dvoma najslabše v vsej dobi našega himalaizma. Ko so pad- le prve sence na ledeni slap in se je napravila ledena skorja na zmeh- čanem snegu, smo tvegali sestop proti bazi. Prinesene tovore sm« pustili na tej višini z namenom, da jih ob naslednjem vzponu, ki ga pa mdramo začeti vsaj 3 ure prej, pre- nesemo končno do sedla. Morda bi na tej višini tokrat postavili vmes- no taborišče, vendar nas je spomin na Ang Nimovo kuhinjo povlekel y dolino. Srečno smo dosegli ob pr- vem mraku bazno taborišče in to- plo izdatno večerjo. Poleg tega uspeha me je v tabo- rfšču čakalo še eno veselo presene- čenje. Po petih tednih sem dobil prve vesti od doma. Sinek mi je na- risal nekaj svojih mojstrovin. Večer sem prebil ob mislih na dom in žen- ko ter bil vesel, da misli name in je v moji družini vse zdravo. Ko smo daleč od dragih in domovine, so taka tiha kramljanja vedno naj- lepši trenutki večera. Misli sežejo nazaj, obujajo spomin in kujejo no- vo, takrat spoznavam, da je ostal daleč za morji najlepši del mojega življenja. Himalaja je nekaj veli- častnega, nadzemskega, prevelika, da bi jo užival večno, je le enkrat- no doživetje, ob kate.'em te postane strah, da jo boš doživel ponovno. Skoda je, da bi opisoval nje lepote in lasten delež v tem, saj še misel ne dojame vsega in oči vidijo polo- vico. Himalaja bo ostala zame veli- čina, vzor neenakega, nadnaravne- ga in večen strah, toda strah, ki kli- če k ponovitvi. 13 .5. Dan počitka. Napisal sem pošto, odposlal dnevnik in ostrgal teden- sko umazanijo. Dan je bil krasen, skoraj prevroč, ker ne najdemo nikjer sence. V šotorih je bivanje čez dan nemogoče. Temperatura v njih doseže 40° C. Sneg zelo hitro pobira z ledenika in tudi v zasneže- nih stenah se kažejo prvi zeleni pa- sovi ledu. Bojim se, da bo južna stena pokazala rebra in razpoke, kar bi naše oskrbovanje taborišč ze- lo otežkočilo. Za kosilo je bil prvič prazen krompir, ki ga je prinesel kurir in to je bila prava poslastica po 14 dneh konserv. S kurirjem so prispelii trije nosači z rezervnimi čevlji in preostalo hrano, tako da je bilo vse skupaj, kar potrebujemo za oskrbo višinskih taborišč. Kurir- sko službo imamo urejeno na vsakih pet dni z dvema kurirjema, ki se na pol poti do Gwaldama križata. Naj- bolj pogrešamo kompote, zato smo danes naročili 20 kg ananasa. Po- poldne smo uredili jedilnico in smo tako pri vsakodnevnih obrokih kot vitezi dkrogle mize. S tesnobo v sr- cu poslušamo grmenje lomečega se ledu in včasih udari puh plazov prav do naših šotorov, ki so oddaljeni od ledenega slapa dober kilometer zračne črte. Grmenje je vsak dan hujše, stopinje zasipuje sproti in ta.- ko moramo ob vsaki nošnji proti zgornjim taboriščem sekati novo pot. Nosači Dotljali čakajo na svoj tovor 20-LETNICA VSTAJE — 20-LETNICA VSTAJE — 20-LET Samo za hip se je srce zlomilo.., Bilo je enainštiridesetega v julij- skih dneh. Mama je ležala že enaj- sto leto. ne dc bi se mogla obrniti v postelji. Enajst let že ni stopila na tla. prav toliko časa tudi ni za- pustila sivkaste sobe. Najhuje pa je bilo v tistih julijskih dneh. Očeta in sedemnajstletnega brata, dijaka, so odgnali v celjski Stari pisker. Meni je bilo še komaj enajst let in vsega hudega niti doumeti nisem mogel, ker je bilo preveč za otroško srce. Vem samo, da je mama straš- no kričala, ko so odpeljali nekega jatra brata in pozneje še očeta. Da- nes se mi dozdeva, da sem slišal krik, v katerem se je izlivala bole- čina, jok. bes in upor; vse je bilo v njem! Potem je dolge dni ležala navidez spokojno, prekrižano skle- pala roki z belimi, nekako prozor- nimi prsti na rdeči odeji. Nekega dne je pred hišo obstal vojaški motor. Nadut soldat je rez- ko zavpit med vrati: »Heil Hitler!« Preplašeno sem se stisnil v kot. Nisem razumel, kaj je odsekano go- voril. Iz kuhinje je prihitela naša stara Micka, ki je že vsa leta stregla mami. Micka je namah zatulila in solze so ji curkoma zdrsele po licih. »Ruhe!« je bevsknil vojak in uda- ril s škornjem ob tla. Mama pa je tedaj, ne vem zakaj, naenkrat za- rdela, nenadoma oživela in obrnila glavo proti kuharici: »Micka, dajte mi brž črno obleko iz omare! Hitro se moram opraviti; za možem me bodo odpeljali. Hitro!« Micka je za- hlipala. obotavlja je stopila k omari, odkoder je vzela edino mamino obleko. Temna je bila. Mama si jo je obdržala za poslednjo pot, ko je uvidela, da ne bo ozdravela. Skozi solze sem začudeno gledal in se skoraj nasmehnil: mama vstaja, mama bo zdrava! Z velikim napo- rom je oblekla črno bluzo. Oči so ji žarele v nekakšnem nestrpnem og- nju. Tako čudno me je stisnilo. Crna bluza, bel vrat. vročično rdečkasta lica in bele roke iz črnih rokavov:_ take še mame nisem videl. Naen- krat je pobledela. »Saj ne morem iti. Ze več kot deset let nisem sto- pila s postelje. Ne morem!« je pre- plašeno jecljala. »Was? Kwatschl Bis zum Strasse werden sle schon kommen! Schnell. schnell!« je srdi- to zapovedal Nemec. Omahnila je na blazino. »Ne mo- rem! Storite, kar hočete!« Vojak je vpil in psoval. pokazal name, ki sem se tiščal v kot za posteljo in odšel iz sobe. Micka je tarnala in me pričela oblačiti. Preko glave mi je nataknila vojaško kočo, ki so jo še kraljevi vojaki pustili pri hiši. Potisnila me je proti mami. Vsi smo molčali. Topla in drobna mamina roka mi je drsela po glavi, po licu. Tiho so tekle solze vsem trem, kar same so polzele po licih. Nihče me ni tepel, toda tako čudno me je bo- lelo. Cez nekaj časa sta se vrnila dva Nemca. Tisti drugi je imel srebrne našitke na ramenih in okroglo ofi- cirsko kapo. Široko se je razkoračil v bleščečih škornjih in zviška zrl na nas. »Nu. heute bleibt die Weib noch!« je dejal in se nalgo obrnil. Na cesti sta vžigala motor. Mama se je v hipu zganila, tako čudno je gledala in zavpita: »Micka! Micka, no, skočite za njimi in recite, da fanta lahko vzamejo, je že pri- pravljen. Njega lahko peljejo k ate- ku!« In Micka, vajena ubogati, je stekla k cesti in vojakoma zaklica- la, da me lahko odpeljeta, ker sem že oblečen. Rezko sta se zakroho- tala in oficir je ostro odvrnil: »Der Bengel kann auch bleiben: Heute noch. Idioten!« Odpeljala sta se. Micka se je vr- nila in mama me je sunkovito priteg- nila, jokala in se smejala obenem. »O, da sem mogla kaj takega reči!« Obe sta me božali in pomnim še, da mi je Micka spekla tisti dan jajčki, ki sem jih tako rad jedel. Mame danes ni več. V septembr- skih dneh so drugič prišli po nas. Takrat so jo s posteljo vred nalo- žili na gnojni voz, ki so ga vlekle krave. Po enajstih letih je takrat prvič prešla hišni prag. Bilo je. kot bi nesli krsto. Toda zdaj ni bila več onemogla, otopela žena. Samo za hip so ji zlomili srce takrat v julij- skih dneh, pozneje nikoli več. Iz- črpana, z bolečinami prebičana je sprejela boj in vzdržala do konca. Poslednjič so jo ponesli čez hišni prag 1954. leta. ko je minilo preko triindvajset let. odkar je bila pri- klenjena na posteljo zaradi ne- ozdravljive bolezni. Takrat je pre- nehalo biti srce. ki ga nikoli niso mogli streti. Sotelski Ce gre za turško kavo, se znam tudi pri štedilniku kar urno zasukati Pismo iz Chicaga Tukajšnji jugoslovanski kon- zulat nas je povabil na zakusko ob priliki narodnega praznika. V dvorani se nas je zbralo ka- kih štiri sto ljudi. Večinoma so bili to starejši ljudje, ki so pri- šli v Ameriko že pred drugo svetovno vojno. Moški so go- vorili med seboj srbski, dočim so mlajše ženske in otroci go- vorili angleški. Opazil sem, da mladina tukaj zelo hitro po- zablja^ svoj materinski jezik, oziroma ga ^nikdar znala ni, ker so starši začeli z otrokom govorili kar angleški. Pa pu- stimo to razpravljanje. Najprej smo zapeli himno »Naprej za- stava Slave«, potem amerikan- sko himno, nakar je konzul kratko in toplo pozdravil vse navzoče. Med drugim je ome- nil, naj se samo spomnimo, ka- ko je v prejšnji Jugoslaviji čaršija v Beogradu gospoda- rila po svoje, brigala se samo za svoje koristi in pozabila, da ima v državi še Hrvate, Slo- vence in Makedonce. To vse je sedaj minilo. Dalje, naj pHmer- jamo. kako je živel mali člo- vek prej in kako živi danes. Pri iem sem se sipomnil na mnogo naših ljudi, ki pišejo v ameriko svojcem in tarnajo ter prosijo za pakete. Na sporedu je bil harmoni- kar, ki je z dovršeno tehniko zaigral razna srbska in ma- kedonska kola. Sopranistka je zapela s spremljanjem harmo- nike nekaj srbskih pesmi. Opa- zil sem, kako so navzoči Srbi- janci z veseljem poslušali svo- je domače melodije. Sledili so trije barvni filmi: Slike iz Ju- goslavije, Sprejem raznih di- plomatov na konzulatu, in Sli- ke iz Slovenije. Vedno trdim, da nimam nikakega domotožja, ker vem, da se bom v dogled- nem času vrnil. Pri teh slikah iz Jugoslavije pa mi je postalo nekako toplo pri srcu. Prvi film j6 prikazal med drugim naš lepi Jadran. Dubrpvnik. Dekle obira brajdo s sladkim grozdjem. Začel sem kar poži- rati sline. In tu v veliki Ame- riki gojijo trto samo v Kali- forniji. In naše morje! Miči- gansko jezero je večje kot Ja- dransko morje, in vendar ne najdeš na vsem jezeru kotička, ki bi se dal primerjati z našim morjem. Jadran je punčka, s katere lasmi se vetrič poigra- va, Mičigansko jezero pa ne- mirna starka, katera jezno buta z valovi ob bregove in pošilja veter čez mesto. Naših ribičev, naših bark. tukaj ni. Tu gredo na ribe moderne motorne ek- spedicije, ki nalovijo več ton rib. Čudil sem se, da je spiker med predstavo govoril samo angleško. Končno sem ugoto- vil vzrok: angleški so znali vsi navzoči, dočim srbski pa ne. Film »Slike iz Slovenije« je prikazal samo prvi del in sicer »V dolini Soče«. Skromna kmečka hiša z balkončkom, na katerem vidiš naše viseče go- renjske nageljčke, pelargonije in drugo cvetje. Človek, ki ima pri vsem skromnem življenju še smisla za cvetje, mora imeti tudi lepo dušo. Da, toplo mi je bilo pri srcu. Po predstavi je bila zakuska, katere pa se nisem udeležil, da si ne pokvarim lepih vtisov iz domovine. C. Rakuša Grenki spomini Slovenca, kije pol stoletja preživel v tujini pojavljajo se pisatelji spominov, ki opisujejo do- življaje VISJIH KROGOV, ki jih je usoda 2E ob rojstvu obdarila z vsem izobi- ljem. jaz pa 2ELIM opisati mojo žalostno življenj- sko zgodbo, saj me je sre- ča malokdaj obsijala. k temu bom navrgel še pi- jančevanje, ki je največje zlo Človeštva, te gren- kosti sem pretrpel na la- stni koži, zato mi bo pi- sanje lažje. Avtor Jakob Goršek Rodil sem se v Gotovljah. v mali vasi sredi prelepe Savinjske do- ^.1 P imenovali tudi »pevsko vas«. Tu sem preživel naj- ^rečnejša leta svojega življenja, kljub temu. da sem bil vedno lačen in je moj, pijači vdani oče, že s sedmim letom vpregel v delo svoje ■izarske obrti. Prebival sem v družinski sobi, ki jo je oče istočasno uporabljal za svojo delavnico. Tako sem, četrti od dvanajstih otrok, prezeblih in vedno lačnih, moral nositi najtežje breme. Delal sem pri Oi'etu zjutraj pred šolskim poukom, ko sem se vrnil iz šole me je zopet ^akal skobelnik. vmes pa sem še moral skrbeti za kurjavo. Hodil sem ? ^ozrf, lomil suhe veje ter jih v košu nosil domov, samo zaradi tega, je oče ves zaslužek sproti pognal po grlu. itn !^^'° sredstev smo imeli za življenje, toda bili smo srečni, ker smo r-^^^ srčno dobro mater. Bila je šivilja, delala je pozno v noč, da nam lahko nudila vsaj najpotrebnejše za skromno življenje. Ob možu pitancu ji je uspelo vzgojiti le šest otrok, ostali pa so pomrli v najnež- f^ejsi mladosti, zaradi nezadostne hrane. Žalostno je bilo gledati, kako o iigašali. kot dogorele svečice. Vse to siromaštvo smo morali prena- šati, čeprav je bil oče član ugledne gotoveljske rodbine, ki je imela vsega dovolj, lepo kmetijo, prodajalno, mežnarijo in oglarstvo. Stari oče si je prizadeval, da bi očeta odvrnil od pijančevanja. Zaprl ga je v sobo in naročil naj mu mati ne da kosila, dokler se ne iztrezne. Toda mati tega ni prenesla, odprla mu je, ga nasitila, a oče je kljub obljubi odšel zopet s svojimi prijatelji v gostilno. Zaradi tega ga je stari oče iz oporoke izključil, namesto njemu je zapustil nam-otrokom vsakemu po 400 kron, ter veliko njivo. Zal pa so drugi dediči izjavili, da se je oporoka izgubila in zadeva je prišla pred sodišče. Tudi sodniji ni uspelo, da bi zaslišala mojega očeta v treznem stanju, zato je nameravala imenovati mojega najstarejšega brata za dediča. Ko pa je o tem zvedel moj oče, se je takoj podal k svoji materi, s katero se je pobotal, in se za določen znesek odpovedal dedičšini. Ta denar je v enem tednu zapil, mojemu bratu pa je povzročil izgubo 2.000 kron, ki jih je založil za tožbo z dediči. Brata je to dejanje tako potrlo, da je postal samotar za vse življenje. A ni še bilo dovolj nesreče. Ko so gotoveljski krčmarji zvedeli, da oče ne bo dedoval kmetije, so obvestili mater, da jim oče dolguje 1.600 kron za pijačo. Ce ta znesek ne bo v treh tednih poravnan, je pisalo v obvestilu, nam bodo prodali hišo. Mati je jokala in prosila ugledne sorodnike, da bi ji s svojim poroštvom izposlovali posojilo v banki, toda zaman. Ko je tako vsa onemogla od žalosti in skrbi korakala po žalskem trgu, jo je opazil Hausenbihler, ugleden žalski gostilničar. Povabil jo je v sobo. ji dal okrepčila ter jo pozval naj mu pove kaj jo teži. Hauzenbihler je mater pomiloval. po kratkem pomisleku pa ji je dejal, da ji je vendar še ena pot odprta, če pregovori svojega moža, da se odpove lastništvu hiše. Na podlagi te listine bi ji on vse ostalo uredil, da bi dobila posojilo v banki in s tem poravnala dolgove. Mati je bila po tem razgovoru neizrečeno potolažena, vrnjeno ji je bilo upanje v bodočnost in vera v dobre ljudi. Na poti domov jo je skrbelo, kako bo opravila z možem. Oče je ravnokar prespal pijanost. Bil je čemeren in ko mu je mati sporočila novico, da bi Hauzenbihler izpo- sloval posojilo v banki, pod pogojem, da se on odpove lastništvu, je udaril po mizi, da je zabobnelo, ter se je razjarjen zopet podal v go- stilno. Mati je obupovala. Ko se je zvečerilo. nas je mati poslala v po- steljo, sama pa se je pri petrolejki ubadala s šivanjem. Opazoval sem s peči njeno razorano lice, ki so ga oblivale solze, videl sem kako je od časa do časa prisluhnila, če se oče že vrača. Za našo družino so se bližali boljši časi. Zaposlena sta bila brat in sestra, oče pa je manj pil in razgrajal, ker ni več dobival pijače na up. Tudi jaz sem nehal delati pri očetu, odšel sem v uk v keramično tovarno. Takrat je mati prvič spekla kruh doma. Danes, ko je vsega v izobilju ne bo nihče razumel, kaj je to za nas takrat pomenilo. Bili smo srečni in zadovoljni. Materino, prej upadlo lice je pričelo dobivati zdravo barvo, ni se več onesveščala in ni tožila kot prej: Jakob, kaj bom počela, ko onemorem, morala bom beračiti. Verjela je moji tolažbu Videla me je, kako rastem in bom že kmalu izučen. Potem ji nikdar več ne bo treba stradati kruha. Name je stavila ves svoj up in če bi jo razočaral bi od tega umrla.. Pomirila se je, ko je videla, da se nam stanje boljša. Postal sem človek s samostojnim zaslužkom. Leta so hitro potekala. Udeleževal sem se pri pevskih vajah, tamburaših in ljudskih igrah. In čudno, v tej najlepši dobi me je prevzelo hrepenenje po tujem svetu, po večjem zaslužku. Pod vaško lipo sem koval načrte za bodočnost. Tu sem se odločil, da grem v svet in obljubil, da se vrnem, čim bom dosegel svoj smoter. Mater sem šele na predvečer obvestil o mojem odhodu in jo prosil, naj mi pripravi obleko in perilo. Obljubil sem ji, da jo bom izdatno pod- piral in naj ne skrbi za mene, ker sem vajen dela In gorja, ki sva ga toliko let skupno prenašala. Podal sem se še v ljubi stari gozd in se zamislil, koliko košev drv. koliko gob. jagod in šmarnic sem znosil od tod. Vračal sem se v dolino, s pogledom sem spremljal zahajajoče sonce. Pri tovarni, sem stoječ na jezu poslušal šum peneče se vode, ki je tekla nad zapornicami nizdol, ter v poltemi upiral pogled na tovarno, ki mi je dala prvo podlago za življenje in mi je izučenema keramiku odprla pot v svet. Nastala je tema, vriskajoč so se fantje bližali vaški lipi na skupen pomenek, na medsebojne šale in, da zapojejo, kot znajo le v Gotovljah. Toda nocoj bodo peli brez mene in stožilo se mi je. Prispel sem domov, hlastno povečerjal in ko je bilo vse priprav- ljeno za odhod, sem se podal k počitku. Spal sem do zore. se tiho pripravil in vzel kovček. Pojavila se je mati, in mi tiho rekla »torej resno nameravaš oditi«. Rada bi te pri- držala, a-vem. da je zastonj, ker vedno storiš, za kar si se odločil^ Podala sva si roko. nato sem s hitrimi koraki odšel. Na vasi je še vse spalo, ko sem zgodaj zjutraj odšel od doma. le lipa mi je šumela v pozdrav. V Žalcu sem se usedel na Savinjčana in se pripeljal v Celje. Tam sem presedel in vlak me je pripeljal do Vilhelmsburga v Avstriji. Dobil sem delo, našel pa sem tudi več Slovencev in v njihovi družbi sem lažje prebolel domotožje. Kraj je bil lep in ljudje prijazni. Onstran železnice je bil privlačen turistični kraj Kreisbach z znanim kopališčem. Zaslužil sem dobro, pridno nosil prihranke v banko, a tudi materi sem pošiljaL Hitro sem se privadil novih razmer. Prepričan sem bil. da bom v sveta uspel. V tej službi sem bil leto in pol. ko je prišel v isto tovarno neki keramik, da svoje šolsko znanje izpopolni še praktično. Bil je sposoben človek in je kmalu dobil službo kot obratovodja v Pregardenu. Vzel je nekaj Slovencev s seboj in tem sem se priključil. Kraj je bil lep. gorat in romantičen, kmalu smo se ga navadili. Pet mesecev je bilo vse dobro, nato pa sem se spri z obratovodjo. ker nisem mogel več prenašati njegovih vedno hujših šikan. Tako sem bil nekega dne od- puščen. (Nadaljevanje sledi) 8 CELJSKI TEDNIK STEV. 3 — 27. januarja 1961 ŽENA« DOM * DRUŽINA MODA 1961 Bel volnen komplet, ki ga nosi manekenka na sliiki, je na sejmu Moda 1961 pdkazala tovarna Almira iz Radovljice. Posebnost je, da je vzorec tiskan na belo pletenino. Tu- di volneni pelerini oibeh malčkov sta izdelek iste tovarne. Med največja presenečenja na sej- mu so sodili usnjeni izdelki skoraj vsi po vrsti. Najrazličnejša usnja je razstavila tovarna usnja Konus iz Slovenskih Konjic, izdelke z tega usnja pa so pokazale Tovarne čev- ljev Maribor, Peko Tržič in Planika Kranj ter tovarna čevljev Koštana iz Vranja. V izdelovanju usnjene galanterije, predvsem torbic, je ka- kor že vsa zadnja leta dominirala domžalska tovarna TOKO. Vseka- kor se pri usnjenih izdelkih lahko kosamo s tujino, naša obutev pa tu- di ne zaostaja več za modnimi kroji sezone. Res, usnjeni izdelki, so bili z redkimi izjemami, najlepše, kar smo videli na modni reviji in na sejmu MODA 1961. Kje si, zima? ^al, celjski šolarji s semestral- nimi počitnicami, niso pričakali tudi snega. Tako pa imajo nekaj razvedrila edino drsalci, za kate- re je bilo v zadnjem tednu res poskrbljeno. Otroci si seveda zimskega veselja želijo, vendar je to razvedrilo v pobeljenih vi- šinah namenjeno le nekaterim. Tu pač ni pomoči. Važno je le, da bodo od teh kratko odmerjenih dni izvlekli čim več veselja in svežega zraka ttidi tiski, ka bodo ostali doma. Vsakdanje delo v šoli in popol- dansko (ali dopoldansko) učenje in pisanje nalog utrujata zlasti mlajše otroke ,ki so se stalni ob- veznosti in odgovornosti le težko privadili. Prav zato sta dva tedna približno na sredini šolskega leta namenjena njim, njihovemu po- čitku in razvedrilu. Odpočijejo naj si tudi tisti, ki so že »počiva- li med letom«, kajti nekaj dni odmora in razvedrila jim bo le koristilo in jih pripravilo na tiste dni počitnic, ko bo treba poprav- ljati stare grehe«. Starši le neradi pustijo otroke v mraz, če ne pokriva zemlje tu- di snežna odej a.Otroke je treba zaposliti z njihovo lastno igro. Skupina otrok se bo prav rada odpravila na izlet tudi malo dlje, če jim bodo starši stisnili v roko par desetakov za čaj in pripra- vili malico »za s seboj«. Le še ne- kaj naročil in skrbnih ogledov in skupina bo korakala proti Sta- remu gradu ali celo proti Celjski koči, navžila se bo svežega zraka in pod večer prišla utrujenih no- žić in rdečih lic domov. Mlajšim otrokom morajo nekaj svojega časa v teh dneh žrtvovati pač očetje aM matere in jih peljati na daljši sprehod. Prav presenečeni bodo uvideli, da so bili tudi sa- ma izleta v mrzilo zimo in poštene hoje že zelo željni. Tisto delo pa, ki je ostalo neopravljeno za- radi izleta, nam bo naš šolar v počitnicah rad pomagal opraviti, po bo v dvoje hitreje in bolj ve- selo pri delu in na izletu. Sicer pa pravijo, da upanje na sneg še ni popolnoma izginilo in »zatakrat«, naj si naš smučar le pripravi smluči in drugo opremo. O Econom loncih Na željo nekaterih naših bralk objavljamo to pot nekoliko podat- kov o izdelku celjske Tovarne emajlirane posode - loncu ECO- NOM. Ta izdelek si je že pred leti zagotovil mesto v mnogih gospo- dinjstvih, posebno pa zinajo ceniti njegove predno:ti tiste gospodinje ki kuhajo kosilo za svojo družino šele po vrnitvi iz službe, pa to lahko storijo, ker je čas kuhanja v tej posodi petkrat krajša kakor sicer. Emajlirka izdeluje sedaj že tri lonce različne prostornine - sedem pet in dvoliterske. Zlasti v večjih lahko kuhamo hkrati tudi več je- di. V ta namen izdeluje tovarna vložke in predelnike. Jedi, ki jih pripravljamo v Eoo- nomu pa imajo poleg drugega tu- di to prednost, da se skuhajo mehkeje in so bolj aromatične, ohranijo pa tudi t>olj intenzivno barvo, več rudni'nskih snovi in vitaminov. Važno je le, da po kuhanju lo- nec vedno dobro opremo. Oba ventila moramo rastaviti in do- dobra oprati vse delčke. Le tako bomo v loncu kuhale vedno dobro in varno. Omenim naj le še, da v Econc^ mu lahko kuhamo v sopari, duši- mo, pražimo, pečemo in celo cvre^ mo. Kupec Economa dobi pri na- kupu brošuro, ki ga seznanja z raznovrstno uporabljiivostjo lonca, poleg tega pa navaj za večino domačih jedi čas 'kuhanja v eco- nomu ter recepte, ki so jiih sesta- vili kar v tovarni sami ter tudi preizkusili zato, da začetek nii gospodinji ni »pretežak«. 2e tedaj pa so opozorili gospodinje na to, da so ti recepti le vodilo, od n^e same pa je sedaj odvisno, kako bo skuhala najbolje in prilagodila jedila okusu svoje družine. Tudi za gospodinjstvo je potrebna izobrazba Septembra, lansko leto je začel delovati Center za napredek go- spodinjstva z naslovom Center za napredek doma in družine z namenom, da nudi pomoč vsem ustanovam in organizacijam, ki jim je cilj nuditi pomoč pri na- predku in razbremenitvi doma in družine na področju občinske- ga ljudskega odbora Žalec. Tako je center izobraževalna ustanova, da pomaga in sodeluje s strokov- nimi nasveti pri ustanavljanju šolskih kuhinj, obratov družbene prehrane, obratov za topel obrok, pralnic, servisov za pomoč go- spodinjstvom, konzervirnih cen- trov in drugo. Usposablja osebje, ki deluje v teh ooratih, da bocto usluge, ki jih ti servisni obrati nudijo, kvaLitetne. Center širi znanje o izboljšavah prehrane v kolektivnih gospodinjstvih, o ureditvi gospodinjskih prostorov, opremi ter organizaciji gospo- dinjskega dela. Skupno z drugimi organizacijami skrbi za organi- zacijo in razširitev mreže tečajev, demonstracij, predavanj, klub- skih razgovorov in drugih oblik gospodinjskega izobraževanja itd. Za izvrševanje svojih nalog ima center svoje prostore v no- vem bloku kmetijske poslovne zveze: predavalnico za teoretični pouk in praktikum za praktični pouk iz gospodinjstva z vsemi sodobnimi tehničnimi pripomoč- ki. Do sedaj je bilo v centru pre- ko 80 ur praktičnega in teoretič- nega pouka iz gospodinjstva sed- mih in osmih razredov osnovne šole Žalec in Griže. Pred dnevi je končala gospo- dinjsko kuharski tečaj prva sku- pina 13 mladih žena in deklet iz Žalca in okolice. Družbena prehrana je eden iztmed zelo res- nih problemov, ki se ga je center premalo abonentov: za celodnev- no prehrano cca 20 % za topel obrok pa cca 65 % vseh zaposle- nih. Za razbremenitev doma in družine težimo za tem, da prene- sem>o vsaj glavni obrok - to je kosilo iz doma. V ta namen se je stanovanjska skupnost zavzela zgraditi večji objekt z rajnimi servisnimi dejavnostmi, med nji- mi tudi obrat družbene prehrane kot servisen obrat stanovanjske skupnosti. Obrat bo lahko sprejel do 600 abonentov, ki si bodo lah- ko hrano izbirali po lastni želji. Za kvalitetno delo je potrebna strokovna izobrazba, tudi v ob- ratih družbene prehrane neka strokovnost. Center je prevzel nalogo, da izvede kvalafikacijo delovne sile v obratih družbene prehrane v sodelovanju z ljudsko univerzo, analogno kvalifikaciji delovnem mestu v tovarni. Kmečke koline še v žalski ko- muni predstavljajo znaten delež preskrbe kmečkega prebivalstva z mesom. Kmetijske zadruge so zainteresirane, da bi njihovi člani pridobili tudi v tem nekaj teo- retičnega in praktičnega znanja o sodobnem konzerviranju mesa in o škodljivih vplivih prekaje- nega in surovega mesa. Letos so taki tečaji za kmečke koline na področju kmetijske zadruge Pol- zela Tečaj je v vsaki vasi z ude- ležbo vseh gospodinj iz bližnje okolice. Med lansko sezono kolin je ta- ke tečaje absolviralo preko 150 žena in mož na območju KZ Braslovče. Za letošnjo zimsko se- zono so v Braslovčah predvideli predavanja o elektriki v gospo- dinjstvu in o sodobnih tehničnih pripomočkih v gospodinjstvih. Takih predavanj se udeleži ve- dno tudi nekaj moških. Torej, Krompir, enkrat drugače Potica: Krompirjevo testo raz- valjamo, potresem© z ocvirki in ocvrtimi drobtinami, zvijemo in v namaščeni ponvi spečemo. Potico jemo, ko je še topla. Ocvrti rogljički: Iz krompirje- vega testa oblikujemo rogljičke, povaljamo jih v raztepenem jajcu in nato v drobtinah in ocvremo. Kolački: Krompirjevo tesito iz 15 dkg kuhanega in pre tlačen ega krompirja, .prav toliko bele moke in sladkorja ter 13 dkg masla, zgnotemo in razvaljamo za prst debelo. Oblikujemo modele (lahko z modeli za večje kekse), namaže- mo z beljakom, iposipamo s slad- korjem in ipo okusu z janežem, ter v peoioi rumeno spečemo. Navaden krompir: Posamezne krompirje lizdolbemo z nožem, vložimo nadev in spečemo v peči- ci na masti ali surovem maslu. — Nadev pripravimo iz ostankov pe- čenke ali drugega mesa. Seseklja- mo, p>omešamo s čebulo in peter- šiljem ter dušimo na masti. Do- damo nekaj žlic 'kisle smetane in pest drobtin. Lahko pa pripravi- mo nadev 'tudii iz ostankov preka- jene svinine, ki jih dušimo na masti z drobno sesekljano čebulo, in dodamo še malo kisle smetane. Krompir nadevan s tem ^drugim nadevom lahko polijemo s para- dižnikovo omako. KRAP V MAJONEZI: Krapa ali katero- koli drugo ribo očistimo, kuhamo v ma- rinadi, nato ga očistimo kosti, razko- samo, vmešamo v majonezo. I'ijaće, ki jili nudimo, morajo biti sprva lahke. Pozneje, opolnoči ponudimo kakšno boljše vino (šumeče); če poteg- nemo praznovanje v jutro, serviramo okoli tretje ure golaž ali vroče hrenovke s hrenom ali gorčico. Vsekakor ne sme manjkati dobre in močne turške kave. lotil Z vso resnostjo. V žalski ko- muni je 9 obratov družbene pre- hrane, ki nudijo celodnevno hra- no in 7 takih, ki nudijo samo topel obrok med delovnim časom. V te obrate je vključenih mnogo prebijamw led na tem področju izobraževanja, saj gospodinjsko. izobraževanje in izobraževanje v. prehrani danes ne more biti ktvar' samo žensk. J. Dimec, npr. Centra. NAGRAJENCI Precej sestavkov se je nabralo v našem poštnem predalu te dni, pa še vedno jih ni toliko, kolikor smo jih želeli. Upamo, da vas bo naslov prihodnjega nagradnega prispevka — Spominjam se počit- nic bolj vzpodbudil. Najboljše pri- spevke z naslovom »Moji prijate- lji in jaz« so nam poslali ti-Ie naši stalni sodelavci: Štefan Novak iz Dečkove ceste. ki mu bomo poslali prvo nagrado — tisoč dinarjev, Anica Tofant iz Vrh 48, Teharje, ki bo dobila dru- go nagrado — pet sto dinarjev in Anica Jeršič iz Teharij pri Celju, ki ji bomo poslali prav tako pet sto dinarjev. Vse tri nagrajene prispevke smo v tej številki tudi objavili, nekaj drugih pa vam bomo natisnili še v naslednjih. Pišite nam Dragi mladi sodelavci! V soboto ste prav ponosno odkorakali iz šole, ki ste jo zapustili za dobrih štirinajst dni. Zdaj so se začeli za vas lepi dnevi, drsali se boste; če bo zapadel sneg tudi sankali in smučali, vmes pa kdaj pa kdaj pogledali v kot, kjer leži vaša šolska torbica in čaka, da boste spet vsiko jutro z njo v roki mahnili v šolo. Že- limo vam prijetne, vesele in »sne/ene« počitnice, pa še ne- kaj — da v njih ne bi poza- bili na našo malo rubriko. Pišite nam! Naslov novega nagradnega prispevka pa naj bo — Spominjam se počitnic. Lahko nam pišete o zimskih, ali pa poletnih. O tem nam napišite spis, pesmico, smeš- nico, celo narišete lahko kaj. Torej, med počitnicami misli- te na počitnice, napišite nam kaj o tem, pa še o čem dru- gem, če vam pride kaj prijet- nega na miseL Lep pozdrav! Aii bodo res samo oni.,. P -■■ ravzaprav ne vem, koga naj imenujem svojega prijatelja. Mar ptice, ki jim dajem zobati proso, ali kužka, ki ga dan za dnem re- šujem pred otroki, ki mu nagaja- jo. Kaj pa sošolci? Kaj niso to moji prijatelji? Seveda so, saj te- ga ne zanikam. Vendar so to le prijatelji zi šolske klopi, niso pa mi tako blizu, da bi jim lahko vse zaupal. Ce bi komu zaupal kakšno svojo »skrivnost«, bi si morda za- žvižgal Marino in mi ne bi niti odgovoril. Pa jih imam vendar zelo rad. Tako sem si želel prijateilja in končno sem menil, da sem ga le našel — bila je deklica. Tri leta sva hodila v isti razred, sedaj pa hodi v sosednjega. Večkrat sem šel k njej, kramljala sva o vsem mogočem. Mnogo sem ji povedal, mnogo zaupal in neskončno sem bil vesel, da imam prijetij a. Po- tem pa sem zvedel, da se je dekli- ca smejala, ko sem odhajal, da se je norčevala iz mojih »skrivnosti < in o njih vsepovsod govorila. Mar bom res vedno samo pti- čem dajal proso in ipsa reševal pred vsiljivci? Sicer pa, kaj nliso tudi to prijatelji? Ptičkii pozimi in kuža v kletki? Dobri prijatelja smo in dobri bomo ostali tudi ta- krat, ko bom nekoč našel tudi med svojimi vrstniki pravega pri- jatelja. Štefan Novak, Ginanazija, .Celje To so moji prijatelji Moji prijatelji so drobne ptičke, ki jih vsako jutro krmim pri na stežaj odprtem oknu. Moji prijatelji so sošolke in to- varišica učiteljica, ki mi odpira vrata v svet. Moj prijatelj pa je tudi tovariš Tito, ki se je boril, da rnd je danes lepo. Ljubim svoje prijatelje in za nič na svetu jim ne bi storila kaj zalega. Rada bi jim nekaj 'poklo- nila, pa je zdaj edino, kar lahko storim — da se pridno učim. In vesele bodo drobne ptičke, solk>l- ke, tovarišica učiteljica in tovariš Tito. Anica Tofant, Vrhe 48 — Teharje Moje prijateljice Hišica bela, hiša ob gozdu! Lepe spomine nate imam. Leta prelepa v njej so minila, deklic petero živelo je tam. Jožica, Berta, Slavka In H Uda vedno sedele smo pred teboj, skupaj veselo, se v igri vrtele z roko v roki ste pele z menoj. Rožice brale smo ob potoku, pele v večerih pesmi lepe, ko so na nebu se zvezde prižgale, štele smo jih — a'preštele še ne. Anica Jeršič, Teharje pri Celju Papogoj prepeva Precej prijateljev imam. Mednje lahko vsekakor prištejem tudi so- sedovega Igorja, ki pa je večkrat v Bohinju in tako loči najino prijatelj- stvo precejšnja razdalja. Cutlm pa, da so moji najzvestejši prijatelji živali. Naš papagajček Piki je že tak. Vedno, kadar igram harmoniko, me spremlja s svojim petjem In se ne utrudi, če ponavljam kakšno va- je večkrat. Drugi takšen prijatelj je naša muca Mič. Pridna je In ubogljiva in zelo se imava rada. Kadar le more, se ml spravi v na- ročje, se ml dobrlka In me s tači- cami objame okoli vratu kot majhen otrok. Prav rad jo imam. Zmago Frece, Nova vas št. 3 Da se bomo rozumeli v predzadnji številki našega Usta je v rubriki za male bralce izšla pesmica »Dedku mrazu«:, ki nam jo je poslala Anica Verdel liz Stor. Kmalu pa smo ugotovili, da je pe- sem napisal znani celjski pesnik Fran Roš in da jo je Anica le pre- pisala. Povpraševali smo jo, kako je s tem, pa nam je odgovorila, da jo je našla v nekem starem časopisu, jo prebrala In jo — ker jI je bila tako zelo všeč poslala v uredništvo, da bi jo objavili. NI pa napisala pod njo Imena tovariša Roša, tem- več svoje (kot preplsovalka) in zato je nastal tale nesporazum. Anica se tovarišu Rošu lepo opravičuje. Dragi mladi prijatelji! Ce boste še kdaj kje brali kakšen sestavek, ki vam bo všeč, nam ga lahko poš- ljete, samo povejte, da ste ga le pre- pisali in navedite tudi pravega av- torja. Takih sestavkov bomo prao tako veseli kot vaših lastnih, tem- bolj zato, ker nam boste s tem do- kazali, da mnogo in pozorno berete. Tako napravite, in ostali bomo do- bri prijatelji in nobenih nesporazu- mov ne bo veo. PRISEI.ILE SO SE Pri fizikalni uri je profesor za- ključeval ocene za p-vo polletje. Deklice so bile predvsem radovedne, kakšno oceno jim bo zapisal. Pa so stegovale vratove kolikor so le mo- gle, in kukale v redovalnlco. Profe- sor se je mirno obrnil k učencem, z roko pa pokazal na deklice in ma- no dejal: »Dragi moji fantje — kot vidite, so se k nam prlseli.e afriške žirafe. Pozdravimo jih!«; in fantje so »žirafe* pozdravili z gromkim smehom. Malčka Cerman, Lava 4 a, Celje Prvi turistični teden Zgornje Savinjske doline Pred dnevi se je v Mozirju sestal novoizvoljeni občinsiki svet za turi- zem in gostinstvo. Seje se je udele- ži; tudi predsednik miozirske občine Hinko Cop, ki je člane sveta sezna- nili z njihovimi najvažnejšimi nalo- gami. Letos so pogoji za razvoj turizma precej boljši kot v prejšnjih letih. Nova cesta do Nazarij, letošnje na- daljevanje do Ljubnega ob Savinji ].n ureditev nekaterih komunalnih objektov bo v m.ozirsko občino pri- peljalo več turistov. To pa hkrati narekuje, da bodo morali izboljšati prehranjene in nočitvene kapacitete, kar zaradi precejšnjih rezerv pri za- sebnih lastnikih gotovo ne bo pre- huda obremenitev. Predvidevajo tu- di, da bodo v prihodnjih petih letih zgradili nekaj gostinskih objektov v Ljubnem ob Savinji, Lučah in Mo- zirju, iz investicijrkega sklada pa nameni:li tudi nekaj sredstev za na- kup sodobne gostinske oprem.e. Naj- večji problem je seveda ureditev Logarske doline, o čemer pa bi se morali pogovoriti tudi izven mezir- ske občine. Ker je v Zgornji Savinjski doMni ohranjenih še precej starih običajev in ker je bila doslej tudi propagan- da dokaj slaba, je občinski svet za turizem in gostinstvo* sklenil, da bo avgusta priredil prvi tur stični te- den Zgornje Savinjske doline. Tu- ristični teden bi naj izpolnil vrzel kulturnih in zabavnih prireditev, ohranil stare običaje, med katere so- di na prvo mesto splavarstvo z bo- gato tradicijo, hkrati pa bi v tem času privabil tudi mnogo turistov, ki o lepih običajih Zgornje Savinj- ske doline prav malo vedo. Za pri- pravo prvega turističnega tedna so že imenovali sedemnajstčlanski pri- pr;:vljalni odbor. Svet je razpraviljal še o ureditvi weekend naselij v Mozirju in Gor- njem gradu in sprejel še nekaj dru- gih sklepov s področja turizma in gostinstva. -er Motiv iz Podčetrtka Predavania v Mozirju Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev na obm.očju mozirske občine je v preteklem letu posvetilo poleg drugih nalog posebno skrb strokovnemu izobraževanju svojih članov,. Po pododborih je bilo vsega 23 predavanj, ki se jih je udeležilo nad 800 rezervnih oficirjev in pod- oficirjev, ali povprečno 40 na vsa- kem predavanju. Predavatelji so bili iz vrst aktivnih oficirjev celjske garnizije, zato so bila vsa predava- nja kvaliiena in na strokovni vi- šini. Občinski odbor Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev Mozirje bo posvetil leios še večjo skrb strokov- nem.u izobrcževanju članov kot la- ai. V program nam.erava vključiti tudi take leme, ki bodo zanimive za ostalo prebivalstvo. Pred dnevi so bila prva taka predavanja v Mozir- ju, Gornjem gradu in Ljubnem ob Savinji o temi »Atomska energija, aiOni.SKa oborožitev ;n zašč.la«. Predavanja so ponekod spremljali s filmi in so bila zato še bolj zanimi- va. Obisk rezervnih oficirjev in pod- oficirjev je bil povsod zelo dober, obisk ostalega prebivalstva pa zelo slab. -er PRED MOZIRSKO KONFERENCO SOCIALISTIČNE ZVEZE Na seji sekretariata občinskega odbora SZDL Mozirje, so med dru- gim govorili tudi o letni obč nski konferenci. Sklenili so, da bo konfe- renca 4. februarja v Mozirju. Na kon- ferenci bo 14 osnovnih organizacij zastopalo 223 izvoljenih delegatov. Vsi delegati bodo še pred konferen- co prejeli pismeno poročilo o delu občinskega odbora SZDL v pretek- lem letu. Referat o nadaljnjih nalo- gah SZDL bo podan na seji. Sekre- tariat je tudi sklenil, da bo v mese- cu februarju v Mozirju 2-dnevni se- minar za vse predsednike in sekre- tarje osnovnih organizacij. -er Nova brizgalka Pred dnevi je imelo redni letni občni zboir gasilsko društvo iz Nazarij, ki je v preteklem letu doseglo lepe uspehe. Ne samo, da so vso skrb posvetili stro- tcovnemu izobraževanju starejšega član- stva, v svojem sestavu imajo tudi dve mladinski in dve pionirski četi in so edino društvo v mozirski občini, kii vzgaja pionirje. Samo en i>ožar v zadnj'h treh letih na njihovem območju — pa še temu je bila vzrok elementarna nezgoda — potrjuje, da imajo dobro organizirano preventivno službo. Tudi njihov star gasilski dom je prav prijetno pogledati, saj njegovo notranjost krasijo številna priznanja, ki so jih gasilci Nazarij debili za svoje požrt\o^nlno delo. Med lepo urejenim orodjem pa bi opazili tudi žogo, ki je mladini in pionirjem v zabavo po oprav- ljenih vajah. Na občnem zboru so sklenili, da bodo v novem letu nabavili novo brizgalno. Zbrali so že noknj sredstev, pomoč pa so jim obljubile tudi nekatere druge or- ganizacije. Iz cestarjevega življenja Ali bi moral cestar res biti dan in noč na cesti? Ali ni tudi njegov delavnik dolg le osem ur? Ali mu končno tudi cestarska dolžnost ne nalaga, da je na delovnem mestu vedno. ' kadar grozi elementarna nezgoda - in to pozimi ni redko!? Toda, če povem drobne notice iz svojega življenja — če bi hotel opraviti in odpraviti vse tiste drob- ne ovire na cesti, kot to želijo ne- kateri celjski vozniki, bi moral na primer cestar na Planini biti res dan in noč na cesti. Prvi primer: Ponoči je zapadlo pet centimet- rov snega. Pred klancem stoji av- tobus. Šofer avtobusa naprosi pot- nike, da posujejo cesto. Le-ti to res store in pri tem porabijo mnogo preveč peska. Zamude, jeze potni- kov in šoferja je kriv seveda cestar, ki je imel službo prejšnji dan, ko snega še ni bilo in ne šofer, ki bi bil z verigami na kolesih (če bi jih bil namestil seveda!) čisto var- no prepeljal potnike. Drugi primer: Podnevi (ko je cestar na cesti) je zapadlo nekaj južnega snega, toda promet je bil še varen. Ponoči je sneg zmrznil, cesta je poledene- la in zjutraj je voznik namesto, da bi namestil verige in se pri tem zamudil pol ure - raje s potniki vred čakal dve uri na cestarja, ga ozmerjal in mu grozil celo s pre- tepom, če takoj ne posipi je ceste. Tretji primer: Avtobus je vozil-proti Planini in voznik je pred klancem ustavil, da bi se oglasil pri svojih domačih. Cestar ga je opozoril, naj ne ustav- lja pred klancem, ker bo izgubil zalet in ga bo na klancu ustavila najmanjša snežna ovira. Voznik ga je samo grdo pogledal, češ naj se briga za svoje delo. Cez nekaj dni je potem spet vozil po isti cesti v Planino in v klanec prav lepo speljal. Ko se je čez nekaj ur vra- čal v Celje (vremenske prilike se niso med tem prav nič spremenile), ]e srečal cestarja, ki ga je pred «'ieyt ozoporil, naj ne ustavlja pred klancem. Verjetno ga je cestarjevo opozorilo še vedno jezilo, zato si le umislil, da je stanje na cesti nevarno in cestarja p-isilil, da je a snežno brozgo posipal nekaj P^ska. To pa je bil cestarjev prost ^ in bil je le slučajno na cesti... Pozimi je na cesti obema hudo - šoferju in cestarju. Zato naj bi skupaj delila skrbi in nevarnosti, bi jima bilo obema lažje. In teh /c nekaj besed je bilo napisanih s ^em namenom. Pa še nekaj: marsikateri cestarji *j pomanjkljivo oblečeni in obuti. bi zanje kazalo poiskati kaj toplejšega in primernejšega. D. F. Pravna pomoč prebivalstvu se uveljavlja Služba pravne pomoči, ki pomeni poleg odvetništva posebno obliko dajanja pravne pomoči državljanom deluje na območju mozirske občine že dobrega pol leta. Služba pravne pomči državljanom pri ljudskih odborih je torej nova institucija, ki se pri nas seie uvaja in je v svoji začetni razvojni stop- nji. Delovno področje te službe ob- sega dajanje pravne pomoči držav- ljanom pri uveljavljanju in varstvu njihovih pravic pred sodišči, držav- nimi organi, zavodi, ki opravljajo javno službo in organizacijami. Da- janje pravne pomoči obsega: daja- nje ustnih in pismenih pravnih na- svetov, sestavljanje listin (pogodb, oporok, izjav in podobno), sestav- ljanje vlog (prošenj, tožb, pritožb), zastopanje pred organi državne uprave in drugimi organi ter zavodi v upravnem postopku in zastopanje pred sodišči v vseh vrstah sodnega postopka. Prebivalci mozirske občine so kmalu spoznali, da je ta nova oblika dajanja pravne pomoči zelo korist- na in se je zato vedno bolj poslužu- jejo. Da je služba res uspešna in da je dosegla svoj namen, nam potr- jujejo statistični podatki o delu od 15. junija do 3. decembra 1960. V tem času je iskalo pravno pomoč vsega 123 državljanov. Največ za- dev je bilo s področja premoženj- skega prava (pogodbe, zemljiško- knjižni predlogi in podobno) — 38 in področja odškodninskega prava — 19 zadev. Dajanje pravne pomoči je ugodno za državljane tudi v pogledu stro- šikov. Vsakemu državljanu se daje brezplačna pravna pomoč v pogledu ustnih pravnih nasvetov, siromaš- nim osebam, invalidom ter vsaka pravna pomoč iz področja delovnih in usiužbenskih razmerij in iz pod- ročja socia.lnega zavarovanja. Osta- le vrste pravne pomoči pa se pravi- loma plačujejo po advokatski tarifi. O dosedanjem delu službe pravne pomoči je pred kratkim razpravljal tudi Obč.nski ljudski odbor Mozirje. Delo je ocenil kot zelo pozitivno. Večina odbornikov je bila mnenja, da je potrebno, če je izvedljivo, službo še bolj kot doslej približati državljanom. Predlagali so, da bi zaradi ob- sežnosti lerena uvedli uradna dneva enkrat na mesec v Gornjem gradu in Ljubnem ob Savinji na sedežih krajevnih uradov. Odgovorni č.nite- ilji na Občinskem ljudskem odboru Mozirje menijo, da bo mogoče ta predlog kmalu uresničiti. -er za novo okrajno sodišče v mozirju Pred dnevi se je sestala v Mozir- ju komisija za priprave za ustano- vitev Okrajnega sod.šča v Mozirju, ki jo je v ta namen ustanovil Okraj- ni ljudski odbor Celje. Prvi sesta- nek je bil namenjen razpravi o ve- likosti nove upravne stavbe in no- tranji razporeditvi prostorov. Člani komisije so dali nekatere koristne pripombe na izdelan tloris stavbe. Poleg prostorov za sodišče bo dobil v stavbi prostore še katastrski urad. Z delom bodo začeli še letos. Predvidevajo, da bi sodišče začelo redno poslovati v letu 1962. Inve- stitorja nove upravne stavbe bosta Okrajni ljudski odbor Celje in Državni sekretariat za provosodno upravo LRS, gradnjo stanovanj pa bo finansiral Obč.nski ljudski odbor Mozirje. Občinski vodnjak Lahko bi trdili, da je Viška vas zelo čedno naselje. Pravzaprav je dokaj razvito in leži na močno pro- metni točki. Vlaki vozijo nad vas- jo: motorni, črni potniški in tovor- ni, avtobusi se križajo na vse ve- trove in tako si viški ljudje najdejo zaposlitev bliže ali dalje iz vasi. Pa ne bom govoril o njihovem standar- du, pač pa o znamenitem vodnjaku, ki stoji skoraj sredi križišča; zava- rovan z dvema betonskima stebri- čema, da bi se promet ne razvijal dejansko okrog in okrog. Vodnjak je prav gotovo svojevrstna zname- nitost v Viški vasi, a tudi življenj- sko pomembna še celo za tri vasi. ki se v nekakšni tromejl stikajo p^av bl.zu tega vodnjaka. Vsi ga upodab- ljajo, na vse strani nosijo vodo. Bilo je vse v redu, dokler ... Nekega dne je odletel košček be- tonske plošče, vijaki so popustili in železna črpaika se je nevarno za- majala. Ob njej je zazevala luknja, skozi katero se je odslej usedal cest- ni prah. Vsi so gonili ročko, da je črpalka cvilila in se majala kot pi- janček. Čigava je črpa.ka? Stokajoče je cvilila: »Čigava sem? Čigava sem? Na pomoč!« Ljudje so se posmihali in neus- miljeno gonili ročko. Potem je ne- kega dne pritisnil mraz, niti ne naj- hujše, toda črpalka je onemela. Led je objel bat in ga ni spustil iz ob- jema. Pravijo, da zato, ker že ta- krat, ko so črpalko postavljali, niso imeli dosti skrbi s črpalko, da bi jo primerno zavarovali. Takrat so prihajali in godrnjali. »Zamrznila je. Kdo je tega k<-iv? Nihče je ne popravi. To je vendar občinska zadeva. Ce bi bila moja?« »Kaj pa zdaj? Bomo s potoka za- jemali vodo?« In res so krenili po vodo v bližnji potok. Crpaika pa je nemo čakala sonca ter v globini skrivala vodo. Zdaj niti ni ječala, samo molčala je in čakala, da se je nekdo usmili. »Ko sem bila zdrava«, je tožila ledu, ki jo je neusmiljeno stiskal, »so vsi hodili k meni. Ce sem toži- la, ko se me nenehno v'ekii, me niso poslušali. Bila sem njihova, bila sem vseh; zdaj pa, ko samevam onemog- la in potrebujem pomoči, da bi jim spet lahko služila, me nihče noče poznati. Pravijo, da sem občinska? Pravijo, da sem šolska? Jaz pa vprašujem samo, kdo so tisti, ki so občina? Mislim, da so občina obča- ni, torej ljudje. Ne prosim, da bi se vsi. kolikor je vaščanov v treh va- seh, potrudili k meni, toda tisti ob- čani, ki so v krajevnem odboru, kot pravijo, naj me spoznajo. Tudi otro- ci so njihovi in jaz sem njihova!« Zima je suha, mraz objema črpal- ko, skozi zevajočo luknjo ob črpal- ki pada prah v globino, ki je zda; nihče ne vznemirja. Hišni sveti Ta me-^ec bodo na področju ko njiške občine volili tudi nove hišne sve'e. Dosedanji sveti bodo tokra' prvič sam.osiojno poročali o gospo darjenju in upravljanju z zaupanin jim premoženjem, saj so finančno popolnom.a sam.ostojni. Občinsk ljudski odbor je hišnim svetom že dal ustrezna navodila, za prpravo zborov stanovalcev. Napori niso bili zaman Prizadevanje za pridobivanje prostorov, kjer bi se naj utrje- valo življenje organizacij SZDL je na Smarskem v vedno več- jem razmahu. Med prvimi so si uredili prostore, ki jih ime- nujejo »Klub družbenih orga- nizacij«, v Šmarju pri Jelšah. Dolgo časa je družabno življe- nje dremalo, letos pa kaže vi- den napredek. Franc JAZBIN- SEK, ki je pred nedavnim bil drugič izvoljen za predsednika krajevne organizacije, mi je z nekakšnim ponosnim zadovolj- stvom pokazal lepo opremljen prostor. »To smo si zaenkrat uredili. Ce ne bi delali s skupnimi sila- mi, bi tako ne dosegli nič. Ta- ko pa so tudi šmarska podjetja prispevala čedne zneske, da smo lahko nabavili to priprav- no opremo — izdelek »Alposa«, televizijski sprejemnik, radij- ski sprejemnik in nekaj šahov- skih garnitur. Pravkar smo na- ročili še police za knjižnico. Cas je že bil, da šmarska knjiž- nica, ki je precej številna, dobi svoje prostore. Nekaj let ni redno poslovala, ker ni bilo zanjo prostora in so bile knji- ge v zabojih nekje, menda v gasilskem domu. Lani je spet začela poslovati, ker so jo na- mestili v šolski učilnici. Klub družbenih organizacij imenuje- mo tako zato, ker niso prostori namenjeni samo krajevni orga- nizaciji SZDL, temveč prav ta- ko mladinski organizaciji, prav- zaprav vsem v kraju. Šahisti smo se že sestali. Tako se bomo zvrstili vsi, po interesih. Vse- kakor si bomo sčasoma skušali prostor še olepšati.« »Da, omeriil sem podjetja! Res je, da bi bilo težko, če bi vodilni organi v podjetjih ne imeli razumevanja za ureditev kluba. V Šmarju pa smo se to pot primerno zavzeli, saj smo v kratkem času zbrali 340.000 din, kar so v izdatni meri pri- spevali: šmarska mlekarna, tekstilni obrat »Smarteks«. kmetijska zadruga, trgovsko podjetje Šmarje, kmetijsko go- spodarstvo Jelšingrad, obe go- stinski podjetji, občina, občin- ski odbor SZDL in drugi. Naš klubski prostor bo močno pri- pomogel k živahnejšemu dru- žabnemu življenju.« Obraz mu je veselo sijal. Prvi vidni uspehi in zadošče- nje je že tu. Napori niso bili zaman. Večkrat smo pri nas preveč splošni, ponekod morda celo preveč govorimo, ko pa se pomenimo s pozamezniki, z vsakim človekom posebej, če je to potrebno, lahko mnogo sto- rimo. Tudi v Šmarju je bilo potrebno precej tovariških po- menkov, da je dolgoletna želja postala dejstvo. Klub družbe- nih organizacij pa bo prav go- tovo kraj, kjer bo takih ponien- kov lahko še več in ob tem več misli, več volje, ki bo v skup- nem delu ustvarjala uspehe. Za varnost cestnega prometa v Sloveniji in prav tako v okraju Celje nenehno narašča število motornih in drugih vozil in s tem tudi promet, ki je glede na uporabnike cest zelo pester. Vemo, da uporabljajo naše ceste mimo pešcev, ki jih je največ, še kolesarji, mopedisti in vozniki z motornimi ter vprežnlmi vozili vseh vrst. Smo šele v prehodnem razvojnem raz- dobju v prometu. Prav to obdobje je najbolj nevarno, predvsem zaradi tega, ker vsi udeleženci v prometu še niso dorasli sodobnemu prometu, ker še niso vsi dovolj prometno vzgojeni. Lahko tr- dimo, da so postale številne nesreče že družbeni problem, saj nosi glavno breme nastalih posledic družba. Spričo tolikega porasta motornih vozil in vzporednega porasta števila prometnih nesreč je bilo nujno pristopiti k vsestranski prometni vzgoji vseh udeležencev v prometu. S prometno varnostjo se ukvarjajo uslažbenci LM ter prometne LM in ob- činske komisije za vzgojo in varnost ce- stnega prometa. S primernimi ukrepi bi radi zmanjšali število prometnih nesreč, vendar bi bili ti napori zaman, če jav- nost ne bi pokazala za te ukrepe po- trebnega razumevanja. Z izgradnjo in modernizacijo cestnega omrežja bedo ustvarjeni boljši pogoji za varnejši in hitrejši promet. Samo v letu 1959 je bilo uporabljenih 23 milijard dinarjev za izgradnjo in modernizacijo cest. Vzporedno s prometom narašča tudi motorizirani promet, hkrati ra naraščajo tudi nevarnosti, ki so združene s pro- metom. V okraju Celje je bilo ustanovljenih 8 občinskih komisij za vzgojo in var- nost na cestnem prometu ter okrajna ko- misija, v kateri sodeluje 78 članov poli- tičnih organizacij, društev, sindikata itd. Lani so izvedli dve akciji za voznike motornih vozil, mopedov -n za kolesarje. Kolesarji so dobili 25 000 letakov in prav toliko slikanic s prikazem zavijanja v levo. Kolektivi in društva so za kole- sarje nabavili več tisoč brošur s tema- tiko kolesarstva v Sloveniji. Občinske komisije so 16 prometnih filmov pred- vajale v šolah, v rednih kinematografih, po društvih itd. Po šolah so ustanovili 210 prometnih kolesarskih krožkov. Nad 4.500 učencev je opravilo izpit 111. stop- nje za kolesarsko značko. Občinske ko- misije so izvedle še več drugih vzgoj- nih akcij. V akciji za voznike motornih vozil in mopedov je bil uspeh vzgojne dejav- nosti slabši. Razdelil: so več tisoč leta- kov, varnostnih parol in drugega vzgoj- nega gradiva. Avtomoto društva. Ljud- ska tehnika in organizacije Zveze šofer- jev so organizirala predavanja s pro- metnimi filmi in tedaj seznanjala svoje članstvo o prometnih problemih na ce- stah, o novih predpisih itd. Po prika- zanih pcdatkih uspešnega dela občin- skih komisij in glede na dejstvo, da je število prometnih nesreč v okraju padlo za 12 odstotkov od števila iz leta 1959 ter 18 odstotkov v republiškem merilu, lahko trdimo, da so občinske komisije upravičile svojo vzgojno dejavnost. V preventivni dejavnosti brdo morale občinske komisije še naprej nadaljevati z vzgojo na šolah in obravnavati še vrsto problemov iz prometa. V tovarnah in ustanovah so občinske komisije vse pre- malo angažirale varnostne tehnke, ki bi prav tako morali skrbeti za varnost de- lavcev in uslužbencev, ki se vozijo do- mov in v službo s cestnimi prevoznimi sredstvi. Z akcijo, ki naj bi bila sploš- nega pomena, bi morali letos pričeti spomladi in jo dopolnjevati skozi vse leto z enkrat večjim poudarkom na peš- ce, drugič na mopediste itd. Po potrebi naj bi program dela prilagodili krajev- nim prilikam. Porast motornih vozil v zadnjih 3 le- tih je v FLRJ in LRS prikazan v na- slednji tabeli. Kolesarski — ii>.i..,.> Lro/. k o^nt.vnc v* >nurln) v Hcižni dolini je za uspešno di-iO prejel nagrado — novo kolo. 10 CELJSKI TEDNIK STEV. 3 - 27. januarja 196! TELE5^NAVZC07AIN ŠPORT TUDI MLADINA v VKSIAII NOGOMETNIH SODNIKOV Ob'ni zbnr podzveze nogometnih s'dni'^ ov Celje lahko štejemo med najb( Ij uspele rreglede enoletnega dela. na ne samo zaradi 'd'i?ne udeležbe, temveč tudi zaradi raz- prave in zaključkov, ki so jih spre- jeli. Ko smo o tem in hližnj'h nalogah vprašali predsodnika p dzveze no- gometnih s-^dniVov Janka Vagner- ja. je med drugim dejal: — Lani smo drbili trinajst novih nogometnih sodnikov. Razveseliiva je ugotovitev, da jih je pet prišlo kar z gradnje avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«, kar prme- ni, da smo kader romladili. Tako imamo zdaj vsega skupaj 34 scd- nikov, kar je za naše potrebe do- volj. — Kako ste ocenili lanskoletno deli) sodnikov na nogometnih igri- ščih? — Ce upoštevamo dejstvo, da je pristojna komisija snreieln samo štiri prrteste znmd' r'-^fl"-----t nepravilnega sojenj« in ko vgetav- Ijamo, da so biii »»i ..... .. - testi zavrnjeni, ker ni b'lo mogoče potrditi materialnega kršenja pra- vil, potem lahko rečemo, da so s-^d- ri';i v r'-du o"rivili svo=o <'o žnrst. Ne Pl^de na to smo imeli nekaj kritičnih pripomb na pomanjkljivo pri ravo in kondicijo sodnikov. To se je v zadnjem času vidno popra- vilo. — Ali imajo razen Celja še ka- teri drnei kraji izprašane nogomet- ne sodnike? — Seveda jih imajo. To so Šent- jnr. Krnjice. Zreče. Št'-re, Šoštanj td. Boli kritično je stanje v Ve- lenju, kier sta sirer dva srdnika, ki pa nič ne delata. V prihrdnje bomo število nogometnih sodnikov še povečali. V načrtu imamo nov seminar, za katerega imamo že ISesl prjav. Razveseljiva .'e ugotovitev, da so med prijavljene! tudi kandi- dati iz Šmartnega in Vranskega. Sicer na se bomo zavzemali, da bi v vsakem kraiu, kier dela tudi nogometni klub, imeli še nogomet- nega srdnika. — Kakšni pa so načrti za delo v tekf či sezoni? — Naiprei brmo izvedli dopol- nilni seminar za tiste srdnike. ki so o ravili sodniški izpit lani. Prav tako bo že prih dn^^-nesec semi- nar za srd-iiške kaniT'date. Poseb- no pozornost bomo posvetili mla- dim srdnikom, ki so opravili izpit na cesti »Bratstva in enotnosti«. V delovni načrt smo zajeli še preda- vanja in razgovore z vsemi sodni- ki, nadalje kondicijske treninge in podobno. — Kako ste pa sestavili nov od- bor? — Prleg mene, ki sem znova pre- vzel dolžnosti predsednika, je bil za podpredsednika izvrljen Ivo Ble- kač iz Šoštanja, za sekretarja Mar- jan G lež ter za blagajnika Rado- m'r Ljumovič. oba iz Celja. Člani upravnega odbora ra so še Haj- singer, Koražija in Kramar. -mb Lepša perspektiva Med športna društva, ki so v zadnjem času položila obračun enoletnega de"a, se je v so'-^o'jo p:>poldne uvrsUIo tudi društvo no- gometašev celjskega Klad.varja. Ko po/zemamo glavne mišji iz poročila preisddniika Franja Plev- nika moramo priznati, da diraštvo lansko jesen ni imelo najboljšiti pogojev za deio. Zaradi preure- ditvb.iih del na Glaaiji so morali hoiiti na treninge pa tudi na tek- me drugam. Pri ten so našli pol- no raz'jmevanja tako pri štorskem Kov.narju, kot tudi Celju in pri Olimpu. toj nevšečno3ti, so se pridružile še velike spremembe v upravnem odboru in nie:iovih ko- misij aii, saj je več kot značil.io, da je brez sprememb os'.al le nad- zorni oibor. Razumljivo je, da s-a imeli ti p.emiki, pa tudi nedejav- nost precejšnjega stevi.a i^voije- n.h odtx>-nikov, negativen vpLv na de.o in uspetie. Precej'šne te- žave so imeli še za. adi igralcev in ne nazadnje zaradii pomanjkanja tienerje^/ m predvsem ins.roktor" jev, ki bi naj delali z mladino. ski^da, da pn tem n.so uspeli za- inte^esiraci tisam ig-aic>_v, ki so že daii siovo ak a vnema uaejs.vo- vanju. Pa tudi za v^g^-jo nogomet- n.ti sod^iikov' so st-ir.ii premalo. Ligas.-co moj„vo, ki uas.o^.a v slove.iski conski ligi, je oo za- ključka jese.is-.ega ae.a prvenstva o ^lcaio na ses^e^n njej;i,a. V ko- likor ta plasman ni zadovoljiv, ta je itpoa p^r&t.ek.uva. Z urej.it- vijo giazije so poji-avijeni lepi po- goji za de.o, .n ce sč bo lem pri- diužila še disjiplma igiaictv. srč- nost in zaves., potem mošt,vo ne more ostati brez uspeha, oziroma, ce i-o..yr^'j,ujuiio be.>ei.*e tov'ati^a Učakarja, ki jih je izrekel v raz- prav., t>oja.il se l0-.0 mo.a.i Ma- nbor^a-ii ze.o zavreti, če boJio Ho- teli obdržati pivo raes^o. Slabše uspehe, kot člani prve ekine so dosegli mlad noi, ki za- sedajo na republiški lestvici dese- to m 69 o. Prjben klubs'cih prostorov je pri no:;ometajih K'adivarja star. 2e neiaj let je s'.alro na tapeti cbčnih zborov. Menimo, da je zdaj že čas, da se re5i tudi ta pro- blem, saj bi v mr:o3očem pripo- mogel k zboljšanju odnosov med člani, pa tudi h krepitvi družab- nega živ..jenja. Razveseljiva je ugotovitov, da je na zboru poročal tudi druš.vani zdravnk dr. Herbsrt Zaver:nk. Ncgometaši Kladi varja so bili siaino pod zdravn kovim nadzor- stvom. Vse p->i.kodbe so bii^e laišje- ga značaja, kondicija igralcev pa dobra. Le nskaj n. b.lo razveselji- vega v tem poročilu in sicer: opa- zili smo prekomer.io kajenje pa tudi užjvanije aiiikohola (seveda m na spložno vzeto), in to celo pred tekmami... Na zboru pa so bile izrečene še zanimive besade o formiranju ta- ko imenovanega kco d'na?ij koga o^ibora med nogometnimi klubi. Pobuda zasluži največjo pozor- nost, drugo pa je seveda de.o tega odbo.a, njegovih pr.s^ojnosti m podobno. Na vsak naO.n pa je hvaležna že ugotovitev, da tudi nogometaši Kladivarja čutijo po- trebo po tesnejšem sodelovanju med nogomel^nimi klubi. Na zbo.-u je v razpravi govoril tudi predsednik ljudsikega odbora celjske o>il"Lne lov. Franc Rupret, ki je med drugim dejal, da se bo ljudski odbor tudi v bodoče za- vzemal, da bi podprl delo športnih organizacij in prevzel nase o'>vez- nosti vzdrževanja šporjiih na- prav, -an prve tekme S prvemtveno tekmo p"ve trvez- ne lige med Zar^boti in beo'grai- 5k''m Partizan "»"n se je v Celju 7a- ro'^a sezona hrke'skih pri'-eii'^-ev. V tem dvob">iu so zma^aM Beo- grajčani z rezultatom 6:1 (4:0, 2:0. 0:1). Tekrra ni bila preveč zani- miva, saj je ka-^alo, da so se igral- ci Partizana zadovoljili s skromno zmago. V nedelio po^^oldns pa so v prvi prvens*veii te'nni sl-venske lig? nastopiiM tudi celjnki ho":e'isti. V goste so sprejeli okrepljeno B eci- po Jesenic. Tekma je zadovoljila nekaj sto gledal-e/, saj .^e bila ze- lo živahna in nape'a, zlasti še za- to k©-:" so domačini pr sli že v or- vh sekundah igre v vodstvo. Pre- mo.5 mladih Jesenca ov je bila očJtna zlasti v prvi in zaidnji tret- jini, Celjani so izsilili n^o'Illoien izid le v sredini igre. Na sploh je celjsko moštvo zad'o\'oljilo. V vra- tih pa je po dogem času znova nasto-iil Ciril Kroflič. Tekma se je končala z rezulta- tom 16'5 v korisi' gos o'. Tretjine pa 90 dale neslednje iz de: 7:3, 2:2 in 7 0. Za moštvo HDK cele je tri go^e dosegel Jemko, Jelenko in Kolenc pa po enega. ljubljana — celje 12:2 V torek zvečer je b'!a na drsališču v Mestnem parku .prija'eijska tekma v hokeju na ledu rred prvim mo- štvom Ljubijaine ter cejskimi hoke- jsti. Čeprav je začetek dvoboja ka- zal, da ?e bodo domačini uspešno upirali boljšim gostom, so vendarle nav.^'ezadnje kloni.i in izgubili sre- čanje z rezultatom 12 2 (5:6, 6:0 in IT). Coa za celjske barv? sla do- segla Valter Cretnik in Kolenc. EIGSRJA v CELJU ljubiteljem al; široki javnosti sporo- čamo, da bo 31. jan. 1. 1. v kino Unionu predaval sloviti Dunai^an Wolfgang Šte- fan o se\erni steni Eigerja in o enem najtežj h himalajskih vzponov na Di- staghil- Sar v Karakorumu. Štefan spada med najboljše in naibolj preizkušene mlajše alpiniste. V zadnjih štirih letih ji pre ležal najtežje smeri v Vzhodnih in Zahodnih Alpah, med drugim tudi severno steno Eigerja in Point Walker v Grandes Jorasses, dve smeri, ki po- menita legitimacijo za svetovno ime. Ni čudno, da mu je avstrijski AV za- upal komaj 24 let staremu vodstvo eks- pedicije na Distaghil Sar (7875 m). V Celje prihaja VVoltgang Štefan kot gost Planinskega dru,štva Celje, ki vas na predavanje vljudno vabi. Predavanje bo cb 18. in 20. uri Predprodaja vstopnic pri blagajni kina Union. LUBEJ - 856 kegljev slab začetek V soboto in nedeljo se je začelo p^o'tveno prvensitvo S'oveniie v kegljanju. V družbo nujboMših ekip s':a se iz celiskega okra'a uveljavili dve mo.'tvi — kegljaški kluib Celje in Elektro. Prvi reziulta'ii so preseie'iliivl predvsem v negativnem smislu, saj so mnoga moHva dosegla ko- maj povpre-ns, da ne rečemo 7a- četniške rezultate. Kot p-avi;o Celjani, so k temu s-odrsljaju pripomogli prelahki keglji. Obe ce'jski moštvi sti v prvem kolu nastopili v Ljubljani. V pr- vem srečanju je Ele'atro premagal Ilirijo s 6.073 : 6.038. Najboljši član Elektra je bil Druikovič z 801 kegljema. V drugem dvoboju pa je Kranj- ska gora premagala Celje s 6.288 : 6.197. Na tem dvoboju se je odli- koval le Lubej, ki je pod-1 856 lesov. Prav dober je bil tudi Ma- rinček, ki je zrušil 816 kegljev. Slalom pri Celjski koči četudi snežne razmere niso b'ie kdovekaj ugodne, je cel. sk3 smu- čariko društvo navzlic vssmu iz- koristilo rrcteklo nedeljo za prvo letošnjo don-ačo prireditev. pri- pravilo je tekmovanje v slalomu za mo ke in ženske oddelke. pro- ga je bila dolga 280 metrov ter je imela pri 90 motrili višinske raz- like 31 vratio. vsi tekmovalci (27 mladincev, 14 č anov in 6 članic) so jo prevozili dvakrat. rezultati — clani: oto tanjšek 67.3, mirko grabar 69.3, jože henčič 70.8, karel rom 76.5, alojz lisec 8^.3. mla^iinci: a^- tcn zimšek 79.2, pater he icič 79.9, herbeit ko ič 81.0, peter cater 84.5, anton kroilič 92.7. člani- ce: arboiier-belaj amalija 204.1, hilda g.abar 278.3, vera fercelj 313.1. Občni zbor CLIMPA Športno društvo Olimp ima v po- nedeljek, 30. januarja ob 17. uri v dvorani delavskega svela Tovarne emajlirane posode svoj redni letni občni zbor. III. OSNOVNA SOLA V CELJU - sreJišh razjibjne^] življenja Ce greš v Celju po Vodnikovi uli- ci, te z desne strani pozdravi ve- liko šolsko p!!sl( pje III. osnovne šole. Pusto zunanje lice šolskega pu«lopja je pravo nas rotje notra- njega življenja. Od ranega jutra do poznega \ečera je v njem prav- cato mravljišče otroškega vrveža. Delu poteka v dveh izmenah. Vse učilnce so v obeh izmenah natrpa- ne vedoželjne mladine. Kdo bi jo 1 reštel, ko se vse meša in valovi, naj rajši kar povemo, da jih je okoli 1.300. Šolska uprava ima pol- ne r( ke dela. da pravilno usmerja to razgibano življenje. Poleg red- nega šolskega dela, ki se odvija v učilnicah, je na zavodu vsestransko razvita tudi izvenšolska dejavnost. Vso to pisano dejavnost lahko raz- delimo na tri skupine: delo mla- dincev, pil nirjev in cicibanov. Tež- ko je opisati vso to raznovrstno de- javni st. Vsak lahko najde svoje delovno področje v krožkih, ki jih je' cela vrsta: literarni, dramatski, prir. dcslovn:. klub OZN, zgodovin- ski--artizan^ki. šahovski, lutkovni, fizikalni, bralnn-literarni in prav- Ijičn.. V zadajem času pa so usta- novili tudi klub mladih novinarjev. Zelo razgibana je tudi taborniška organizacija in strelska dru/iina. Na zavodu že drugo leto us|.ešno deluje tudi šolska zadruga s foto, ročnodelsko, tkalsko in kn> go- veško sekcijo. v >eliko pomor šolski upravi je tudi šolska skupnost sedmih in osmih razredov, ki ima značaj sa- moupravnega organa. Mladinci in pionirji tudi radi prepevajo, kar jim je cmogočeno v pevskem zbo- ru. Poleg je naša mladina še včla- njena v Pomladku RK in v Počit- niški zvezi, ki s s>oj'mi predava- nji seznanja mladino z lepotami naše domovine in ji (mogoča cene- na potovanja in letovanja v počit- nicah. Pri vsem tem bogatem :n plod- nem delu ra se stalno pojavlja pe- reče vprašanje prostorov in časa. Vendar vse te težave z dobro voljo in izuajdljivdstji) ter s krepko pod- poro učiteljskega kadra naš mladi ri d zmaguje z neverjetno volio in mladostnim poletom. Cb sklepu prvega polletin lahko s ponosrm gleda ta mladina na svoje uspehe in gre s trdno voljo še večjim uspehom nasproti. Na kraju naj povemo še to, da ta mladi rrd na III. osnovni šoli spremlja tudi dogodke po svetu. Hvaležen je, da se lahko v miru vsestransko razvija in se priprav- lja za življenjsko delo. Zato pa tem bolj sočustvuje z mladino, ki ji to n! dano. D( kaz temu je, da je pravilno razumela poziv zbira- nja denarnih sredstev za alžirske otroke, saj je zbrala prostovoljno 90.300 dinarjev. Namesto hvaležnosti zgodilo se je v celju. pa ne v pravljif-ni preteklosti, temveč pred dnevi, po novem letu. nekdo je opazil, da je neka znana krojaška delavnica v sredini mesta odprta in da v njej ni nikogar. bilo je nekaj minut po dvanajst uri. de- lavnica je bila odprta, v njej pa se- veda precejšnja vrednost ne samo v blagu, temveč tudi v sešitih oblekah, pa tudi v tistih, ki so še čakale na vešče roke. tisti, ki je vid?!, da je delavnica odprla, si je pač mislil: mojster je skočil v bi žino, pa je pozabi vra'a zakleniti. saj bo kmalu nazaj. po- čakal bom, da ne bo v delavnico prišel tak človek, ki bi lahl'o iz nje kaj odnesel. tako se je odločil in čaka'. čakal je dolgo. cakal je pol ure. ker se mu je mudilo po oprav- kih, je poprosil znanca, ki je p-av- kar prišel mimo, da bi ga zamenjal. tako je stopil na »strp.žarsko« me- sto drug človek. tudi ta je čakal in čakal... tudi temu je m"nla po- trpež'jivost... zakaj se mojster ne vrne? oziral se je naokoli, da bi našel zameno. imel je srečo. na »stražarsko« mesto je s*opii tretji državljan. tudi ta je čakal in ča* kal... bilo je okoli tretje ure popoldne, ko se je vrn i mojster. človek, ki je pazil na njegovo imetje in premo- ženje, ki je bi'o v delavnici, je pri- čakoval, da se mu bo vsaj zahvalit za to, ker je opravil, po njegovem mišljenju, hvaležno delo. namesto lep h besed pa so se iz mojstrovih ust vsuli zadirčnl stavki: kdo pa vam je rekel, da pazite na mojo delavn'co?! saj vas n.sen* prosil za to! kaj delate tu? zakaj, zakaj...? motiv iz celja — na levi gimnazija KRONIKA NESREČ ]\jr<5t>i7^^ 7 r'^ncmom Polnvec »"1»n TorUšek. /""os'en pri Petroln v Celin, se je opekel po rokah 7 gorečim bencinom. NESRK^\ v 007dtj Pri d»ln v f^an v Ooleiii vas? pri Preboldu Je pnd^l hVd nn ^^nnn Sko.r- jnnca. Vi jo ■rnvr'mo toga dobil n'-tranie poškodbe. Poškodoval pa si je tudi obe nogi. PADCI S KOLESOM Pri vozni! s koleson je padel Franc Kovač 'z /abukovoe. Zlomil si je noiro. v Bukovžlnkn sta padli s kolesom Urška Mitoni in Olga Štorman. Obe sta dobili pretres možganov. PADCA POD VPRFZNI VOZ P^-d vprp?ni voz ie npdel Cve'ko Ra- kun iz Zalnž pri P"1z«'li. Zlomil si ie hrbtenico in pošk'doval roko. — Tudi Miiks Turnšek s Polzele je padel pod vprcžni voz. Poškodoval si je roko in nogo. PADLA JE S KOZOLCA Ana Zd Išek iz Straže pri Dramljah te padla s kozolca. Poškodovala si je hrb- tenico in zlomila roko. NESREČNI PADCI Pri padcih so si zlomili nogo: Jože Kralj iz Mitk pri Proboldu. Ivan Sedmi- nek iz P-dlopa. Antonija Jnrak iz Last- nica pri Šmarju. 14 letni Franc Kelner iz Zagrada. 11 letna Marija Z"pan iz Brega pri Polzeli oa si je zlomila nogo pri smučanju. — Jože Veber iz P'rešice si je pri padcu pretresel možgane. — Elizabeta Spindler iz Celja je padla in si poškodovala tilnik. — Ana Arzenšek iz Trnovelj s" je pri pndcu poškodovala roko. — Marija Veternik iz Lokrovca si je pri padon poškodovala nogo in ključ- nico. — Pri padcu si je poškodovala no- go Rozaliia Vunšek iz Zdol pri Kozjem. — Pri padcu z mopedom si 'e poškodoval glavo Ivan Pisker iz Motnika. — Pri sankanju je padla in si poškodovala no- go sedemletna Marija Dedič iz Andraža pri Polzeli. KRAVA JE POBODLA Rozo Felicijan iz Broda pri Vranskem. Dobila je poškodbe na glavi in rokah. NESREČA PRI DELU v Tovarni emajlirane posode je stroj odtrgal dva prsta delavca Stanku Šiban- cu. P'>rocno O OIBANTU PREBIVAL- STVA V CFLMJ V C4SU OD 14. DO 21. JANUARJA 19M rojp"ih 31 dečkov In 33 deklic Poročili so so: Ivnn Lorenčak, sklpdiSčni delavec 1» Ivana Mnl'. gospodinja, chn iz Celja. Karol Poliirk. delavec iz Frankolf>veg« 1» Antonija Pintor, delavka iz Gomil- skega. Ernest Zidariski, šofer iz Stor 1», 4 Vida Rabuzn. učteliica iz Loke pri Žn-^ i| smu. Jo/ef Napotnik, stroini ključavni- čar in Olga Lavrinc, cvetličarka, oba iz Celia. Jožef Ililgert, delavec In Angela Hočevar, delavka, oba iz Celja. Frane Breznik, zidar iz Brezove in Ljudmil» Jezovšek, poljedelka iz Brezja. Umrli: Marija Jezernik, upokojenka iz Celja* stara 70 let. Emilija Jančič, otrok ix Proseniškega. stara mesecev. Anton Skočir, posestnik, iz Strmca pri Vojnikn, star 76 let. Franc Oštir, upokojenec iz Slat'ne pri Smartnem, star 80 let. Marija Zd( Išek, prevžitkarica iz Zg. Laž, stara 76 let. Leopoldina Orešnik, podpiranka soc. skrbstva iz Celja, stara 90 let. Dr. Jošt Radovan, škof slov. starokat. cerkve v pokoju, star 62 let. Kari Uršič, upokojenec iz Pcdsrede, star 77 let. (cene v oklepaju — državni sektor) Krompir 20—22 (16—18), zelje v glavah belo 50—40 (20—55), zelje v glavah rdeče 50 (40), zelie kislo 50 (50-52), repa 3», repa kisla 40 (40), ohrovt 60 (50—60), pesa rdeča 60 (40—60), korenček 100 (40—46), koleraba 40 (30), peteršilj 150—200 (100— 180). špinača (250), solata Split lOt (80-90), radf^ 350 (200-220), cvetača (100), fižol v zrnju visoki 110—129 (115— 135), fižol v zrnju 80—100 (100—115), pori 60—70 (50), čebula 120— (74—78), česen 200—260 (160), jabolka 45-70 (40-70), suho isadje 150 (200), suhe slive 18t (190—200), pomaranče (200), limone (220), fige suhe (200—240). orehi neluščeni 56* (360), jajca 25-28 (24), mleko 46, sme- tana 280, skuta 180, domače maslo 600— 800, perutnina 450—950. Trg je bil v preteklem tednn slab* preskrbljen. Povpraševanje je hr lo naj- večje po perutnini in šp.nači. Cene s* dokaj ustaljene. Veliko so pridobili — Četudi je to prvi tečaj, ki ga je pripravil Okrajni strelsiki odbor za vzogojo inštruktorjev drugega razreda, je dejal tov. Putniik, smo vendarle z njim nadvse zadovolj- ni. To so pozneje v razgovoru po- trdili tudi tečajniki sami. — Zdaj bo na'e delo v strelskih družinah drugačno, bolj kvalitetno, saj smo se seznanili ne samo z nekaterimi tehničniimii prob'emi, temveč tudi z organizacijo dela v družinah in podobno. In končno, so dodali, smo poslušali v teh sedimdh d.ievih še nekaj izredno aktualnih političnih predavanj. Trinajst mladih fantov iz vseh mogočih koncev in krajev celjske- ga okraja pa je v razigovoru po- vedalo še nekaj drugega, zlasti pa so govorili o delu, težavah in na- logah strelskih družin. — V naši sljrelski družini, je prepovedoval tov. Marjan Karat iz tovarne usnja v Sošlanju, ima- mo 80 c-anov, 8 članic ter 16 pio- nirjev. Doslej je šepalo delo s pio- nirji; upam pa, da bo posloj 'bolj- še. Razen tega bomo zgradili stre- lišče za ma.okaiib.sko puško. To, da sodi strelska družina Slaviko SlandcT iz Šempetra meJ najboljše v okraju, sem vedel že prej. Nekatere zanimivosti iz dela organizacije pa je dodal še tov. Ivo skodnik. — Družina ima svoj center v tovarni pohištva, zelo agilne s^cije pa so še pri Agro- servisu, v tekat?ilnii tovarni ter pri aktivu mladih zadružn'^kov. Vsi ti kolektivi nam gredo na roko, zato je nar,e delo lahko. Zdaj pa imamo v načrtu dograditi strelišče in postaviti lopo. Tovariš Anton Nevličnik bo zdaj prvi instruktor pri strelski družini v Lučah. To je mlada dru- žna, ki dela komaj dve leti. Pot do napredka jim ni postlana z ro- žicami, saj se miladi člani lahko sestajajo le ob nedeljah. cisto drugače pa je v Špitaliču. Na te- čaj so poslali kar dva člana. Pri- je'no je bilo poslušati tovariša Jožeta Iršiča, ki je pripovedoval o tem, da se shajajo v šoli in da imajo nekateri člani do šole tudi po dve uri. Navzlic temu pridejo silcupaj in vadijo. To je družina, ki je po svojem delu najaktivnejša v konjiški občiini. v materialnem pogledu pa na najslabšem. V njej j c okoli 70 članov ter 40 pionirjev. Tudi strelska družina Bohor v Prevorju z]družuje mlade ljudi, le za predsednika so izbrali nad šestdesetletnega Franca Tržana. Navalio temu se odlično razumejo. — Začetek je bil težak, je ipove- dal tov. Anton Ma'^ok, saj nismo imeli niti puške. Zdaj pa že gre. — Na.'.a družina na LjTjbnem, je vradel v besedo tov. Ivo Hri- bernik, dela samo v i/oletnih me- secih, ker smo vezani le na vad- bo na p ostem. Ne'-oč smo imeli lopo, pa so nam jo podrli. Dobro so svoje delo zastavili pri stre'ski družini v šoštanjski termoelektrarni. Kolektiv podpi- ra to dejavnost, zato so vsi nje- govi člani tudi člani strelske dru- žine. Drugače pa je z vadbo, je povedal tov. Branko Štrukelj, kaj- ti število al^itivnih članov je dosti manjše od vpisanih. Na tečaj je prišel tudi tov. To- ne Bratuša iz celjske »Žične«. V tem kolektivu še nimajo strelske družine, pa jo bodo na pobudo direktorja kmalu ustanovili. — Naša družina je prej delala v sklopu strel-ke družine v Šent- jurju, je povedal tov. Alojz Kra- maršek iz Dramelj. Zdaj pa je že nekaj časa, kar smo se osvojili. Imamo že 40 članov, pa tudi pre- cej pionirjev. Med letošnje naloge smo sprejeli tudi gradnjo streli- šča za malokallbrsko puško. Bolj kritičen v svojih izvajanjih je bil tov. Anton Vivoda iz Mozir- ja. Ce sodimo samo po njegovih besedah, potem tam nekaj ni v reiu. lo se je videlo tudd pred kralkim, ko so sklicali občni zbor, pa je prišlo le deset članov. iEkiini, ki se zavzema, da bi spravil dru- žimo na zel.eno vejo, je komandir postaje Ljudske niilice itov. Ž^aac. CELJSKI TEDNIK STEV. 3 - 27. januarja 1961 11 Ti ijubi rogaški kruh Iz Rogaške Slatine smo drbili dokaj canim v do. is. V »Vaši rrbriki« ga ob- javljamo v skrajšani obliki, prav tako b prepričanjem, da bo za se-znanitev prebivalcev tega kraja s tem problemom najbolje, če nanj uprava pekarne ali pa občinski organ: odgovore javno. Dopis ima (o-le \sebino: V Rogaški Slatini nas je presenetila novica, da se bo kruh pcdražil. Zani- m'vo bi bilo vedeti i redvsem. zakaj se je kruh podra/.il samo v Rogaški Slati- ni, v rstalih krajih pa je ostala cena kruhu še naprej nespremenjena. Za »ro- gaškim kruhomt pa tiči še en pomemben problem. Dostikrat namreč v prodajalni prodajajo star !n celo prestar kruh. Na Sogosta vpra<'inja, zakaj tako, piše naša ralka. nismo nu gli dobiti ustreznega odgo^ora. Dogodilo |a se je celo tole: V ponedeljek sem hotela kupiti kruh. Takoj sem tpazila. da je kruh star, se pravi od sobote. Nisem ga vzela, ker sem imela starega kruha doma dovolj. > prouujiilno sem šla pa samo zato. ker sem želela sveži kruh. Naslednji dan, \ trrek. smo delavke nrd'etia »Oblačila« poslale snažilko po kruh za malico. Se- veda s trdnim prepr čanjem. da bomo debile sveži kruh. Bile pa smo razoča- rane. di bile smo starega. In sicer iste- ga, katerega nisem h"tela vzeti v pone- deljek. Torej je bil kruh. ki so ga pro- dajali v torek star štiri dni. Ce pa upo- števamo, da so kruh za soboto spekli verjetno že v petek, ugotovimo, da je bi star celo pet dni. Naša bralka nam v dopisu tudi piše, da gospodinje v Rogaški Slatini neugod- nu ebruiijo posled.cu te^a, d>i je \ kiujii samo ena pekarna, ker so tako prisiljeni kupovati le tak kruh, ki jim ga i onudi- jo. In da morajo biti seveda zadovoljne z vsakim cdgovorom, ki ga na kritiko al; protest di^bijo. M. S. - R. Slatina CESTA - ŠTORE PEČGVJE Cesta, ki pelje od Štor do Pečovja, je ▼ obupnem stanju. To cesto ie pred sed- tnimi leti uredilo podjetje Beton, ki je tu zgradilo št ri stanovanja. Tedaj sc ■ evarna mesta na cesti ogradili. Sedaj pa je od lega ostala bore malo, zob časa je pač opravil svoje. V ne- varnosti so ljudje, ki po cesti hrdijo, Se bolj pa v(ziiiki, ki se morajo preri- niti skozi kotanje in vse nevarnosti. Zitnimiv p(datek ob tem je. da iz teh krajev hrdi na delo okoli 100 delavcev, še enkrat več na hrdi otrok po cesti v šolo. Zanimivo je tudi. da veda teče kar po cesti; za svojo strugo si je izbrala cesto, ker kratko malo ni bilo nikogar. ki bi to preprečil. Tudi škarpa je na več mestih rd lavljena. Dogajajo pa se zaradi ceste še druge čudne reči. Ker vtzniki ne morejo do Pečovja, prebivalcem tega kraja zložijo na primer drva ali premog kar na sredi ceste. Kari Canžek, Pečovje Prebivalci teh krajev nam v pismu navajajo Se vrsto težav, ki jih po ne- potrebnem zaradi neurejene ceste za- denejo. Zato je morda prav. če njihovo vprašanje: »Kako bo urejeno to vpra- šanje?« odpremo kot javno vprašanje. Naj o tem povedo svoje mnenje še me- rcdajni činitelji. LETOS V CELJU ZNOVA TOMBOLA Pred drevi je Občinski sindkalni §vet v Ceiju sprejei sk'ep, dn hnrio tudi ie'os pripravili veliko tombolo. Tudi leos bosta prva dva dob.tka — avtomobila, razen tega pa bo €naka število tombol kot lani. ludi da'um tombo'e le'os ne bodo spre- menili, tako da bo celjska tombo'a dobila trad conaln. značaj. S-ed- stva bodo uporabili za počitniško skupnost. ZAVIJANJE KRUHA Istočasno, ko so celjska petkarska podjetja sprožila široke razprave sprčo dvojnih cen kruha, so tudi prinesla Celjanom koristno novost. Obe podjetji bosta odslej po rošni- korn zav'jala kruh. Težave pa so za- radi papirja, k ga zelo težko dobijo. Razen .ega bodo \ večini prodajain uvedi, tudi blagajne, tako da oseb- je, ki in'a opravlti do 15. februarja 1961. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru Prejemki so regulirani s tarifn.m pravilnikom podjetja. Veliko znižanje konfekcifa ,.borac/ CFLJE, TOMŠIČEV TRG 8 obvešča potrošnike, da je znižala cene nekaterim proizvodom moške in ženske konfekcije ter perila. Istočasno obveščamo podjetja, da imamo na zalogi različne vrste de'ovnih oblek in dežnih piaščev. OB3AVE IN OCLA51 kino KINO UNION 27.-51. 1. 1961 »TEH TISOČ PLANIN«, ameriški barvni KINO METROPOL 30. 1.-2. 2. 1961 »OD ALJASKE DO ME- HIKE«, nemški barvni Csc MATINEJA Dne 29. 1. 1961 »BREZ DRU2INE«, ameriški barvni GIMNAZIJA CELJE - ŠOLSKI KINO 28. in 29. I. 1951 »Samo LJUDJE«, jugoslovanski film Predstave vsako sobrto cb 16. uri ter vsako nedeljo ■ b 10. in 16. uri. Vstop- nina enotna 20 diuarjev. DPD SVOBODA CELJE - MLADINSKI KINO Dne 28. in 29. 1. 1961 »DOBRI VOJAK SVEJK«, češki film Predstave so vsako soboto ob 15 in 1? ter vsako nedeljo ob 10 15 in 17. KINO DPD SVOBODA ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 28. in 29. I. 19S1 »HUDIČEV VRT«, ameriški burvni'Csc Dne I n 2. II. 1961 »PRFOKS«, nemški film gledališče SLOVENSKO L.fnsk-O GLEDALIŠČE cei.ii=: Pet-k. 2?. jan ob 19.-0 uri - O* Neill: Pes"iška dnši^. Premerski abonma in l/.vn. Vstopnice so v »r d\ji. Sbota. 28. !n.i. ob 19''O u-i - 0"Neil1: Pesniška d-iša. Sobotni . b nma in iz- ve«. Vstnpnire s" v nrcdn}'. Ne'Iel'a 29. !pn. oh uri — O* Neill: Pesniška d'iša. Ned-pski • ( poldanski i'h nma in izven. Vstopnice so v pro- daji. nb 19 uri — LesTe Stevenst Znkonski vrMljnk. r.osfovh.iip n« O'mlKk""i Torek. '«1. jan (b f "O uri - O' Neill: I'evniška d-ša. Tork-v ».b"nnia in iz- vpn. V>.trrv:re s" v ••rrdiii Sreda. 1. febr ib 19.50 nri — Lesle Sfc\ens: Zakonski xrtiljak. Izven. Vstcpnice so v nr(>d>ii. ens: Zakonski vrtiljak. Gostovanje v SI >v. Ki iii'cah Si bola. 4. febr. ob 2«. uri — Leslie Ste- vcun: Zakonski vrtiljak. Gostovanje na Vranskem. Nedelja. 5. libr. ob 15.59 uri — Leslie S.eveiis: Zakoiisk vrtiljak. Izven. V>t(ipni<-e so v prodaji. tb 20. uri - 0"Neili: Pesniška duša. Ousiuvuhje v Zagrebu. Turistično in avtobusno podjetje Ex Pufnik Slovenija poslovalnica Celje — Jugoslavija b v e š č a I T"ris'i'no in avt'bnsno podjetje KOMPAS rrganizira ogled naslednjih niednar dnih 'elesejmrv: 1. Mednur dni usnjarski veleseiem v Offr-nbchn (t. d- 9 3. 1961) Na ve- lesejmu b-do prikazani najsodob- nejši stroji \n pripomočki v usnjar- stvu. 2. Mednarodni velpsejem na Dunaju (12. do 19. 3. 19S1) 3. Mednarodni vplesejem v Leipzigu (5 do 14. 3. 19S1) 4. MednnroHni ve'esejem i-rnč v NDrn- bergu (26 2. do 3. 3. 19'jI). _ 5. Mednaridni obrtniški veleseiem v Miinhenu ("1. 5. do 11. 6. 1961). 6. Kmetjski strokovnjaki! Mednarodni kmetijski velesejem v Ver ni (12. 3. do 20. 3. 1961). Posebno obvestilo kmetijskim stro- kovnjakom! Udeležite se mednarrdnega kmetij- skega velesejma v Novem Sadu (29. 4. do 8. 5. 1961). Glede vseh nadaHnjih podrobnih in- f rmac j o program'h potovanja se obr- nite na poslovalnico KOMPAS Celje, Tomšičev trg 1. tel. 25-50. Udeležujte se kvalitetnih KOMPAS- ovih p tovanj, na njih boste spoznali lepote in zanimivosti E\rope!« prodam ČISTOKRVEN volčjak naprodaj. Naslov v upravi lista. POSESTVO, lepo arondirano 8 ha na le- pem kraju, vcdonod in elektrika, od- daljen do pol ure (d mesta Celja, pro- dam. Cena ugodna. Naslov v upravi lista. DNEVNO sobo. ki ima dve kredenc:, raz esljivo mizo in šest stolov, ter sko- bolnik in pisalno mizo, pr. dam. Petrač I runjica. Ločja vas, Seče, Nazarje. ENODRUŽINSKO h.šo z lepim \rtom 15 m nut od postaje Ponikva prodam. Naslov v upravi lista. RADO. rabl.ien. d: bro ohranjen, pro- dam ali zamenjam za ži\ila. Ivnik Aii- t n, brešnja vas 82. Petr'vče. AVTO DKW v voznem stanju, cdlično ohranjen, kromiran, nujno prodam. 280 000 din. Nasljv v upravi lista. PLINSivO pei'. d bro ehrunjeiio. predam. Veber, mehan k, Zidanško\a 8 Celje. IIAR.N.ONIKA ROLANDl, 120 basov, dva registra, j r^dam. Naslov v upravi lista. SPRI^JMEM starejšo (lahko upokojenka) go-spi d njsko pemečiiico k tričlanski s|i\enski družini v Sarajevu Naslov pri »RU-GO«, Stanetova 1", Celje. v^stanovansjai NEOPREMLJENO samsko srbo išče Celjski tisk Celje. Informacije v oglas- nem eddelku. PROTI posojilu oddam stanovanje po d( govoru. Naslov v upravi lista. ZAMEN lAM scbo 4 krat 4 za večjo ali za si b > s kuhinjo v centru Celja in dam visoko nagrado. Ponudb.' poslati na upravo lista pod VISOKA NA- GRADA. MOŠKEMU oddam opremljeno sobo. Na- slov v upravi Ista. razno OTROKA na dom sprejmem. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM ali prodam hišo z dvemi stanovanji v bi zini Majdičevega mlina za manjše stanovanie d 5 km od Celja. Ponudbe jod ZAMENJAVA. B1IN'l)A se je našla. Dobi se pri Cretnik Celje, Selce 20. SOBI, eno ali dve, prazni najraje z ga- ražo v centru iščem. Ponudbe p..d šiiro TUDI KUPIM. POSOJILO 50J.0:0 din iščem prct: vknjiž- bi na nepremičnine. Informacije: Cvet- ko, Celje, Muzejski trg 7. , objave Občinski rdbor RK Celje bo priredil tečaje za nego bolnika v času od 6. fe- bruarja do konca marca 19S1. Posamezni tečaj bo trajal en teden, vsakokrat od ponedeljka do s' b te. Na brezplačni tečaj se lahko prijavijo mo- ški in ženske vsake starosti. Prijavite se lahko samo osebno v pi- sarni Obfinskega odbora RK Celje, Ti- tov trg 3/:i soba 10, od 8. do 12. ure. DELAVSKI ODER »SVOBODE. CELJE vabi vse člane, pa tudi vse one. ki imajo veselje do igranja — na sestanek, ki bo v ponedeljek 30. tega meseca ob 18. uri v prostorih Delavskega odra.« xupim KR.\VO. mlado, res dobro mlekarlco kupim, in enr> istotako \zameni v rejo. Stravnik Ana, Sp. Ostrožno — pri IlankL ZAHVALA Iskrena hvala za požrtvovalnost \m uspešno operacijo na ginekološkem od- delku bdnišnice v Celju — šefu dr. Ciku, dr. Kokolu, dr. Peterlinu, dr. Ko- cijanu, dr. licu, dr. Bar ču, dr. Divjaka, sestram Gizeli, Anči, Mariji, Lojzki« Rezki, Joži, Nežiki, Marici in vsema strežnemu osebju — hvaležna pacieutk« Brečko Helena. STANOVANJSKA SKUPNOST »OTOK« CELJE razpjuje mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJO za. servisne in hišne svete. Pogi j: ^ Ustrezna šolska iz brazba in praksa v finančnem knjigovodstvu. Nastop slu.be s 1. III. 1961. Prejemki po dogovoru. Rok za d. stavo ponudb je do 10. februarja 1961. Ponudbe je dostaviti na naslov: DOJER Polde - Celje, Trubarjeva št. 16/a. POGREBNI ZAVOD CELJE sprejme takoj al po diguvuru: 1. KNJIGOVODJA za stalno zap. slitev 2. GROBARJA Pogoji ped 1. samustcjni knjigovodja. Pogoji pod 2. nekvalificiran delavec. Plača po dogovoru. L'redni.štvo Celje, Titov trg 5 - ^ pnšliii predrti Ih - icirfi.m i'^-i"^ in 24-2'' — uprava: Celje. Trg V kon gre^u 'i — pošiiii predu! nj -- it-le foii 25---> in 208«» - Tek..či rhčun pri Koiiiuiialni banki ( clje n)">-70 l-6'>h — i/liaja ob petkih - letna naročnina soo, polleltia 4(K), čftrt letna 21x1 din — liiozeiiistu) 2.400 — posatii. zna številkn 20 rlin rokopisov ne vračamo. OKRAJNI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV CELJE Dramski sosvet natečaj za dramska dela V počastitev 20-letnice ljudske vstaje. Dela naj vsebujejo tem.atiko iz obdobja pred vstajo, med vstajo ali po njej. Po obsegu'so lahko celovečerna dela ali enodejanke. Nagrade: I 8u.[00 dinarjev; 2. 70.0C0 dina.-jev; 3. 50.CC0 d narjev. Rok za sprejemanje rokopisov je do 15. maja 1961. Po mož- nosti naj bodo rokop si v dvojn ku. Rokopire oprem.te s š.lro. V posebni zapečateni kuverti s šifro navedite polni naslov. Okrajni svet Svobod n prosvetnih društev, Celje, Gregorčičeva 6 RAZPIS Komisija za sprejem in odpust delavcev in uslužbencev pri podjetju »Mesnine« Celje razpisuje dve prosti delovni mesti: ZA RAZNA DELA V RAČUNOVODSTVU. Pogoji: dovršena ESS ali praksa v računovodstvu — mlajše m.oči. Nastop službe t^koj! Plača po tarifnem pravilniku. Komisija za imenoavnje in razrešitev drektorjev Občinskega ljudskega odbora Celje razpisuje m.esto direktorja Kmetijske zadruge Celje Pogoji: a) visoka strokovna izobrazba z najmanj 5 let prakse, od tega vsaj 2 leti na vodilnih delovnih mestih, ali b) srednja strokovna izobrazba z najmanj 15 let prakse, od tega vsaj 5 let na vodilnih delovnih mestih. Pod točko a) iin b) je zaželena agronomska oziroma komer- cialna stroka. Kand dati naj v'agajo ko'kovane ponudbe na Komisijo za imenovanje direkorjev pri CLč.nskem ljudiikem odboru Celje do 10 iebruarja 1961. Iz vlog naj bo razvinno dosedanje službovanje kandidata. K prošnjam naj pr.iože še prepis dipiorre oz roma šolskega spri- čevala in potrdilo, da ni zoper nj.h uveden kazenski oz.roma di- sc.plinski postopek. Pranje spada med težka opravila gospodinje. — To je bilo nekoč. — Danes Vam sodobna pralna sredstva to delo znatno olajšajo. Detergent OSKAR je Vaš dober pomočnik pri težkem delu! — OSKAR pere hitro, uspešno in je poceni! Za beo in pisano perilo OSKAR, — za vol.no, svilo, nylon in perlon detergent »PERILO«. v TaLJinstv^ena Azija Azija — po asirski besedi »azu« (vzhod) — vzbuja pri večini ljudi na Zahodu pojem veiikih razsežno- sti, tujih ljudstev, katerih življenje in navade so za nas zavite v tajin- stvenost. Skoraj bi dejali, da nam je bolj tuja od Afrike, boij skriv- nostna od obeh ameriških celin. Zakaj? To je pojav, ki ima čisto zgodo- vinske posledice. Stiki Evrope z Azi- jo so sicer najstarejši, toda vedno povezani z govorico orožja. Med Evropo in Azijo so se bodisi ustva- rile v starem veku velike suženj- ske države kot so bile Asirija, Ba- bilon, velika tatarska atamanstva. Kjer pa tega ni bilo, je evropske narode od azijskih ločilo področje neprehodnih pust, tunder gozdov in planin. Ti zgodnji, pa tudi poznejši stiki z Azijo niso bili prijetni. Spomini- mo se samo ljudskega izročila o »pasjeglavcih«. To je ljudski izraz za poldivja vojaška ljudstva Tatare, Mongole in Hune, ki so vdirali k nam pod Džingiskanom, Atilo, še prej pa pod Kserksom in drugimi. Noben evrop&ki vojsikovodja od antike sem ni uspe! za trajno za- vzeti azijskih področij. Zmagoviti Aleksander Makedonski je prodrl do Inda in turkestanskih nižin. Kri- žarske armade so prodirale le na področje Male Azije in na Bližnji \'zhod. Toda za dolgo se ni nihče obdržal tam. Ko Evropejci v 12. stoletju za- čenjajo po morskih poleh odkrivati svet, je med Evropo in Azijo kot velikanska zagozda stala trdnjava osmianskih ljudstev v veliki musli- manski državi. Naš rojak s Korču- le Marko Polo, ki je bil v službi Benetk, je prodrl najdlje v osrčje Kitajske. Njegov vpliv svetovalca na kitajskem dvoru je bi.l gotovo veliko manjši od vtisa, ki ga je Polo dobil v daljnih deželah in ga posre- doval kulturni Evropi. Amerika, južna kot severna, je po odkritju ostala v rokah Evropejcev, ki so ta kontinent prikrojevali svo- jemu dkusu in navadam. Podobno je bilo tudi z Afriko in Avstralijo. Toda v Azijo evropski vpliv ni pri- šel. Morda je res. kot pravi filozof Hegel, da je civilizacija prehodila dolgo pot od Kitajske preko Babi- lona. Egipta v Grčijo, od tu preko rimsltega imperija med evropska ljudstva. Toda ta pot je bila tako dolga, da se je zunanji odraz po- polnoma spremenil. Azija je ostala zvesta svoji do- mači civilizaciji in kulturi. S čimer- koli se je Evropejec srečal v novej- šem času, je odmaknjeno od njega. Naj bo to religioznost, naj bodo obi- čaji in navade, naj bo gospodarstvo in družbena ureditev, vse je bilo drugače. Stavbarstvo, umetnost, glasba, jeziki in rase, vse to se je zavrtelo pred evropskim potnikom v tolikih odtenkih, da se je v Aziji vedno počutil tujca, četudi je vzdr- žal dolga desetletja liam kot koloni- zator, zlasti v Indiji in na otočju lihega in Indijskega oceana. Japonska, ki se je od vseh azij- skih dežel najbolj ev.'opizirala, je v osnovi vendarle ostala azijska de- žela s polno značilnosti, ki jim tudi moderni ameriški >civilizatorji« ni- so kos. Po vsem svetu raztroseni emigranti iz Azije obdržijo bolj kot pripadniki katerih koli ljudstev z drugih kontinentov, vse polno svo- jega, svojim matičnim deželam last- nega. Naposled ne pozabimo, da obsega Azija 44 milijonov (kvadratnih kilo- ■ metrov površine, ali 2/7 zemeljske- ga kopna. Azija ima nad 1300 mili- jonov prebivalcev, ki govorijo ne- šteto jezikov, zvrščenih v 17 sorod- nih jezikovnih skupin, kakršne v Evropi poznamo pod slovanske, ger- manske in romanske skup ne. Iz teh in številnih drugih vzro- kov je Azija za Evropejca, zlasti za polovično izobraženega, iz,redno ta- jinstvena. Tajinstvena zaradi neka- kega samoljubja, zaradi tega, ker sm.o navajeni, da se je svet drugih ljudstev ravnal po naši m.uziki, da so po svelu osvajali naše navade, naše religije, naše oblike družbene- ga sožitja. .Mi si tega ne pustimo vzeti in vztrepetamo, če bi nam kdo utegnil kratiti evropski način živ- ljenja. To pa je značilno tudi za Azijo. Ostali so poglavitno neodvis- ni, v kolikor so bili kdaj odvisni, se zdaj osamosvajajo na mnogo višji ravni — na ravni svetovne skup- nosti. To je ena od tajn o azijski tajin- stvenosti. J. Kr. Od vsepovsod ZGODBICE PO TELEFONU Nekateri ljudje ne morejo za- spati preden ne prečitajo vsaj ne- kaj odstavkov liz knjige. To pa utruja oči, so menili ljudje na poštnem uradu v riibarskem pri- stanišču Hali. Dva učitelja sta na- pisala za pošto serijo zgodbic, ki jih potem po želji pripovedujejo prek telefona. Vsaka zgodbica je tako 'kratka, da njeno pripovedo- vanje itraja po tri minute in pol. nju, so obsodili z »izključitvijo iz rimske cerkve«. V Rusiji pa je ka- dilce car Ramanoiv obsojal na smrt. Ali po vsem tem ne poteg- nete svoj dim še z večjiim uaiiikom in občulikcm oeebne 'varnosti? LADIJSKI DNEVNIK PRODAN ZA 100 MILIJONOV Ladijski in osebni dnevnik ka- petana Cooka so nedavno prodali za okoli 100 milijonov dinarjev. To sta rokopisa znanega pomor- ščaka. Toda kdo je dobil ta denar, ko pa je avtor Oook prišel ob gla- vo pred tristo leti na nekem tiho- morskem otoku? INKVIZICIJA NAD KADILCI TOBAKA Ko so Kolumbovi mornarji pri- nesli iz Amerike »grdo navado« kajenja nekega smrdljivega lisit- ja, je papež Urban VII. ustanovil poseben oddelek »svete inkvizici- je«. Vse, ki so jih zalotili pri kaje- ALKOHOL — LAŽNI PRIJATELJ Pijete za zdravje? Kakšna zmo- ta. Ste kdaj pomiđlili, da lahko z alkoholom storite zanesljiv samo- mor? Za odraslega človeka zado- stuje 420 gramov čistega a'kohola, da se zrvnie mrtev kot snop. In kako si nekateri vnebo prizadeva- jo idoseai to stopnjo rekorda? POKLICNI VLOMILEC Charles Kartny se vse žiMljenje bavi z vlomiilstvom iin lima svoj pcklic v redu prijavljen pri obla- steh. Karftny še nikoli ni čuitil po- licaj eve roke na namemu in nikoli ni videl zapora. Je namreč stro- kovnjak za blagaijne in zapahe. Kadar kdo v Ameriki zigubi klju- če svoje blagajne, kadar kdo iz istega razloga ne more v svoje stanovanje, je ipri roki Ka'rtny, ki pravi, da nii fcljiučavnlce, ki bi se ne dala odpreti. Anekdote o francoskem igralcu Guitryju pripovedujejo tole anekdoto. Ko je bil še deček, je nekoč stopil v trgo- vino. »Petnajst dek kave po 2,75 fran- ka.* »Da.* »Osem zavitkov sveč po 1,75 fran- ka.* »Be kaj?* »Stlrl kilograme dvajset dek slad- korja po 0,85 franka.* Trgovec mu je Izročil račun in vprašal: »Ti je mama dala denar ali naj vpišem v knjigo?* ' »To nima nobene zveze z mojo mamo*, je odvrnil bodoči igralec in spravil račun v žep. »Bila je mo- ja domača naloga, ki je nisem znal Izračunati* Krajevna imena so zgovorna ste že razmišljali o krajevnih imenih v vaši okolici. Se vam ne zdi, da ima domala vsako svoj po- men. Polujmo malo okoli Ceija: Skozi hudirjevo nevaren Hudičev graben, od tam pa gremo lahko na Grmado, kjer so verjetno za časa turških vpadov kurili signalne gr- made, ali" pa debeiuški Tovsti vrh. Ne vemo kdaj je na drugi strani na Ostrožnem zmanjkalo ostrožnic in- težko bomo zvedeli kdo si je pri zakarpatskih Rusih izposodil Gali- cijo? Gospodarski dvorec med logi je dal kraju im,e Medlog, če pa se oglasite v Kasazah vedi'.e, da ste se srečali z ostankom star h Sloven- cev, ko so bili kasazi vaški svobod- njaki. Rečfca Ponikvica nima za- stonj svojega imena, saj priteče iz podzemske jame, v kateri ponikne. Uro hoda od Žalca pridete v Žal- sko jamo, ki ima še eno grozlj vo im.e Pekel. Ce ste strašljivi in po- begnele proti severu, se znajdele v Dantejevem peklu ob slapu Hudinje, ki po imenu sodeč tud. n,i krotka. Bolj ko se boste vrteli okli Dobrne, v hujši zagati boste — zdaj na Kačjem gradu ali, pa v Zlodejevem grabnu. V Rakovcu boste zaman stikali za rečnimi raki, pobrala jih je kuga. Proti jugu kdo ve zakaj, naletimo na sledove Lahov? Laško je vozli- šče inien takega izvora. Ob rečici Lahomnici se razteza vas Lahomno, nekoliko v bregu ždi vas ca Lahom- šek, še dlje proti Kozjanskem boste prišli v Lahov graben in onstran Vrha v vasi Velike in Male Lašče. V okraju imam.o celo vrsto Smart- nih, im.ena vrhov Hum pa so nad Celjem, dva v okolici Laškega, v vsej Jugoslaviji pa jih je golovo 10. Sprehodite se tudi vi po vaši oko- lici in skušajte najti krajevnim ime- nom, rekam in hribom najbolj ustrezne vzroke. Zabavali se boste. — Ali ni čudno, da učitelji, ki pravijo, da vse vedo, venomer sprašujejo nas? — Kako je EICHMAN ušel 7. maja 1945 se je glavnina nem- ške vojske razbila, med vojaškimi kolonami pa so se pomikali tudi Hitlerjevi najvernejš; sluge, toda kolikor se da tajno. V koloni »že- lezne garde«, ki se je motala med četami generala Kaltenlurunna, se je nahajal tudi Eichman. Vojska je s sabo nosila neizmer- no bogastvo v draguljih, zlatu, tuji in nemški valuti. Velik del tega zaklada so takrat potopili v jezero Teplic, dokajšen delež, predvsem tujo valuto, pa je Kaltenbrunner izročil Eichmanu. Področje Kaltenbrunnerjevega umika je bilo na udaru ameriških čet. Eichman se je g bal zelo pre- vidno, da bi ne vzbudil pozornosti med prebivalstvom. Izbral si je stransko cesto, trda ni vedel, da je cesta, ki pelje čez hribe, zasneže- na. Obtičal je z avtom v snegu in nadaljeval pot peš. dragocenosti pa zakopal, le del jih je odnesel s seb( j. V bližini Bad Ischla so ne- nadi ma Eichmana ujeli ameriški vojaki. Eichman je vedel, da je na listi vojnih zločincev, zato je bil prepričan, da je izgubljen. Trda imel je srečo. Ameriški vojaki niso lovili zlo- čincev. Iskali so le v civilno oble- ko jreoblečene vojake in oficirje, ki so se hoteli izogniti ujetništvu. Povedal je ameriškemu vojaku svoje ime'. Toda malomarnost Veenkija je bila tista, ki je pov- zročila tol kšno zmoto. Namesto Eichman je enostavno zapisal Ec- kman. To je Eichman izkoristil in se doslej imenoval »poročnik Otto Eckman«. V tej vlogi je v ujet- niškem taborišču preživel sojenje v Niirnbergu. dočakal odpustitev in izginil v Južno Ameriko. Niena mačka Ne trpim te dlakaste zve- rine, pa konec besedi . . . Obe sta bili na kavču, ko sem se vrnil Iz kopalnice. Ona, m.oja žena In njena mačka. Obe sta me pogledali izpod pripetih vek. Ona se je pritajeno na- smehnila, nekam, zvito, nič dob- rega obetajoče. Mačka pa se je malomarno zleknila nazaj k njenemu stegnu in predla. Mir. Sedim v fotelju in raz- grnem časopis. V nosnicah me še ščegeta prijeten parfum pla- volaske, ki sem jo po kinu ka- valirsko pospremil do doma. Človek si vendarle lahko to privošči, zlasti še, če je p-l hiši črna mačka, ki je deležna večje nege In pozornosti. Briga me ... ... Crna predrznica je sko- čila v naročje in nesramno za- predla. — Dragi, zapoje ona, kaj imaš na vesti, dragi? — Jaz? Imaš privide? sem za- godel. — O, pač. Kadarkoli imaš kaj na vesti, prideš v copatah v sobo, zložiš obleko kot je treba In ne preganjaš naše Mls. — — Briga me mačka! — Tuko sem rekel, potem pa zar jul. Mačka, kl sem jo odrinil z ro- ko, mi je zasadila kremplje v stegna. Ne trpim te preklete Izdajal- ske- mačke, pa konec besedi. Poznaš svojo ožjo domovino Kaj je bila hči lastnika Novefra Celja Fani Hausman? Igralka? Pesmica? Politik? Kdo je avtor znamenite slike v cerkvi sv. Kancijana v Žalcu? Rembranit? Mjkelangelo? Metz/Jn- ger? Katera tekstilna tovarna v na- šem okraju je najstarejša? Tes.il- na tovarna Sempeler? Telcsii.ilia tovarna Prebold? »Volina« LeišIIoo? V kateri celjski ulici ,fe še do nedavnega služil star rimski ka- nal? v gledališkif Na oIot .ch? V Prešernovi? Kateri od celjskih grofov je po- stal lastnik celjske grofije? Her- man L? Ulrik I.? Frijderlk L? Kolikokrat so Turki cblesrali Celje? Enkrat? Dvalorat? Noiben- krat? Kdaj je Laško postalo mesto? Pred iprvo svetovno vojnjo? Med obema vojna.Tia? Po zadnji vojni? Kdaj so partizani osvobodili po- litične jetnike iz celjskega »pi- skra«? Decembra 1944?, Febru- arja 1945? Maja 1945? Kje so bili najdeni ostanki Her- kulesovega templja rimske Ce- leie? V SempeLru? Na najdišču ob gradnji poštnega poslopja? Na P'Otojju MilkiavOkoga hriba nad parkom? Od kdaj izla:a Celjsrki tednik (vključno s Savinj-kim vestni- kom)? Od maja 1945? Od maja 1947? Od aprila 1948? OdločJte se za odgovor v minuti, potem preverite zna.'nje v odgo- vorih. EICHM.AN: kupčija zŽidi Ko je že enkrat izbruhnila vojna in so se okoii Hitlerja zbrali vdani hlapci! je Eichm.an dobil »inozemska naročila«. Urad za židovska vpra- šanja je bil pred velikimi nalogami. In kdo je kriv? Vsi, samo nacisti ne, če naj verjamemo Eichmanu. Najprejffe vojna preprečila ustano- vitev židovske »obijubijene« dežele na otoku Madagaskarju ali kjerkoli. Ustanavljanje židovskih četrti, get- tov, je bila polovična in nevšečna rešitev. Kaj stor ti? Vsa Nemčija in zdaj že tudi Avstrija, zasedena Polj- ska, vse je bilo že »okrašeno« s »s'pomeniiki« kot so Dachau, Ausch- witz, Mauthausen, Belsenkirchen itd. Vse je bilo polno, domačih antifa- šistov, komunistov in Zidov. Pa pri- de madžarski faš stični vodja Horty in zaposli Eichmanov urad z vpra- šanjem, kam z nekaj milijoni mad- žarskih ž dov in mešancev? Zdaj pridemo do poglavja, ki je V Eichmanovi zgodbi najboj sadi- stično, še boij pa zato, ker ga avtor hoče prikazat, kot svoi zagovor. Vsak učenec prvega razreda v ve- liki Nemčiji bi znal zračunati, da bi vlaki, do zadnjega kotička napolnje- nih živinskih vagon<^v, morali na- polniti n^ko milijonsko mesto, če bi vsi ljudje, ki so j h vozili v »Reich« ostali p'i življenju. Tudi Eichman si je to reč ogledal, saj piše: — Rad sem prihajal na obsk k mojem.u pr jaleiju Hessu, ki je bil komandant Auschwitza. Imel je pri- jetno hišo v nemškem stilu, lepe otroke in gostoljubno ženo. Večkrat me je peljal v taborišče. Bili so dnevi, ko je v taborišče prišlo tudi več kot 10.000 internirancev. Prišla sva tudi v krematorij. Začele so se mi tresti noge in slabo mi je posta- jalo, kot vedno kadar sem kaj ta- kega videl. (Revež, veliko laže je napisati odredbo, s katero je bilo ob ž vljenje na m.ah tisoče in tisoče ljudi.) Pred mano je bil hrib pol- nagih, kot okostnjaki suhih trupel, xi jih je le počasi zmogla veiika krematorijska peč. Prija.eij Hess je menda videl moj obraz in me zelo čudno pogledat. Toda jaz sem mu reil;ikje na svetu je dežela, ki bi bila pr.pravljena sprejeti Jude, četudi sa- mo ta milijon.« (Priredil J. K.)