/ i / C List / m v lecaj I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr,, po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. .Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 1. januvarija 1892 ................................................................................................................. ^ m n^. Politiški oddelek. I Novo leto. Redka so leta, kater bila za nas Slovane po Hohenwartov klub. S svojimi govori so se naravnost one- V državnem zboru. Mi ne rečemo da vsi, temveč njih radikalni voditelji. Prejšnje večine v državnem zboru ni bilo več. Levica je tako postala potreben faktor. Ta svoj položaj se je znala tudi jako dobro izkoristiti. Njen vodja pl. Plener je pokazal, da so ga skušnje, ko je bil sebno vesela. Tudi minolo leto za nas avstrijske Slovane v opoziciji. izučile. Nikakor ni z mladočeško brezozir ni bilo srečno. Izpolnilo nam ni mnogih nad, katere smo nostjo se zaganjal v vlado, temveč je z lepa skušal si gojili v začetku leta, prebližali se nismo narodni jednako- pridobiti vpliv. Vsak napačni korak Mladočehov se je pravnosti niti za stopinjo, skoro da smo se bolj jej od- znal dobro izkoristiti in prišla je do tega, da je vstopil dalili. Položaj se je za avstrijske Slovane vsekako v ministerstvo levičar grof Kuenburg. To je velika pri slabšal minolo leto. Ob novem letu je v Taaffejevem mi- dobitev za levico, morda veliko večja, nego si kdo misli. nisterstvu se sedel Dunajevski, ki se ni bal pokazati Ker je finančni minister po svojem rojstvu in prepri svojega slovanskega in katerega so iz vsega srca konservativnega mišljenja, mož čanju Nemec, konci lanskega leta v ministerstvu bil ažili naši nasprotniki Du jeden Slovan manj, dva Nemca pa več, kar že nekaj po- lado da se ni več laskala nemškim najevski je prisilil liberalcem, temveč opirala le na desnico. Dolgo se je zastonj Z£ menja. / zaganjala vsa zjedinjena odločno besedo vselej zavrnil vse napade levičarjev Grof Kuenburg res ni poseben um, ali bil je vedno levica vanj, mož je s svojo član nernškoliberalne stranke in je že po svojem imenovanju se vzrekel proti linskemu županu, da ostane vedno Kar neso mogli doseči levičarji sami, v to so jim pa po- zvest dosedanjim svojim' političnim načelom. mo^li Slovani sami. Mladočeško gibanje je nagnilo vlado. njim se je nemškoliberalni duh še bolj utrdil v vladi. Odkar se da se je jela bolj nagibati na levo stran. Prišla je sprava, je Plener pogajal z vlado, je z ministerske klopi vlekla potem pa razpust državnega zbora. Dunajevski je videl, neka nam sovražna sapa. Po tej sapi se pa ravnajo tudi da to ne vede k dobremu in je vlado odgovarjal, da naj nikar se ne pajdaši z levico, ki njej nikdar prijazna druga oblastva. Od tod prihaja. da se je jela kratiti ne pravica shajanja in zborovanja. Na Primorskem se ovira bode. Okoliščine pokazale so se močnejše in Dunajevski snovanje narodnih društev, na Koroškem pa prepovedu- je je umaknil, ker ni hotel pomagati zatirati slovanstva. jejo shodi podružnic družbe sv. Cirila in Metoda. Naj Odstop Dunajevskega bil je začetek slabše dobe za av- se komu te stvari zde tudi malenkostne, vsekako doka strijske Slovane zujejo nam, kako v vseh vladnih krogih zavladuje nam Volitve tudi neso za Slovane ugodno izpale. Zjedinjena nasprotno mišljenje. levica ni sicer nič pridobila, na Dunaji jo je zadel celo Nikakor se ne smemo motiti, da bi levičarji se za težak poraz, ali na Češkem je s pozorišča zginila staro- dovolili z imenovanjem grofa Kuenburga. To je prvi stranka. Samo na sebi bi to še ne bila nobena njih vspeh, za katerim bodo sledili še drugi. Sedaj je še taka nesreča, ko bi voljeni mladočeški poslanci bili hoteli gospodska zbornica ovira levičarski politiki. Večina članov ali pa mogli nastopiti pota Staročehov, ko bili na- te zbornice je konservativna ali vsaj zmerna, in bi torej rodno jednakopravnost tudi bolj odločno naglašali, bi to ne podpirala odločno liberalne politike. Zaradi tega ne bilo nič škodovalo, temveč bi bilo celo koristilo vica že napoveduje, da bode zahtevala, da se imenuje avstrijskim Slovanom. Pa postavili so se na tako napačno več levičarjev za dosmrtne člane gospodske zbornice. Mi stališče da njimi neso mogli hoditi niti Poljaki niti nikakor ne moremo trditi 9 da bi se ta želja levičarjev / ne izpolnila. Če je grof Taaife rekel A, bode moral reči tudi B. Pa levica. se mnogo drugih stvarij bode skušala doseči Tako levičarski listi z vso odločnostjo zahtevajo, paratističnih drugi konservativni elementi mej seboj približamo. To pa le mogoče, če vsakdo nekoliko popusti od svojih se- teženj Boriti se moramo pred vsem za to da se odstrani kranjski deželni predsednik baron Winkler kar je nam vsem skupno. Tak skupni interes je pa za av in se namesti s kakim njih somišljenikom. Levica seveda strijske Slovane baš član XIX. osnovnih državnih zakonov pred vsem želi da se preklicale jezikovne edbe Vlada se morda tega ne bode upala storiti, ker naravnost ki bi nam vsem moral biti vodilo. Nadejamo se, da bodo vspeh v nasprotje z^ustavo tudi Mladočehe poučili, da njih politika ni pi se ne more postaviti, ali bati se je, da tudi zanje ni druge rešitv da bode te naredbe z veliko mlačnostjo izvajala. Uradniki, ki se nanje ne bodo ozirali, se ne bodo imeli več bati slabih posledic, temveč bodo mogli pričakovati vanom se to dfi se kmalo približajo ostalim I kajti tedaj bode celo zopet odklenkalo nemški mogočnosti po- Politične razmer zares niso od ali hvale. Taka metoda je skoro neja, nego odkrito kakor ne obupujemo. Če tudi političn odj vender ni-tu in tam sprotje, zaradi tega je pa neki nemški poslanec se izjavil, zahajajo na napačna pota, vender je v slovanskih da bi bil zadovoljen ž njo. Marsikomu se ne bode zdelo avstrijskih dovolj odločnosti, zdravega i vredno pritoževati, in tako utegne se pod Taaffejevo vlado sile, da se nam ni bati pogube. Razstava v Pr narodih azuma in duševne v veliki mer nam utihotapiti nemško uradovanje Na kazala, koliko dušev Koroškem se po jednaki metodi ohranjujejo nemške šole da se ž njim v kulturnem v slovenskih krajih. agi je po fizične sile je v češkem narodu oziru ne Najhujše je pa, da nemamo pričakovati 1 da se azmere še tako hitr zbol J začetku Taaffeje strijski Nemci, še manj pa Madjari, sedaj gospodujeta v našem cesarstv Istri morejo meriti av-če tudi ta dva naroda u. Volilno gibanje v in pa poganjanje za slovenske šole na Koroškem dobe so tudi bili Nemci v ministerstvu. Ali tedaj je bila nam kaže, koliko odločnosti v državnem zboru močna konservativna večina. Nemško sile zdravega duha in mor pa liberalni ministr v slovanskem prebivalstvu teh dežel, če tudi ži\ so adi tega bili kmalu prisiljeni iz- v jako neugodnih razmerah. Taki narodi stopiti, ko so videli, da se s konservativnimi tovariši spo- liko duševne sile in zavednosti razumeti ne morejo in imajo poslednji močnejšo zaslombo ki kažejo to niti nikakor ne morejo pogi v odnem zastopu. Sedaj se pa utegne pripetiti baš , zato pa s pogumom stopamo Ijeni boriti se z isto odločnostj« v za novo leto narodne pripr sprotno. Ker levičarji dobivajo vedno večji vpliv, se je katero se že bori naš list blizu polstoletj pr s bati da grof Kuenburg ne bode dolgo jedini levičar v tudi ministerske portfelje. Njim se bodo umaknili ministerstvu. Za njim pridejo drugi, ki bodo pa dobili konservativni ministri. Tako morda dobimo liberalno vlado pod Taaffejevim predsedstvom. š Novo leto nam torej nič dobrega ne obeta. Priča- Odprto pismo starim in novim sotrudnikom 99 Novic". kujejo nas hudi boj Braniti bodemo mor narodne pravice s podvojenimi močmi. Zaradi tega pa ne moremo Od gorenjske strani, 27. decembra 1891. Da naše nekdaj od vsega slovenskega naroda Iju- januvarijem dovolj Pustiti toplo priporočati avstrijskim Slovanom zložnosti moramo mi naše domače prepire, v katerih naj- bljene in cenjene „Novice" stopijo s 1892. leta v svoj petdeseti, tedaj jubilejni tečaj nam je bilo. znano Bali smose, pa Novice" z II za nobena načela, temveč za osebe. Mej ' t/ večkrat ne gre scbojni prepiri pa škodujejo zaradi tega, ker vodijo tudi nepošteni politiki. Vsaka stranka obeta vse mogoče in lovico letošnjega (49.) tečaja spremenile nekoliko po ravno prezgodnj nemogoče stvar katerih pozneje seveda izpolniti ne smo se. mor Ker od ojih obljub odstopiti ne more potem stavi razne pretir zahteve, o katerih sama ve, da se esničiti ne morejo. Na taka napačna pota je zašla mladočeška stranka. Sedaj je v veliki zadregi. Volilci začenjajo zahtevati, da vresniči dane obljube. Da ne bi kaže svojo odločnost v raznih ne ki stvari le škodujejo. Podobni go- po-bilo hvala naročbo v zadnjih dveh listih nam popolnoma odvzelo. Troje prošenj izrekamo na tem mestu v obliki odprtega pisma. starim, pa tudi novim sotrud nikom „Novic", se ve, da ob enem tudi ročnikom namreč : PP nn. na- 1. Noben dosedajnih naročnikov naj ne postane zgubila zaupanja pa baš umestnih „Novicam" v novem letu nezvest; pač pa naj se potrudi vsak po vsej moči, pridobiti jim še novih. vori, kakor sta jih imela dr. Gregr in Vašaty, so sledice prejšnje mladočeške politike. Do tega bi ne prišlo, pietete do ko m ne bilo vsako sredstvo dobro, da le od ustanovitelja ir našega naroda rajnega neumrlj njihov na mnogo strani resnično pr pac prezgodaj preminule i očeta Janeza rinejo Staročehe. Do jednacih posledic utegnile bi priti-rati slovenske stranke, če se bodo tako brezobzirno bojevale mej seboj. Več Slovanov če se z mejsebojnimi boji onemogoči, tem ugodneje je to za Nemce. Gledati pa tudi moramo, da se avstrijski Slovani in Bleiweis ker viteza Trsteniškega naj se list ureduje in ohr je naj več moč, v njegovem duh go vih lih 3. Vsi nekdajni sotrudniki „Nov tudi moja malenkost se šteje vmes vimi pomlajenimi močmi oklenej pr kar jih še živi naj se z no tedaj najsta rejšega slovenskega časnika; zraven naj pristopijo tudi ščine oteti prebivalstvo, ki že vsled pojemajočega vinar- mlade, krepke moči: skupno se trudimo, da dobijo stva in drugih uzrokov trpi veliko škodo." „Novice" zopet ono veljavo, katero so imele zlasti za časa pokojnega dr. BIeiweis-a, ko smo se včasih tako- >č celi teden naprej veselili, kedaj nam bo zopet novi Potrebno je torej dvoje. Uravnava bregov pri iz virkih in iztrebljenje strug. ek list došel v roke. Le pomislimo, koliko ogromnega pod- 1889. 1. dovolil v ta namen 10.000 gld., ki naj Deželni zbor kranjski je v seji dne 22. novembra se po- učnega in zabavnega gradiva nam hranijo dosedanji 49. tečaji „Novic". Da pri 50. opešali in delo ter trud rabijo sporazumno s poljedelskim ministerstvom in na račun veče vsote, katero bode morala dežela dovoliti. opustili, tega ne daj in ne dopusti Bog! Tedaj, častiti isti seji je zastopnik vipavskega okraja izrekel zahvalo v gg. pisatelji, stari in^mkdi! stopimo v kolo, podajmo si roke in z združenimi nobčmi delajmo, da si bo 50. tečaj imenu prebivalstva in izrekel nado, da se delo takoj prične. lužil častno ime: dr. Janez Bleiw jubilej tečaj Dve leti sta minuli, a ničesar se ni se storilo. je odgovorila, da je načrt deželnega odbora sicer Govor državnega poslanca g. dr. Ferjančiča v državnem zboru na Dunaji dne 18. decembra 1891. Visoka zbornica! Izpregovoriti hočem najprvo nekaj besed k naslovu „deželna kultura" ter v tem oziru staviti do vlade potrebno vprašanje. Govoril bodem o uravnavi hudournikov v Vipavski dolini in osušenji notranjskih dolin. tem sem sicer že obširneje govoril leta 1889. » ker pa stvar ne napreduje, kakor želimo in je potrebno, moram torej nujneje sopet opozarjati na to. Vipavska dolina je bila nekdaj lepa in i odovitna a je s časoma postala pokrajina, ki več ne more živiti svojih prebivalcev. Trtna uš bode tudi tukaj uničila nekdaj cvetoče vinstvo. Tudi na di o t> odne razmer sem že opozarjal in dokazoval, da je potreba uravnati hudournike in tako velikemu delu prebivalstva olajšati živinorejo in poljedelstvo. Vipavska dolina ima tri hudournike in več stran- in po- skih potokov. Že dvajset let tudi voda razdira, trebno je, da pomagata dežela in država in odstranita Yeliko škodo. Leta 188P. je deželni odbor kranjski poslal inže- nerja na lice mesta da gotovljene te Ta je ogleda razmere in presodi iz rekel, da je potrebno sistema tično delo in da ne zadostujejo le poprave ob izviru voda. Vodotoki so bili že tedaj tako zasuti, da se je bilo bati nesreč. Dotično mnenje se glasi: „Ker se vode na dnu vedno zasipljejo in torej vzvi-šujejo, zato je vedno slabše. Vipavščica teče po vsoj svoji dolžini, Bela v spodnjem toku in Močilnik na mnogih krajih po nasuti in vzvišeni strugi, in sicer meter visoko nad sosednim svetom. če eden dan dežuje, poplavljeni so bližnji travniki, vrti, njive in ceste, in celo del trga Vipave, 7 kilometrov na dolgo in 300—500 metrov na široko. In če tudi voda v strugi upade, vender ostane po primeren, ali imel bode tedaj uspeh, če se izvrši v celoti tem smislu pa po vladnem mnenji Klemenčičev oziroma Eipertov načrt, ne zadostuje, zato je vlada to vprašanje odložila, dokler ne bodo izdelani natančni načrti in določeni proračuni. Ko je drugo leto to vprašanje zopet prišlo na vi sto v deželnem zboru, bila je burna debata, ker vsi poslanci so bili preverjeni o veliki bedi vipavskega prebivalstva, ki je nastala vsled nenavadne suše. Deželni zbor je na- očil deželnemu odboru, naj hitro izdela te in pr račune, da se delo pr • v Prosim torej visoko vlado naj ne prezre te stvari, ter vprašam ob enem, kako daleč je stvar dospela in ali je upanje, da se delo prične pri- hodnje leto. Za to delo je potrebno le vladno pritrjenje. Kar se tiče odvajanja voda iz notranjskih dolin, nagiašal sem že pred dvema letoma, da je vlada dela pričela in plačala delo se je ustavilo, ker se menda prebivalstvo na ljubljanskem barji temu ustavlja, boječ se povodnji. Toda veščaki trdijo, da bi odpeljava voda iz notranjskih dolin ne poplavila ljubljanskega barja. se če bi to zgodilo, dokazana bi bila nujna potreba, da se osuši ljubljansko barje tem oziru se strinjam z ro jakom svojim, ki je o tem govoril pred petimi dnevi, in veseli me obljuba g. poljedelskega ministra, da se vlada zanima za ošušenje ljubljanskega barja. (Dobro! Dobro! na desnici.) Za odpeljavo voda iz notranjskih dolin je treba mnogo priprav, upam pa, da stvar ne bode zaspala. Pred dvema letoma sem stavil interpelacijo, katero danes ponavljam: C. kr. vlada se pooblašča, da prične priprave za uravnavo podzemeljskih voda na Kranjskem in v ta namen vstavi v proračun melijoracijskega zaklada primerne vsote." » II. Delavske place v Idriji, Govoriti hočem tudi o delavskih razmerah v ce bližnjem svetu zaradi niže lege, dokler ne vzpuhti ali sarskem rudniku v Idriji. Pritožbe o neprimernih plačah zleze v zemljo." Isti strokovnjak pr dalje Y) Pr potreba je da v cesarskem rudniku za živo srebro niso nove. Ze 1. 1880. so knez Windischgraetz in tovariši interpelovali gospoda se sistematično uravna voda v strugi, če hočemo obva- poljedelskega ministra zaradi delavskih plač in naglašali rovati z velikim trudom obdelovane njive in vrte in rev- kolike krivice se v tem oziru gode rudarjem. * tej interpelaciji je bilo mej drugim povedano: priMo do nove večine, sestavljene iz treh velicih strank, Hoheu- Plače so tako nizke, da rudarji na konci mesečnega ra- pol krajcarja ali pa wartovega kluba, Poljakov in levičarjev. Glavna glasila nemsko- čuna večkrat dobe v gotovini ostanejo še dolžniki, če se jim odšteje znesek za žito, katero dobivajo iz cesarskih skladišč." Poljedelski mi- li beralne stranke so levičarja ministrom, sicer zadovoljna z imenovanjem jednega ali z nenavadno odločnostjo zagotovljajo, da levičarji ne vstopijo v nobeno večino, v kateri bode Hohen-wartov klub. Grof Kiienburg sam je raznim deputacijam z ne- nister je nato le kratko odgovoril ter stvar tako opisal, navadno odločnostjo zagotavljal, da se hoče strogo držati svojih kakor da bi plače ne bile tako nizke. Reklo se je, da stalni delavec zasluži na leto v denarji in denarni vrednosti 212 gld., kar bi zneslo po 7 delavec po 136 gld. na leto, kar strankarskih na^el. Poljaki se pa dozdaj še niso izrekli na nobeno o mirno počakati, kako S( razVIj o ki na dan. nestalni ?tran. temveč Kakor sedaj st,vari stoje, ?( približali. Z imenovanjem grofa Kueaburga je grof Taaffe stvari. novi trdni veČini še nismo dosti to oddan ; toda te povprečne številke ne izražajo prave plače, visna od nje. Morda ne bode dolgo, da bode še obžaloval ta bilo po 45 kr. na dosegel, da levica predrzneja postaja, in da je vlada bolj Više plače na eni strani zahtevajo niže plače na drugi, in če hočemo stvar prav presoditi, moramo si jo bolje ogledati. Omenjam takoj, da so bile po tej inter- korak. Zanašanje na zmernost levičarjev je bilo prazno, kajti pelaciji 1. 1880., a ne vsled nje, 1. 1886. plače uravnane jenjavala. ta stranka vsekako hoče gospodariti. Dela se zmerno le zaradi tega, ker hoče po ovinkih priti do gospodstva v državi, ko se je prepričala, da to naravnost ne gre. Ce jej bode vlada od- bodo levičarji vedno prihajali z novimi zahtevami, in sploh zvišane. In o teh zvišanih plačah hočem govoriti, tako da bodo naposled onemogočili sedanjo sistemo. Upamo, da bode grof Taaffe še za časa spoznal svoje nove zaveznike, m Plače so razdeljene po raznih vrstah delavcev. Delavci v jamah imajo drugačne plače kakor v plavžih, in ti zopet drugačne kakor pri strojih, in taki, kateri imajo kaj tehniškega znanja, imajo zopet boljše plače kakor ne morejo s tem, kar bi bilo, ko bi v Evropi prišlo do velike se ne bode dal predaleč zapeljati. 1891 leto bilo je mirno leto vsaj delih sveta so bile sicer vojne in ustaje. v Evropi. V drugih se pa primerjati drugi. In tudi delavci v jamah imajo različne plače, in sicer za osemurno delo na dan po 56 kr. in niže doli do 24 kr.; za deseturno delo se prišteje še četrtinka teh plač. evropske vojne. Tako so bile vstaje v Argentiniji In Braziliji, državljanska vojna v Čilski dižavi, ki so se končale s tem, da so imenovane republike dobile nove predsednike. Na Kitajskem so tudi bili ustanki, pri katerih je razjarjeno ljudstvo pobilo več Evropcev. V Evropi je pa bil mir, če tudi se rešitev Da pa ne bodem našteval brezkončnih vrst razno- važnih političnih vprašanj ni nič približala. Na Balkanu, od terih plač, hočem to navesti, kako je plačana ena koder preti navadno nevarnost evropskemu miru, se niso stvari vrsta delavcev v jamah, katerih pa je največ. Ti so kopači, jamski zidarji in tesarji. Ti služijo za osemurno po 48 kr., spravljači (Förderer) po 44 kr. in potiskači dosti premenile. V Bolgariji še knez ni priznan od velevlastij, sicer se pa stvari ugodno razvijajo. Letos bode že na razstavi Proti koncu leta Bolgarija pokazala, koliko je napredovala, so se Bolgari s Francijo zamotali v neki jako neprijeten spor, (Hundstösser) po 40 kr. Te vrste delavcev je največ pri ali pričakovati je, da stvar ne bode imela nevarnih posledic. rudniku, ker od 900 delavcev je teh 644. Plače teh delavcev toraj dajo pravo podobo delavskih razmer. V Srbiji so se srečno znebili bivšega kralja Milana in kraljice Natalije. V Eumuniji se pa ponavljajo ministerske krize in se je v minolem letu dvakrat razpustila zbornica. V Rusiji je pa letos Plače po 48, 44 in 40 kr., gotovo niso primerne bila slaba letina. Zaiadi hude zime niso v 18 gubernijah in zadostne, četudi prištejemo še vse priboljške, katere skoro ničesa pridelali. V Nem^iji stvari mirno teko dalje, če imajo delavci od cesarskega zaklada. Omenjam takoj, da tudi ni Bismarck več na krmilu. Mož je mislil, da je nena- stalni delavci, in samo dobivajo žito po mnogo nižih domestljiv, sedaj pa menda že sam spoznava, da se izhajo cenah ; tudi imajo oženjeni delavci, ki imajo najmanj po tudi brez njega. Slovani v Nemčiji pa z minolim letom niso bas nezadovoljni. Če tudi jim ni Bog ve kaj prineslo. Za po- štiri otroke, stanovanja v cesarskih hišah. Mimogrede znanjskega nadškofa je im.Miovan Poljak po rodu in mišljenju. pa omenjam, da ta določba ni koristna za delavce, delavci stanovanja v cesarskih hišah. imajo taki da ki imajo po štiri otroke. Priboljšek je tudi, da se skrbi za starost delavcev in da so tudi ob bolezni s potrebnim preskrbljeni. Navzlic temu pa plače niso zadostne. De- nimivo okrožnico o delavskem vprašanju, v kateri je več ne-lavec zasluži po 12, 11 ali 10 gld. na mesec; od tega precenljivih nasvetov. Za to okrožnico je prišlo veo francoskih Komisija za naseljevanje Nemcev v poljskih pokrajinah je ustavila svoje delo. Začela so se zopet odpirati vrata poljščini in lužiskosrbšeiai v ljudske šole. Zatiranje Slovanov se je ustavilo menda na povelje cesarja samega. V Italiji je odstopil Crispi in Rudini prevzel minister^ko predsedstvo. Papež je izdal za- pa se odračunijo zneski za žito, drva in stanovanje. Sta- delavcev in druzih romai-jev se papežu zahvalit. Ta rominjo narina je sicer nizka in znaša le 12 do 18 gld., na leto. Dalje se odtegnejo stroški za svečavo v jami, za bratovske blagajnice po tri odstotke; delavec si mora tudi za raz- noli grob pokojnega kralja Viktorja Emanuela. Romanja so se strelivo sam skrbeti. so pa bodla v oči nekatere liberalne Italijane in v okto'^'u je prišlo do jako neljubih izgredov proti francoskim romarjem v Rimu. ker se ie bila raznesla vest, da so trije romarji oskru- (Konec prih.) zaradi tega ustavila l^o Italiji so se pa začele agitacije, da bi se preklical zakon, s k:)terim se je papežu zagotovilo svoboda in nezavisnost od kraljeve oblasti. T H agitacije pa niso imele Politični pregled. Položaj. Vsi avstrijski politični listi druzega vspeha, nego da so bile prouzročile hudo debato v zbornici, v kateri se je vlada izrekla proti o 1 pravi omenjenega zakona, so v svojih V Franciji vlada se vedno Freycinet. Vse leto ni bilo mini- božičnih člankih razpravljali pomen imenovanja grofa Kuen- sterske krize, kar je v t»'j dižavi nekaj nenavadnega. Zaradi spremenjenem političnem razžaljenja francoskih romai-jev v Rimu zahtevali so škofje od »'Otegne. Ker pa vlada ni ničesa sto- burga za ministra brez portfelja in o položaju. Vladni listi so z velikim veseljem pozdravljali to vlade, da naj se imenovanje naglašajoč, da se je našel pot, po katerem se bode rila, je jeden J-kofov pisal ministru bogočastja jako ostro pismo in je bil zaradi tega obsojen, da luora veliko globo. bolj trd je afriški, a v ga presega ameriški nigi škofje so se pa izrekli, da odobravajo postopanje obso- mahagoni. Najdražji raste na otoku S. Domingo, za njim j enega nadškofa. Eadikalci so pa to uporabili, da so jeli z večjo odločnostjo zahtevati ločitev cerkve od države, da se odpravijo samostani in se konfiskujejo cerkvena posestva, je pa še vedno odprta rana na telesu Angleške države. Irska Na pride v veljavi oni, ki se dobiva v Honduraškem zalivu in na otoku Kuba. Nekatere sorte so popolnoma mehke, ■ lahke in luknjičave in torej malo vredne. Iz takih delajo irskem traje tudi po Parnellovi smrti razpor, ki je nastal radi zaboje za drage smodke, a za pohištvo jih ne cenijo in svojo jako Naj. bolj priljubljene so one vrste, ki spremene prvotno svojo ohranila trodržavna zveza, temveč se je podkrepilo z novimi živo rdečo barvo v lepo in mirno kostanjevo rujavo barvo. njega. Ta razpor škoduje le irski stvari. Jako pomenljiv do- 'tudi ne rabijo. Trde vrste pa se odlikujejo vse s godek je bil prihod francoskega brodovja. v Kronstadt, ki je zbližal Francijo in Eusijo. Se je li sklenila kaka zveza mej Eusi in Francozi, se ne ve. Zbližanje Francozov in Kusov je prisililo druge evropske države, da so se bolj zbližale. Ni se samo trpežnostjo ; mahagoni ne postane nikdar črviv, malo se krivi in veži in more se krasno politirati. trgovskimi pogodbami, katere imajo ne le narodnogospodarski, temveč tudi velik političen pomen, kar posebno jasno kaže nevolja, ki se zaradi teh pogodb pojavlja v ruskih in francoskih listih Vsestranski se pa zagotavlja, da imajo zbližanja raznih držav Maha z otoka Mad imenovan tudi kailcedrov les ali vinhatiko, ni pravi mahoni, temveč izvira od druzih lesov: tudi novoholandski ma- « • « namen utrditi mir, zatorej se nadejamo, da tudi leta 1892. hagoni, ki diši po vijolicah, spada med čisto drugo drevje, obvaruje Evropo vojne Bog in pa modrost evropskih državnikov, j-^^g^ ameriški. Tako zvani beli mahagoni raste v nikakem sorodstvu z ameriškim. ni v Senegambiji in pravim mahagoni jem. Dotično drevo se zove „acajou u Obrtnijä. [ 11- ime, s katerim nazivljajo Francozi sploh vse mahogoni- IIIIIIIIIIIII......II.....................................................................................^ , , . • , . . J e v e sorte. Dragoceni lesovi. Uporaba plemenitih, dragocenih lesov se tem bolj (Dalje sledi.) Obrtnijske raznoterosti. /A mnozi. cim bolj se širita veselje in razum za izdelke Nezgorljivo pavolno blago. Da se naredijo pavolne umetnega obrta. Današnji mizar mora zato poznati vsaj glavne zastopnike onih krasnih lesnih vrst, iz katerih iz- tkanine na pr. obleka, preproge i. t, d. nezgorljive, imamo delujejo boljšo hišno opravo, ali pa vsaj lepšajo posa- mezne njene dele. Po vseh večjih ki mestih se nahajajo trgovine z dragocenim lesom, ki po prilično nizki ceni l)rodajajo vsako poljubno množino plemenitih lesov, tako da lahko tudi mizar, ki dela s skromnimi sredstvi, poskusi to ali ono vrsto. Zato hočemo v teh vrsticah naše mizarje seznaniti z glavnimi zastopniki tujih, dragocenih prav ceno in pri prosto sredstvo. Vzemi na 1 liter škroba '(štirke), prirejenega, kakor se rabi za perilo, dve žličici stolčenega bo-raksa in zmešaj obojao dobro skupaj. Boraks prav nič ne spremeni barve, ne škoduje ne blagu pa tudi ne zdravju tistega, tako blago nosi. Steklo se priterdi na kovinske reči s tem le kitom: Skuhaj in raztopi skupaj 3 dele kolofonije, delov vode. K 1 del sode in 5 milu toliko gipsa. Ker je ta lesov jim I z njihovimi lastnostimi in uporabami, konečno pa esti » nekaj virov, kam naj se obr ako žele kupiti plemenite lesove. Dragoceni les raste skoraj brez izjeme v tujih delih naše zemlje. Ker smo uže od nekdaj vajeni, deželo I n -d i j o smatrati za domovino skoraj vseh dragocenostij, tudi indijski les. podobni zmesi primešaj dvakrat za olje in petrolej nepredoren, rabi kaj izvrstno za kitanje medenih dejov svetilu na steklene bu'ce za petrolej. 0 Beljenje zrumenele slonove kosti. Mnogo slonov^o-kostenih reči postane s časom in vsled rabe rumenih, kar je Zarumenelo slonovo kost moreš prav pogosto kost z vodo neprijetno in grdo. obeliti: l)ravimo dragocenemu lesu splošno največkrat najpriprostejše tako ter jo imej tako pod steklo postavljeno, da kolikor solnce nanjo pripeka. mogoee čeravno prihaja morebiti iz Afrike, Amerike ali pa Av- ni tako lahko; ako hoče Kako kuriti s premogom. Pravilno kuriti s premogom V s premog hraniti in ga popolnoma stralije. Najbolj znana dragocena lesna vrsta je Maha- goni ali Mahoni. Drevesa, ki nam dajo ta les, rasto po zahodno-indijskih otokih in po bližnjih bregovih ame- izkoristiti. Ker je kurjava v razaih obrtili sploh važna reč, pisali bodemo še večkrat o tem predmetu Danes le opozarjamo, da je napačno premog nalagati na žerjavico, kakor se običajno dela. Kadar premog nalagaš, potisni žerjavico nazaj, premog pa nameči tako pred njo, da pride ž njo v dotiko. S tem rikanskega kontinenta, a vdomačeni so tudi v nekaterih dosežeš, da iz svežega premoga izhlapujoči plini vlečejo čez krajih Afrike in Nove Holandije. Amerikansko drevo žerjavico, se tam vžgo in se tako izkoristijo, v tem ko pri < zraste do 30 m visoko in postane v starosti jako ob- sežno. Sveži les je rumenkasto rudeč, časih bolj rujav- kast, a v starosti postane teiiinorujav in konečno skoraj t 9 popolnoma črn. Letnice so jako ozke, komaj vidne, strže- običajnem t. j. napačnem ravnanji, neizkoriščeni odidejo skozi dimnik. Pile in rašplje ojstriti. Zmešaj 1 del solitarjeve kisline. dele žveplene kisline in 7 delov vode. V to tekočino polagaj pile, poprej jih pa očisti nesnage in tolšČobe. V tekočini naj novi žarki mali in svilnati; ljuknjic je mnogo in dokaj pile leže 10 sekund do 5 minut in sicer z ozirom na to, ko-različnih, kakor pri orehovem lesu. Čestokrat je maho- ^ko so obrabljene, kako so velike in kako fino so nasekane. Mehke in fiino nasekane pile so hitrejši ostre. Tekočina pa postaja vedno slabejša, zato jo moraš jačiti z dodajanjem ime- nijev les lepo marogast, plamenast ali pa pisan, z pirami- dam podobnimi črtami. Tudi lisaste vrste se .nahajajo Trdota je jako različna in to dokazuje, da pridejo pod ime- nom mahagoni v kupčijo različne vrste lesovi. Naj- novanih kishn. Poojstrene pile potem dobro izperi v tekoči vodi, pomoči jih v belež od apna, ter jih posuši v vročini. Posušene pile dobro odergni s šČetjo (krtačo), katero pomakaj v zmes od laškega in terpentinovega olja iu jih slednjič obribaj s suho ščetjo z moko od koaksa Tlak v delavnicah. Za tlak Razvoj novodobne industrije. Kako silno se je razvila moderna industrija, kažejo nam nastopni zanimivi podatki delavnicah je. najboljša o fabriškem mestu Birmingham na Angleškem. Tu izdelajo opeka napojena s kotranom (Theer). Opeka postane jako trda trpežna in za vodo neprodirna. Opeko je treba dobro ogreti potem vložiti jo za nekaj ur v razbeljen kotran. Taka opeka nedavno na roko delali je tudi dobra za kanale in stranišča. Novejše varnostne ključavnice. Čitateljem ključav ničarjem, ki so vešči nemškemu jeziku, priporočamo knjigo: ' jonov žrebljev 20 tisoč očal, a k teden 14 milijonov jekleaih pisalnih peres, katere vlože v več nego 100 tisoč škatljic. Bucik (Stecknadeln), katere so narede v tem mestu vsak teden 100 milijonov, tedaj na leto kakih 5000 milijonov. Poleg tega izdelujejo v Birminghamu vsak teden milijon gumb, 300 mili- Die neuen Sicherheitsschlösser von Julius Hoch, Verlag von A. Seydel in Berlin. Čeravno danes velike tovarne v velikih množinah izdelujejo razne ključavnice, mora vendar vsak boljši in 6500"kilometrov dratu ključavničar poznati uredbo in 6000 železnih postelj, 7000 pušk, 1000 sedel, 500 tišoč kilogramov vijakov, 3500 mehov, 800 za sveče, ključavnic \ T tavo modernih varnostnih omenjeni knjigi nam pisatelj v lepi, umljivi be- tisoč kilogramov usnjatih izdelkov, 536 kilometrov duš tedaj v jednem letu skorej toliko da bi s tem dratom zamogli zvezati zemljo z mesecem ! — sedi in s primernimi podobami opisuje vse čavnice, njih konstrukcijo njih porabo Izvrsten kit za prilepljenje kovin na gladke ploskve kiju- dobimo, ako zmešamo 30 delov kopalovega firneža, 10 delov lanenega fir 6 delov surovega terpentinovega olja in 4 Smirek (Schmirgel) pritrdijo strugarji na lesene ploče delev očiščenega terpentinovega olja z 10 deli lima, rastopljenega z limom, na železnih pa lim sam ne drži. Treba je poprej železno pločo s čebulo prav dobro zdrgniti, potem limom namazati na železo. v malo gorki vodi, in z še le 20 deli žganega apna z Na ta način se tudi usnje izvrstno pritrdi Gumasti podplati \ podplate od gume novejšem času so jeli izdelovati fj lastnosti j. Ti podplati pa so se jako radi imajo posebno za turiste veliko prijetnih 4 ........................11IIII III....................................................... I »M« i Kmetijstvo, j* ■■iiiitiiiiiiiitiiiiiii m I trgali tam kjer so prišiti na usnje. Sedaj pa je spravila saško-češka tovarna za izdelke od gume nove vrste gumastih podplatov v ti Ves podplat je pretkan s tenko drateno mrežo in zato se pri več kakor poprej, ob jednem pa so podplati ložji, Dunajski kreolin. » Mnogo najnevarnejših, najsitnejših in n ajškodljivejših SlVU trsra bolezni človeških, damačih živali in kmetijskih rastlin ker dratena vloga toliko poveča trpežnost, da sme biti debe- provzročajo razna mala rastlinska ali živalska bitja lina manjša zatiranjem teh bitij poneha tudi bolezen, in zato se tudi Podoba Podoba 2. Razpoke na orodji. Kovinsko orodje dobi iz raznih uzrokov razpoke, ki so včasih celo nevidne, a pogostoma jako nevarne za dotične stroje in delavce. Vsakdo ve, koliko nesreč se je že pripetilo pri počenih krožnih žagah. Zato je treba zdravijo take bolezni z zatiranjem zajedalcev rastlinskih in živalskih. Iz rastlinstva so zlasti mala bitja z imenom glive, ki so različno velike. Na plesnivem kruhu je plesen razpoko o pravem času zaslediti in ustaviti. To se naredi, ako skupina gliv, katerih posamezne skoraj s prostim očesom na konci razpoke zavrtamo luknjo. A tedaj je treba natanko vidimo, poznati konec razpoke, drugače to nič ne pomaga. V novejšem času priporočajo nastopno sredstvo, da najdemo vso razpoko, njen začetek in konec. Pomazati je treba razpoko s petrolejem, potem petrolej obrisati, a dotično ploskev s kredo potresti in pa so druge. katerih gre več milijonov v eno kapljico vode. Te glive delajo razne kužne bolezni, nico, prisad na ranah, otrujejo kri itd. :roz- Tudi rastlinah se pokažejo glive. ki delajo poljskim rastlinam in sad z drgniti. Črta od krede nam potem razločno pokaže vso razpoko, nemu drevju kvaro, razen tega so pa še zajedalci iz valstva, kakor na pr. listne ušice, gosenice hroščki itd Eno njegovih najzanimivejših dogodeb prijavim tu po nje Za pokončevanje gliv in rasnih škodljivih mrčesov imamo govih lastnih besedah; Dogodjaj mi je nekako tako razna sredstva; ena hvalijo proti tej bolezni, druga proti popisal: drug So pa tudi sredstva, katera proti več boleznim provzročenim po glivah i. t. d., pomagajo. V mnogih državah rabijo kaznjence tudi zunaj kaz člankom proizvod, današnjim nilnic na pr pi kopanji kanalov pa hočemo naše bralce opozoriti na kemijski pr zgradbi železnic 1. ki je zdravilo proti večini gori napominanih d., seveda vselej pod nadzorstvom oboroženih paz- bolezni in katerega močno hvalijo. To sredstvo je dunajski kreolin, o katerem pa še toliko rajši pišemo, ker ga je iznašel in ga izdeluje naš rojak gosp. kemik Fr. Zmerzli;kar v Deutsch-Wagramu na Dolenjem-Av- strijskem. po Dunajski kreolin pomešan z vodo, imenovana se je vil v rajdah navzgor s prav kr eo 1 da, ali pa v obliki maz?ila, mila itd je nekako splošno edstvo proti mnogim boleznim in zato ga toplo priporočamo vsaki hiši Ako pomešaš na en liter vode 10 do 20 kapljic kreolina, dobiš kreolinovo vodo, ki je za zdravljenje ran. prisadov. gnojnin itd., j. povsod tam, koder drugače rabijo vodo, jesih, arniko, led itd. Ta voda je tudi proti prepreči, da ne izpadajo nikov, ki naj preprečijo beg. Posreči se pa vender le sameznikom pobegniti. Jaz sem služboval pri neki železniški družbi v zahodni Karolini, katere proga je bila med najtežavnejšimi in najnevarnejšimi, kar jih je bilo. Ta proga je šla ob bregu, in želežniški tir kratkimi ovinki. Gradba železnice je delala inženerjem t mnogo preglavic, a vse so čudovito premagali z svojo bistroumnostjo. Le na enem mestu bil je veden boj človeške sile z učinki narave. To mesto je bilo blizu vrha, vedno so ga morali nadzorovati, kar je stalo veliko denarja. Pečini na obeh straneh prekopa sta se neprenehoma drobili in zlasti raznim kožnim boleznim ter po vsakem dežji bila proga skoraj vedno zasuta. Bilo I as j e pomaga proti potenju nog, razpokanju kože vsled mraza, služi za izpiranje ust itd. ter prepreči zlasti obolenje za kužnimi boleznimi. kmetijstvu je pa kreolin posebno velike važnosti, ker moremo z njim preprečiti marsikatere nesreče, zlasti pri domači živini. je sicer tam nastavljenih zadosti stražnikov, a včasih je moral priti posebni vlak, ki je odpeljal nakopičeni gramoz. To je bil tako zvani „gramozni vlak". Vlak je pripeljal saboj kaznjence, ki so gramoz nakladali in pa paznike. Nekega jutra stal sem s svojo lokomotivo na stran- skem tir tega nega mesta. Moja lokomotiva je bila Če primešaš enemu litru vode žlice kreolina, dobiš vodo got do pre p o o navadne dra vi kuž bolezen v go bei i n na pripr kater ki jih. Gospod Zmerzlikar je izumil kaže podoba 1. in ki služi za izpiranje živalskega gobca Podoba 2. in s kreolinovo vodo iz- ob gori omenjeni bolezni in tudi ob drugih kaže, kako se s tako pripravo pira živini gobec in nosnice. Kreolin služi nadalje proti perečemu ognju pi namenjena za „predprego", kajti blizu vrha je bila proga tako strma, da ena lokomotiva ni mogla zmagavati peze. Na drugem stranskem tiru stal je pa „gramozni vlak". k Kaznjenci so nakladali, pazniki se so pa brezskrbno pomenkovali, vsaj se ni bilo bati, da bi kdo pobegnil, kajti na obeh straneh se so dvigale strme pečine, ki se so vže pra same od sebe drobile. Niti mačka bi tu gori ne plezala! Vozovi gramoznega vlaka so bili naloženi. Njegova lokomotiva stala je nepriklopnjena nekoliko v stran; njen v roki, v kateri je olje za mazati, pregledal je še enkrat sičih, proti vraničnemu prisadu, proti garjam in grintam strojevodja pripravil je bil vže vse za odhod in s posodo na živini. Kreolinova voda pomori in prežene razne mrčese, osi in kolesa. Na to se približa vodji vlaka kakor uši, klope, krpele, muhe, in živali, umivane s kre- in v tistem hipu zagledam jaz, ki sem stal na svoji olinovo vodo bolh i. t. so varne muh, komarjev, brencljev, usi. tudi za odhod pripravljeni lokomotivi, kako eden izmed kaznjencev odloži lopato, kakor blisek hitro skoči na loko- Razen navedene porabe je še mnogo druzih koristi, motivo gramozovega vlaka, zasuče vzvod in lokomo- naroce in mi toplo priporočamo, da si naši gospodarji kreolina, s katerim ob enem dobe obširen navod, kako je tiva se premika! Prepozno sem zakričal. Sicer so pazniki precej rabiti kreolin proti raznim boleznim. Naslov je: Franz streljali za ubeglim, a nihče ga ni zadel. Blizu stoječi Zmerzlikar in Deutsch-Wagram bei Wien. železniški uradnik, mimo katerega je lokomotiva šla še počasi, skuša skočiti na stroj, a kaznjenec nameri mu z ^iiiiiiiiiiiiiiii ^ lopato za premog in uradnik prestrašen odskoči. Ubegli kaznjenec imel je prosti tir. Lov na lokomotivo. (Povest iz ameriškega življenja.) In pol ure pred nami, navzdol, prihaja osebni vlak, tisti, kateremu naj jaz pomagam navzgor! Hitro se odločim in zakličem: „Jaz grem za njim! Na svojem potovanji po zedinenih državah severne Preložite premembo! Hitro, hitro!" Paznik premembe Ameriki spoznal sem starega strojevodjo, ki je vedel po- uboga, moj kurjač in en paznik skočita k meni na stroj vedati mnogo zanimivega iz svojega burnega življenja in kmalu drčimo navzdol s strašansko hitrostjo. Sedaj še le premišljujeiu, kaj sem bil naredil In ka] priti osebni vlak naj storina. Jaz vprašam paznika: „Ali je lopov izučen skrajni cas. še precej oddaljen, a bil je vender uže strojevodja?" „Kolikor jaz vem, ne." „Potem je gotovo le pri mojem tovarišu videl, kako je sukati vzvod, da pritisne sopar. Težko da bi znal ustaviti stroj. On si skoraj gotovo misli, da se bo lokomotiva polagoma sama ustavila." » Skusil bodem skočiti z našega stroja na onega Oho Ako se ponesrečim, potem veš kaj imaš storiti Bil!" Razumela se sva. Bil je sicer vajen stroju a dal sem mu vender kratek navod, potem se pa podam spredej. Oba stroja vozila sta skoraj enako hitro. Sedaj je bil tender sprednjega stroja le še nekaj čevljev pred manoj, smijal se je paznik, „to pa prekriža njegov vedno manjši je prostor — jaz skočim račun. Čudil se bode, ko bo šel stroj počasnejši bo pa zagledal svoje preganjalce. Hvalevredno je od strojevodja, da ste precej mislili na za saboj Za las je manjkalo, da se nisem ponesrečil; z eno ubežnika oko sem se mogel s prva prijeti, pa držal sem ki čevito in slednjič dospem na stroj. Jaz istem hipu je Bil žem dogorelo smodko od sebe ter ecem če ubežnik resno pričel ustavljati je nategnil in odprl peskov zaboj uide ali ne, to mi je vse eno. Pi Precej na to storim tudi jaz enako. Lokomotivi stojite. Sedaj se zavije okol bližnjega ovinka osebni vlak^ meni se gre zato, da rešim 200 ljudem življenje. Ako se zadene težka lokomotiva gramoznega vlaka na tej nevarni počasi sopiba brežini ob osebni vlak, po tem ne ostane nobena kost sedaj bi bil sunek neizogiben na vzgor. Da bi naši lokomotivi še vozili. cela. a n In kaj naj torej storimo ? vpraša preplašen paznik. Truplo kaznjenca so najdli popolnoma razbito v pre padu; na pisani jetnišniški obleki so je spoznali 1 taka n Tega še sam ne vem. Če ni drugače, zaletim se strašno je bilo razbito. s svojo lokomotivo v pred nam bežečo in zdrobim vse v kose; potem bode gori prihajoči vlak vže zapazil oviro in bode pravočasno ustavil." Pri tem smo pa tudi mi zgubljeni? Poučni in-zabavni drobiž. Kaj' narede v Ameriki iz starih čevljev ? Znano je, reč podelati v kaj koristnega. » Da Moj kurjač Bil da je sedajna obrt v stanu, vsako Iz cunj delajo papir, iz volnenih odpadkov in starih volnenih priden Pi poda mi roko ter pravi: , Paznik postal je bled kakor mrtvec. rešim!' ječi dečko z osemnajstimi leti IV tako, jaz bodem poleg.' nogovic delajo umetalno volno, i. t. Kaj se pa naredi iz 1 Pustite me. da se n Ni mogoče. Ako počasnejši vozim, ne doidem one lokomotive." starih čevljev in škorn? Amerikanec ti more to razodeti. V Ameriki jih nabirajo, drobno razrežejo ter jih potem'namakajo-v klorovem žveplu. Namočeni in potem posušeni usnjati zreški so kaj trJi in krhki. Izperejo jih v vodi, potem zopet posuše, v moko zmeljejo in zmešajo s klejem. Tako prirejeno testo stisnejo v razne oblike ter jih porabijo za glavnike, gumbe, Ö uožove roče in druge reči, kajti tako predelano usnje izgleda In pri tem drvimo kakor blisk naprej, čez ovinke kakor najlepša ebenovina in ima isto trdoto. mimo propadov s polno parovo silo. vožnja, še danes me preletava Bila to nora mraz, ce mislim nanjo. Ped za pedjo se bližamo sprednji lokomotivi 1 ki je bila, ker namenjena za tovorne vlake, težja od moje. Jn sedaj konečno, ko smo bili še kakih petdeset Nov stroj za plavanje po zraku. Razni listi poročajo, da je iznajditelj kanona, ki repetira kakor nove puške repetirke, Maxim, iznajdel stroj za planje po zraku. Stroj je neki podoben spus-cajo v zrak. zmaju (lintvrnu), kakor ga otroci velikemu je od svile in ima spodej obešeni stroj, ki goni vijak, kakoršni je pri parnikih. Iznajditelj meni, da bo mogoče v eni uri pre- korakov za njo, obrnem se k pazniku: „Bodite pripi Ijeni za strel in zakličite ubežniku, da naj ustavi ustrelite." » Moj plavati v zraku, 100 angleških milj daleč in da bode stroj dosedanje vojskovanje popolnoma premenil. ce ne poziv je bil brezuspešen, paznik je ležal ti pajoč na premogu in ni bil v stanu Vzamem puško in jo dam Bilu. besede izustiti Novice. m ^^ ve*. - ».'Tirrs.-jTris n drugače Tako, zakliči ga ustreliš lopova, da naj vzvod nazaj zasuče 1 Bil skoči na hodnik pred stroj drži okoli loko motive. Klicanje je pa bilo brezuspešno ; pri strašni hi- Derča mestnim zdravnikom. tn sti zadušil je ropot vsak človeški glas Sedaj ubegli — Presvitli cesar podaril je pogorelcem v Rakitniku 1000 gld. iz svoje zasebne blagajnice. — Osebne vesti. Mestni občinski svet ljubljanski ime- dr. Ambrožica, gospoda dr. Jos. Ivan Caderman, kapelan v Frančišek Verhovšek noval je na mesto umrlega g- Eibnici premeščen je v Kranjskoo;oro, č. 2: obrne in nas zagleda. Ko vidi namerjeno puško v rokah pa iz Kranjske gore v Ribnico. kurjača, ustraši se ter skoči obupan raz lokomotive v grmovje. Zgubljen je moral biti, kajti grmovje je rastlo na kraju grozovitega prepada. — Osebne vesti. V soboto 19. t. m. umrl je v Dunajskem Novomestu po kratki bolezni vrl slovenski narodnjak in podpiratelj vseh naših podjetij Franc P ozn i k, inžener pri nižeavstrijskem namestništvu. Imel je komaj 42 let. Večna Bil se vrne meni nazaj: „Kaj pa sedaj 9 luč naj mu sveti. V nedeljo 27. se je vršilo v Grorici Y v 1 seal Zdrknili smo ravno čez ovinek, ki nam je dopu posvečenje novega zadarskega nadškofa mons. R a j č e v i č a, kateri je bil prosti azgled čez progo pod nami Videl sem malo časa tudi profesor v goriškem bo- goslovskem semenišču (za pastirstvo.) Slovesnost se je vršila v prestolni cerkvi in bila sta navzoča tudi škofa tržaški in ljubljanski Osebne vesti. Okrajni glavar v Voloski, Jett mar pravila mestne hranilnice ter Občinski svet mesta Ijiibljanskega je. iinftl docombra t. 1. Gcjo, v kateri se je sklenilo preineniti nekoliko je imenovan namestniškim svetovalcem žaškem pri namestništvu tr- za 1892. se je vdobril mestni proračun Matica Slovenska C Matica svoje knjige za 1. 1891. Knjig je troj dni decembra je razpo- ima v ponedeljek 4 Konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske t. m namreč v 1.) Letopis za leto 1891 Ljublj svoj občni zbor v družbeni pisarni Uredil prof. Anton Bartel 9 Zgodo Novega Mesta". Sestavil prof. Ivan Vrhov , Salendrove ulice št. Vrli koroški domoljub, kanonik L am b e rt Pegam in Lambergar; povest. Spisal dr. Fr. D obsegajo 55tiskovnih pol. Matici leto za letom podobne sestave. že ec. 3.) Knjige Prva omenjenih knjig je v je vedno jednake oblike in dosedaj knezoškofijski kancelar v Celov spieler, službi nadomeščen z ^s ka Karolom Elslerj !i, ]e v Tužna Ko Namen njen je podati slovenskemu raz- rila se je v Deželna bolnica v Vojniku v Stajarskem otvo deli drie 2 decembra m umnistv beiila. hajajo, u iz raznovrstnih strok človeškega znanja primernega — Mnogovrstne korenite razprave, ki se v njfj na-dosegajo ta namen prav lepo. Pisarniškemu poročilu na konci knjige povzamemo, da je imelo društvo v zadnjem dohodkov ter 7058 gld. 94 kr, — Društveno — Predsednikom tržaškega Lloyda imenovan je baron Kalchbeig, dosedaj svetnik v trgovinskem minis'erstvu. je vlada novi orga- letu 10.492 dd. 60 Vo kr niz; Za državne železnice izdala statut troškov, tedaj 3433 gld. 66 kr. prebitka. — premoženje je znašalo koncem 1891. leta 53.824 gld. 217.. kr vsled katerega zadobi mej drugimi novimi odredbami trgovska in obrtniško zbornica za Kranjsko pravico pošiljati sama svojega zastopnika v železniški et Dosedaj v in se je pomnožilo za 1915 gld 68'/ štej Matica sedaj 2157 in sicer Q V kr Drustvenikov tnih, 300 ustanovnih imeli sta goiiska in kranjska zbornica obe jednega zastopnika — Belo svinčeno rudo dobili so nad Javornikom m in Ibbl letnih. IStevilo raste lepo in dosledno od leta do leta rojilo. V drugi knjigi prof ter se je v zadnjem desetletji skoro pod v popisuje znani spretni pisatelj in zgodov hovec, zgodovino ,,Novega Mesta". Tvarina je, akoravno zelo obširn bo iz\ GoreDjskem, a. ue v veliki luuužiiii. — Največ žensk v Avstriji je primerno na Kranjskem, Ivan Vr- kjer je razmerje žensk in moških 1096 : 1000, najmanj pa a, vendar lepo ra estno dobro došla pelj in mikavno sestavlj Knj 27. decembra slo- enskemu občinstvu sploh, posebej pa Novomeščanom, ki bodo gospodu j Ijivi in vspešni trud prav hvaležni. - nam znani izborni pisatelj v vseskozi dovi a tel ju za njegov mar-V tretji knjigi podaja seni obliki in sestavi v Istri, kjor je razmerje 920 : 1000. Železnico Celje - Velenje so vesno otvorili. Ta železnica vodi skoz imoviti del slovenskega Stajarja ter veže lepo in bogato Savinjsko in Žavsko dolino z južno železnico godovinsko povest iz XV. -stoletja. Naj nihče ne zamudi brati jo, gotovo mu ne bode žal pre kakor Celjska slovenska posojilnica je kupil v Celj poroča dimo in si Sploh tedaj lahko tr glavarstvu na cesarja Jožefa ti^ Domovina", krasen stavbeni prostor nasproti za 25000 gld. Prostor leži da je Matica s svojimi zadnjimi knjigami društvenikom na oglu trga in se razteza do vojašnice in mestne mitnice kemu občinstvu sploh prav dobro postre mo remo si kaj, da ne bi o tej priliki opozarjali na društv zadostuje ravno za lepo veliko hišo z dvoriščem in malim resnično udov zasluži, da je podpi širši krogi. Število d rtom. To je zbodlo tiste celjske gospode ki edno pravijo imajo radi Slo je v primeri s številom slovenskega razumništva še pi tem p priliki nogo I Zbrali so se vsi podstavljajo pri vsaki in iz samega strahu vedno prenizko, sosebno po nekaterih krajih je še vedno pre- pred nami hitro pokupili vse stavbene prostore po mestu za malo zanimanja. Društvu samemu pa kličemo: Le tako naprej ! drag, težak denai deloma po Zadruga ljubljanskih gostilničarjev in kavar- ki je prev Grugenmosov oljnem občinskem zastopu stavbene parcele, deloma po v se narjev sklenila je, da se pismeno zahvali gosp. drž. poslancu voljnejši nemški hranilnici, ki si je izbrala pi Jo s Kušarju, ker se je v državnem zbpru krepko potegnil za ove od pa tja do „zlate Walland Lepi znesek 126 000 omejitev prodaje piva v steklenicah. Dalje je zadruga tudi sklenila gld. izdal se je za te prostore m go\ se, da ne na prirediti pustno veselico, katere čisti dobiček se bo porabil v to, da se revnim vinogradnikom na Kranjskem kupijo ameriške trte. — Pri C. kr. merosodnem uradu v Ljubljani blagor občinski itak suhi blagajni! Ta nakup pa tem gospodom še ni bil dovelj. Hoteli so radikalno uničiti te nesrečne, vedno bolj s so jo gibajoče Slov 11 nemškem-' Celj i. In glejte, pogruntali Tam ob mirno šiimljajoči Sav nad vojašnico je še duje se izvzemši nedelj praznike vsak dan od 12 ure nekaj stavbenih prostorov res, da se pri koli kaj večji odi dopoludne 2 5 ure popoludne tam mogočno razlivajo Savinje umazani valovi in prepl Slovensko učiteljsko društvo jc imelo 28 t. m. svoj občni zbor, ki je bil mnogobrojno obiskan. Na dnevnem redu so bila običajna društvena poročila, volitev novega odbora in pa vrlo, zanim[vo predavanje gospoda mestnega učitelja Eazingerja o „pokončni pisavi tiste stavbene prosto jako dobi in lep a mestni očetje so govorili: To so ir hre- prostori, naš prihodnji nemški rod k peni po tem, da si tam ida vile in prav šetališč N prihod odovi pa zahtevajo za te prihodnje stavbe u tudi v - Metriska'^mera je z novim letom 1892. vpeljana posestvfue pole katastra. Izginila bodo sedaj orala in kvadratni snžnji, na njih mesto pa pridejo hekfcari, ari in kvadratni metri. — Komisija za pogozdovanje krasa na Kranjskem pri- tudi lepe prihodi našo slavo — i n o v o k u p ceste. Mi i ladiri v ze C e z sedaj prost pa i im hočemo v lepa pota in sicer ravno k P jilnice peljati mora cesta do naših povodnih stavb Ree storjeno I in šli so mestni slovenske posojilnice, in odmerili od do prostora je imela 29. decembra svojo sejo. hodnjič. ukrepih poročamo dolgosti 12 ml Širok kos ter rekli Odbor je več oki slovenskih posojilnic vodnim potomcem, smete tukaj zidati \ ne bodi vas uiti adno hiše, stavbišča po nj ego vej celej tu bodi cesta našim posedaj ne eba pa v ze V se zposlal trebnega odnega dom manj pa nam nepo I ! • • V zvezi stoječim odo V okrožnicah Župan dr. Neckei krepe adnj zbor so dali ta modri sklep nabiti na me formelne izja.ve glede društvenega nadzorstva in nemškem gl listu. zastran pristopa k „Zv Opozarja se tudi ? naj se puljska posojilnica podpira s hranilnimi vlogami t in p t te Kazi Celjskim naznanila hiši in razgla gospodom pr nje^a konec, pa po ♦ V d se sme namreč proti njemu celo pritožiti na višjo gosposko iO Na Bizeljskem nadaljujejo vinogradniki s sajenjem republika nima kaj dosti miru, kar novih ameriških trt, po osobito hrvatski zelo povprašujejo. Tako je n. pr. g. Janežič katerih tudi oddaljeni vinogradniki. kako postop P cud ce se ve, kv predsedniki tudi sovražno proti katoliški Poročila iz Ri ze vse svoje ameriške sajenke (1000 vkoreninjenih trt po visoki pa oeni razprodal opata brazilskih benediktincev IZ 30 gld). Zalibože, da se vse ame- nuncija s hudo rikanke ne drže, n. pr. York Madeira ne; dočim pa Eiparia kaj lepo vspeva in dobro .raste in se debeli, da je veselje. 'Druga ovira je pa ta, da kradejo na Bizeljskem ta trs, najbrž lopovi s Hrvatskega. Tako so n. pr. posestniku P. iz Brežic, pokradli 2000 trt. pozv car javljajo, da rkve izobčil in ker nista branila ete k v 3 papež svoj e g a pravice .J^i^l Listnica vredništva^ ^ = ^mm Äi Ju železnice vodstvo lioČe z novim letom ure- Na tem mestu uredniMvo drage volje od diti plače svojih uradnikov po vzgledu di železnic. I obstoj v tem, da bod sokost v umirovnino bo teta veča ostala j i te v v glavne zelo sedanja, jitev plač stala bode družbo kakih 50.000 «Id. več na leto vprašanj v a rj a do mu od v C. oenikov. Uredništ\ na vprašanj ki mu doid s podpi a na vsa pa odgo- Vprašev ota Ta ure- ega im( Dr. v _w _ — Častnik morilec. Dne 4. decembra v Parizu baroaica Dellard. Znamenja so kazal eda ne objavimc v mi Štajerski str v listnici. Šotni \ hotel bai bila umorjena in šotni prah za nasi panje da je morilec izdeluje se stroji tvrdka Janez Ko tei irobiž njih za astelj azkužev v oropati kar pa prepr njena hišina, ki se jubij (1) je ravno domu vrnila. Morilec je vtekel, a ob begu ranil tudi 7. R. v Kit za pritrj šip v okna se naredi ce d hišino. Dolgo časa niso mogli morilcu na sh pa zasačila policija v osebi nekega častnika Anasta^ a sedaj ga je se zmeša enake dele moke od krede in od svinčene beli bil adi svojega slabe edenja iz službe izpuščen le (Bleiweiss) s fi od lanenega olja in z nekoliko tinom ter se vse to dobro zguete v (make testo • p ♦ • r C^) — Megla v Londonu je bila v božičnih praznikih tako silna,^ da so morali ljudje hoditi čez dan po mestu s sve-tilnicami. IS iz enega v Ljuldicnl. Čeveljske trakove (Strupfen) z vtkana lirmo prodaja po taki ceni. kakor adne trakov tov celo v sobe se je megla vrinila, da se ni videlo ste Teplitzer mechanische Bandfabrik Back Comp, in Teplitz kota v druzeg Ti trakovi so za jako umestna reki na kolodvoru leto 33 250 vagonov desk je zgorelo 27. decembra v Kimpohingu, ki so bile vredne 60.000 goldinarjev, Umrljivost ljudi. Na celem svetu umrje vsako ne prizad nikakih stroškov v Celi ima, ki ob jednem (3) raznih namakali za les (Holzbeizen) se F onov ljudi. vsak dan torej 91.554, v^sako uro najboljši poučite s knijigo: Vollenduna'sarbeiten der llolzindustr And . B '3 Die technischen Hartleb( 3730 in vsako minuto 62. Na vsak utrip srčne žile umrje nsverlaor m Wien. Cena 1 gld. 35 kr. O nastavi raznih namak zveste toiej eden človek. Povprečna starost človeška je 33 let. če- poljubne pte tudi pri. c. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnil trtina vseh ljudij umrje pred spolnitvijo sedmega leta in polovica v starosti 17 let. Od 10.000 ljudi doseže le en človek eden 60 let. šol L j ubij občinstvu na ki daj ;polagc di zbirke in pripomočke (4) starost 100 let in od vsakih 100 ljudi živi Oženj eni ljudje učakajo večjo starost nego samski. v Izdelovanje tekoče bi tajnost, a napravite jo sami tudi lahko ;e je tovarniška iko vzamete 100 — Nepremišljena stava. Uradnik angleškega poslaništva v Belemgradu Ernest Lyon je stavil, da bode v 15 delov pljin( ode in 10'delov arabske gume ter potem v to razto primešate primerno množino bronov 0 prahu kilometrov od Belegagrada oddaljeno postajo Eipanje poprej tekoče bronze ne pripor navadni način. posebno bolj Sploh pa bronzirate na prijahal nego ob istem času odišli vlak. Mladi mož je hotel 27. decembra po noči stavo dokončati, a je s konjem vred tako nesrečno padel, da je na mestu mrtev ostal. — Nesreča na lovu. Vojvoda Kristjan iz Šlezvik- tilnico, ki ima pr Holstajna bil je 27. decembra na dvornem lovu v Osbornu nico tako, na Angleškem, kar se pripeti, da se po nesrpči sproži puška in z desnico pa njegovega svaka vojvode Connaughta in šibre zadenejo vojvodo V /. s. v F. Odstraniti stare oljnate bar več načinov. V najnovejšem času delaj to bencinov (5) imamo ) sve- ok plamen V levi roki držimo svetil plamen liže po b B se takoj omehča s kater'0 dr primerno lopatico ali str pa strgamo bar proč Jeden delav ostrže v jedni Kristjana v oko Po novejših poročilih so mu morali poško- ^in vsaj en kvadratni meter, bencina se pa porabi v tem je tudi drugo v dovano oko izrezati, a poročila pravijo, da nevarnosti. — Nedeljski počitek pismonoš. V Belgiji vpeljali tako zvane nedeljske pisemske znamke (marke) kakih 50 gramov. Bolj priprosto sredstvo priporoča Stockmayer v „Bavr. Gewerbe-Zeitung", namreč zmes 2 delov salmijaka bodo Kdor in 1 dela terpentina. Oboj dotični predmet namazati. treba dobro streti \ to zmesja par minutah se oljnata barv tako znamko v petek ali saboto na pismo prilepi, se s tem tedaj je proč zdrgnemo s predivom ali kako (6) izreče, da ni treba pi v nedeljo dostaviti. Ako se pokaže nekaj časa, da večina ne zahteva dostavljati ob nedeljah pisem, potem bode poštna upr ploh stavila dostavlj pisem ob nedeljah in pismonoše imeli bodo zaslužen počitek vedno bolj Umeten dež. Napravlj umetnega spoirasa Časnik „Times of Indi dež j poroča se da Prevzvišeni knez in škof ljubljanski, prečastitljivi gospod dr. Jakob Missia mi je dal izročit dve sto gol- dinarjev, da jih razdelim uboščekom povodom visokih PJ uže koder je blagodejen dež zelo redek, zadoščuje praznikov in bližajočega se novega leta. Madrasu, 100 kilogramov dinamita. katerega 2400 čevljev visoko trelje, da se vodena par v zraku zgošči ter se narede megle, ki dado dež V Braziliji je bila, kakor.znano. staj proti ce- sarju, katerega so o d stav in naredili so republiko. Pa tudi Usojam se v ime obdarovanih uboščekov javno iz rekati najudanejšo zahvalo na tem velikodušnem darilu. Ljubljani dne 24. decembra 1891. Župan Grasselli. Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk in založba : J. Blasnikovi nasledniki.