Naročnina listu : == Celo leto . . K12-- Pol leta . . „ 6‘— Četrt leta . . v 3’— Mesečno . . „ V— Zunaj Avstrije : == Celo leto . . K 17-— Posamezne številke 10 vinarjev. :: Inserati ali oznanila se računijopo 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust. ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek ::: popoldne. ::: Rokopisi ee ne vračajo. Uredništvo in upravnišivo: Maribor Koroška ulica S. = Telefon št. 113. političen lisi za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopolcL Mir sklenjen. Med Rumunijo, Srbijo, Grčijo in Bolgarijo sklenjen mir. — Mirovni protokol podpisan. — Mirovna pogodba bo podpisana v soboto. — Protest Bolgarije. — Veto Avstrije in Rusije. — Odrinsko vprašanje nerešeno. Velesile izročile skupno noto. — Nemčija proti Avstriji. — Postopanje Nemčije obsojajo že nemške listi. Iz Balkana prihaja vesela 'vest : mir je sklenjen. Toda veselje, ki ga povzroča v nas ta vest, ni čisto, primešanega ji je mnogo pelina. Človeka sicer veseli, da je grozno, bratomorno 'klanje na Balkanu vendar enkrat definitivno končano, ampak nešteto je pomislekov, ki se vzbujajo. Z rajvnokar končano vojsko je doživela- splošna slovanska stvar toliko težkih, smrtnih zamahov, da mora vsakega pravega prijatelja balkanskih Slovanov boleti srce. Ni le bridkost sedanjosti, ki povzroča skrbi, ampak tudi pogled v bodočnost je mračen. Kako so nam vriskala srca po sklepu miru V Londonu.. Prej pozabljene in prezirane balkanske države so čez noč postale faktor, s kar terim so začele resno računati velesile. Državniki balkanskih držav so postali enakoveljavni v zboru diplomatov in njihovim- besedam je slušala cela javnost. Balkanski -slovanski narodi, prej zaničevani, so vslilili začudeni Evropi spoštovanje in pred njihovim junaštvom so se klanjali celo nasprotniki. In danes? Izkrvavtjieni in izmučeni' sklepajo balkanski narodi mir. Njihovo pobratimstvo je pokopano, v srcih pa se je naselilo smrtno sovraštvo. Sijaj balkanskih držav je zbledel, njihova moč, katero jim je 'dajalo zavezništvo, je strta,, nasprotniki slovanskega; Balkana si manejo roke. Z grozo so videli, kako vstaja balkanski Slovan, se otresa tujčevega !ja,rmai in si išče združen prostora na solncu. Sedaj so jih ti strahovi minili. Balkanski Slovan je poražen, njegove moči so izčrpane, na mesto njega so prevzeli na- Balkanu vodilno vlogo drugi najrodi. 'Med seboj razdvojeni balkanski Slovani ne zaslužijo ' nobenega vpoštevanja več, so samo še igrača) v rokah] 'intrigantske Evrope . . . Najžalostnejša- je pa Še tragedija nesrečne Bolgarije. Po heroičnih zmagah nad patitole,tnim sovragom, po toliki slavi in občudovanju, ki ga je izzvan lo bolgarsko orožje, po tolikih nepopisnih žrtvah, ki jih je doprineslo bolgarsko ljudstvo, — sedanji poraz, tako grozni propad. Iz najsolnčnejŠih višin v najnaravnejšo temo. To je bridko, to je preveč. Pod pritiskom premoči nasprotnikov se je morala Bolgarija uda-ti, ukloniti. Nevspehom na bojišču je sledil sedaj še poraz v Bukarešti. Nekdanji zavezniki so sedaj neizprosno obračunali 2} nesrečno Bolgarsko. Po mirovnem sklepu,, ki je bil v’ .sredo ustmeno dogovorjen, včeraj pa ipodpisan, so Bolgari izgubili najboljši del ozemlja, ki so si ga priborili v prvi vojski. Iz M-a-cedonije so potisnjeni skoro docela in njihovo obrežje ob lEgejskem morju se je skrčilo tudi na zelo malovredno črto. Rodovitna iVarda-r-dolrna, mndgoobetajoče macedonške nižave z večjimi • mesti, za promet pripravno egejsko obrežje z ugodnimi pristanišči -in obljudenim zaledjem —1 vsß je izgubljeno, ostalo je skoro samo nepristopno, neplodo-vito Rliod op e-hrib o v j e. Ce se še tracljsko vprašanje reši za Bolgarijo nesrečno, potem so bile njene nadčloveške žrtve tolikomesečnih bojev skoro zaman. Zgodovina ne pozna slučaja, da bi se bila usoda tako krvavo in brutalno igrala s celimi narodom lin celo državo, kot se je z Bolgarijo.- Radi vsega tega je skoro nemogoče, da bi o-stal V Bukarešti sklenjeni mir trajen. Dunajski vladni listi ga že, nazivljejo 'samo predmir. IZ vso odločnostjo se zatrjuje» da bodo velesile revidirale v Bukarešti sklenjeni mir in. ta revizija naj bi prišla v prid Bolgariji. Kakor poročajjo nekatera poročila iz Bukarešte -preko Dunaja, je Bolgarija, že protestirala proti sklenjenemu miru ter sta izjavili Rusijai in Avstrija, da si pridržujeta revizijsko pravico. fCe je tozadevno dosežen med Avstrijo in Rusijo sporazum, potem bodo morale balkanske države že upoštevati njune želje. Taka revizija ni samo pripravna, 'da pomiri bolgarsko javnost, a-mpatk jo. v prvi vrsti zahteva probaliteta. Po sedanjem miru pripade Srbiji v Maeedonlji mnogo krajev, v katerih prebivajo Bolgar ri in s posestjo Kavale, to je skoro celega egejskega obrežja-, je moč jGrčije prevelika ter,! nd odgovarja ravnotežju balkanskih sil. V koliko bo pa rodila napovedana avstrij.sko-rusk;« revizija vspeh, je še negotovo, kakor pr j) vprašanju Odrina. Velesile so- sicer izročile včeraj v Carigradu skupno noto Zaradi Odrina-, toda celo postopanje je tako medlo, da ne bo napravilo na Turčijo posebnega učinka. Ravno talko je tudi pHU?vprašanju revizije tiho ali odkrito nesoglasje med velesilami na-jvečja nevarnost za Bolgarijo. Kakor vedno, skušajo razne velesile tudi v tem slučaju zadostiti samo! svojim sebičnim ambicijam. Politika velesil se ne ravna po praveih mednarodnega prava in razsodnosti,, temveč v smeri lastnih interesov. Za to so nekatere velesile tudi' podpirale sklep miru na Bolgarom sovražni podlagi, ker je s tem položaj na Balkanu vedno (še le deloma rešen, mir še le začasen. To pa povzroča, da staj Avstrija in 'Rusija, še nadalje zaposleni na Balkanu. In to pa ravno je, kar jhocejo te velesile, med njimi tudi prijateljica Nemčija. Nasprotstvo med nami in Nemčijo postaja od dne do dne očividnejše. Sedaj ga vidijo in čutijo že nemški listi in oglašajo se ostri kritiki. Včerajšnji večerni graški „Volksblatt“ prinaša- na naslov Nemčije naslednje ostre besede: i „Grčija dobi Kavalo, ker ni bila v tem podpirana ! samo od Anglije in pa Francije, t-esmveč tudi -od naše zveste zaveznice — Nemčije. Nemčiji grška mornarica ne more postati nevarna in na Avstrijo se Nemčiji vendar ni treba ozirati. Avstrija naj si pač zgradi še eno dvanajsterico 'dreadn;ou]ghtov več, da bo ravnotežje v Sredozemskem morju varovano. Avstrija je doživela pri sklepu tega miru težak poraz, za katerega se mora zahvaliti Nemčiji.“ ________ Mirovni sporazum dosežen. Bukarešta, dne 6. avgusta. „Agen-ce 'telegraphique roumaine“ poroča: 'Mir je ustmeno sklenjen na podlagi, da dobe Bolgari Strumieo, Grki pa Kavalo. Mirovna pogodba se podpiše jutri ob 11. uri dopoldne. Jutri, se podpiše tudi pogodba, glede demobilizacije. Duna j, dne 7. avgusta. Iz Bukarešte poročajo: Mirovni protokol se je podpisal včeraj, dne 6. avgusta, ob 7. uri in 20 min. zvečer. Pogoji miru odgovarjajo zadnjim koncesijam z majhnimi izpremembamii. Bodoča srbsko-bolgarlska meja se prične obj stari bolgarski meji ter gre proti jugu, zahodno od Strume do PODLISTEK. Božidar Flegeric« (Ljudski pesnik in pisatelj slovenski.) (Dalje.) Nočni sestanek. Tu so plodonosve njive, njih lepota — žolt je klas, zaželen ko ljubeznive mlade deklice obraz. Niso daleč vinske gore, v kterih grozdje se žari, kakor žarki rane zore, ko iz spanja nas budi. Daleč je od te krajine slavnoznani rajski Bled, kamor naše domovine rad obrača se pogled. Tu se v brezna ne izliva mnogo šumljajočih rek; kakor deva sramežljiva, vije Mura tu svoj tek. Krepko ljudstvo tu stanuje, rod za domovino vnet, ne boječ se sile tuje, Bog ga živi mnogo let ! Ob pogledu na mladino. Ko zagledam, oj mladina, Ko pa vidi cvet mladine tvoje rasti čili cvet, sila sladkega spomina dušo mi objame spet. moje žalostno oko, radost mi srce prešine, začnem misliti tako: Jezdec jaha po ravnini, v tihi noči, v mrkli tmini, konj počinjen rezgeta, spenja se in cepeta. Urno bliža se planini, kjer od glada besen volk s tulom moti nočni molk. Jezdec — človek čil in [krasen — kakor luč obraz mu jasen, in ko zorin svit oči; meč na desni mu blešči, nagel je, nikdar počasen, silen ko v oblaku grom, živo vnet za dragi dom. Iz planine gre počasi krepek starec sivih lasi; niso šibke mu noge, lehko rabi še roke: črvst, pogumen, močen, [da-si ima trikrat dvadeset in še sedem dolgih let. Srečata se na podnožji strme gore. »Kdo si božji?« vpije starec na ves glas, »kaj tu delaš zdanji čas? Kam namenjen si v orožji? Ako si prijajelj, stoj! y Ako ne, —• bo konec tvoj !« »»No, ne kriči mi tak [glasno, grozi se mi bolj počasno, Dobre jaz imam oči. Da-si tudi ni luči, ki jo daje solnce jasno, vendar dobro pogodim, mah v srce ti zakadim!«« »Naj,1 prijatelj jezen biti! Ker veš jezik govoriti, Ki je mojemu ednak, mislim, da si moj zemljak; naj se dalje mi groziti, temveč mi povej, od kod in kam je zdaj tvoj pot?« » »Jaz dohajam sTruškegore in pred svitom rane zore moram že prijezditi k pregloboki Donavi : Srbi trebajo podpore, ki se ondi z vso močjo s krutim Turkom tepejo. Jaz sem pasje turške vere, ki nas žmiče, guli, dere, neprijatelj strasten, klet, za svobodo živo vnet. Zdaj pa, brate — brez [zamere — Z Bogom ! Urno čas hiti, Meni dalje se mudi!«« »Prosim, naj še odjahati, jaz še hočem nekaj znati, čakaj še le kratek čas!« — Starcu znan je zdel se [glas — »Sta li živa oče, mati tebi, mili moj junak, Fruške gore korenjak?« »»Stara mati je še živa, moja ženka ljubezniva dvori skrbno jo doma, rada brigo z njo ima. Oče pa si že počiva morda davno brez skrbi v vekotrajni večnosti. Da bi sebe, dom proslavil, v turški boj se je odpravil, prešlo je že sedem let, kar od Turka bil je vjet, morda ga je on zadavil, ker ne vrne se nazaj v milodragi rojstni kraj. Glej, in jaz od tiste dobe, neprijatelj turške zlobe, več drugače nisem zdrav, ako devet gadnih glav, Tu ni strmega skalovja, tu ni praznih goličav, vsako leto te grdobe, tečne hrane mojim psom, ne nanosim si na dom.«« »Ni li tebi mati zlata dala sestre ali brata, da bi pazila doma?« »»Ni ljubezen bratovska meni jadnemu poznata: brat z zemljo je bil odet, predno jaz sem videl svet. Moja sestra, dete malo, še v zibeli je ležalo, ko slovo je oče vzel, v ljuti boj na Turško šel; zdaj je bitje divnozala, brhka, mlada deklica, moja sestra Marica.«« »Kak so ti imenovali otca, moj junak prežali?« » » Slušaj moj resnični glas, kar je oče bil, sem jaz: Vinko Zmajič so ga zvali, in povem ti, da tako tudi mene zovejo.«« Starcu se oko zablisne, Od veselja glasno vrisne; »Zdrav mi bodi, sinko moj ! Glej me — jaz sem oče [tvoj!« Zivostrastno ga pritisne na prevroče si srcé, toči radostne solze. tu sred pustega gorovja ne kipi v nebo Triglav. Spomnim se samotne poti, koder večkrat sem vesel ljubi materi nasproti v tihem ranem jutru šel. Spomnim se vesele nade, ki polnila je srcé, za katero zdaj še rade točijo oči solzé. Kaj so meni zdaj spomini sladki ali žalostni? Po njih v davni dalečini več srce ne hrepeni. Bratje, zdaj je zgoden čas, da se veselimo; Torej jari, krepki glas v pesmi povzdignimo! Iz mladeničev — možaki bodejo bodoče dni čili, čvrsti, krepki, jaki Slavini podporniki. Iz mladenk pa bodo — žene pridne, skrbne, delavne, dobre, zveste in poštene, ljubeznive matere. In vaš narod bo svoboden kakor veter po gorah, mnogobrojen, silen, ploden, tujcem v strahoviten strah-. Dokler kiti nas mladost, nas okroža veselost, v radosti živimo. 1 Naj pomeni v štajersko-hrvaškem narečju: nehaj, nikar! 1 Vglasbil Vekoslav Vaupotič. Murskim poljancem. Mladeniška.1 Belaska, tako da ostane Strumica bolgarska; Srbi pa dobe Štip in ‘Kočano. Grška meja gre od Belaska vzhodno do reke Meste, potem pa južno ob tej reki, tako da dobe Bolgari Makri, Lagos in del zaledja Kavale. Bukarest, dne 7. avgusta. Danes o-poldne se je mir podpisal. Protokol sq> je bil podpisal že včeraj zvečer. Srbija dobi Stip, Ko-čano in Radovište, Strumico pa pusti Bolgariji, Grki dobe Kavalo, zaledje Kavale pa puste Bolgariji. Podrobnejši detajli niso še izdelani, se pa začrtajo v prihodnjih dneh, v katerih se rešijo tudi kulturna., kultualna in gospodarska vprašanja. To delo bo trajalo še ves ta teden. Danes se je podpisala tudi demobilizacija. Ru-munija odpokliče svoje čete iz Bolgarije Se ta teden. Bolgarija ni formulirala, oficijelnega protesta proti mirovnim določbam., ker bi Srbija in Grčija miru sicer ne 'bili podpisali. Bolgarski delegati so le izrazili željo in upanje, da bodo velesile mir revidirale. Bolgari so zelo pobiti. Eden od njih je rekel včeraj zvečer: „|To je bil težek udarec za nas!“ Kralj Karol sprejme delegate v avdijenci, ko bo mirovno delo popolnoma dovršeno. Mirovni zapisnik podpisan. B r a i 1 a, dne 7. avgusta. (Uradno.) Mirovni zapisnik je bil danes ob 1. uri popoldne podpisan. Mirovna pogodba bo v soboto podpisana. Cenzura je odstranjena. Veto zoper mirovno pogodbo v Bukarešti. Dunaj, dne 7. avgusta, („[Wiener Allgemeine Zeitung“ piše: V Bukarefeti sklenjeni predmir nasprotuje! obema principoma, ki jih je postavila. Avstrija že pred pričetkom mirovnih pogajanj, kot merodajna), da jih odobri: Bolgarijo se ne sme ponižati in se je ne sme iztirati iz srednje Makedonije. In naloga Avstrije in, v kolikor se s tem strinjajo druge velesile, bo ta, da uveljavi označena principa. Ce bi se pa od katere strani zastopalo naziranje, dai bi bilo vplivanje signatarnih velesil na sklepe v Bukarešti nemogoče, bi se to reklo^’ da se prepušča modifikacijo berolinske pogodbe balkanskim državam, postopanje, ki bi pač ne vzbudilo samo v Avstriji pomislekov. Nove meje. Bukarešta, dne 7. avgusta. (K. b.) V mirovnem zapisniku določena meja med Bolgarijo in Grčijo se prične nat zahodnem koncu Relašičkega gorovja med Strumico in Dojranom, gre po grebenu tega gorovja na Juruglerijo in do vasi Topolnica, gre zaitem čez reko Struma na Kočare, Tsiflik-D ž an g el-K alisi do kote 1800 in do vasi Soča, od tam proti jugu do kote 660 in kote 1150, nadalje južno do vasi: Perica, zatem proti severo-jvshodu do vršaca Kara-kova, od tam južno do Tlšardirkaja, zatem severno na Avlik-Kadak, nadalje južno do vršaca Kaindžala (1587 metrov), zatem do kote 985 na Karovo in kot 1177 in 1843, zatem južno do vršaca Tžilija, _ dalje preko Rujen-planine do železniške postaje Okidželar in za reko Mesta do morja. Srbsko-bolgarska meja se prične na zahodnem, kotu BelaŠica>-gorovja in gre v loku med Strumico in Radovišto na razvodju med Strumo in Vardarjem in ob Vardarju naivzgor ;do Stare južne meje Bolgarije. Dalje na strani 3. Ve li človek, ko je mlad, Kdor se ni rad veselil, kaj poznej ga čaka? dokler mlad in zdrav je bil, Mnogo jadov dostikrat kliči ga bedaka, muči siromaka. Na grobu doktorja Štefana Kočevarja.1 Slovenija moža je izgubila, sirot ubogih dobrega očeta; kateremu je vedno v srcu klila za srečo narodovo misel sveta. Prezgodnja te pokriva nam gomila, preblaga duša, za vse dobro vneta, predrage domovine zvest ljubitelj, napredka njenega goreč čestitelj! Podpornik slavne »Vile žerovinske«,2 ' katera nam je sladke pesni pela, ' katera za besede materinske nam v hladnih prsih je ljubezen vnela za šege, običaje domovinske nam mrzla čustva zopet je ogrela. Ž njo bivaš združen zdaj na večno gori, o tu ž njo sevaš v večne slave zori! Živel si dolgo, a umrl prerano. — Oh, da bi mogel dalje še živeti! Življenje ni predolgo temu dano, \ ki dobra dela vršil je na sveti. Ime ne bo mu s truplom pokopano, še pozne čase ljudstvu bo v paméti, ker dobro delo, kakor solnce sije, in sebi večne slave vence vije. Pokojnik dragi! v večnem boš spomini, ne bodo te pozabili rojaki, 1 Roj. 14. avg. 1808 v Središču, umrl 22. febr. 1883 v Celju. * Vila žerovinska = Stanko Vraz. Občni zbor štajerskega pododbora S. O. Z. Ob nepričakovano veliki udeležbi od strani di-jaštva — zastopani so bili vsi deli slovenskega Sita-jerja — se je vršil v nedeljo, dne 3. avgusta, na, Gomilskem, v divni Savinjski dolini, šesti obč. zbor štajerskega pododbora S. D. Z. Otvoril je istega ob 11. uri dopoldne dosedanji predsednik, bogoslovec Prane Muhič, in iskreno pozdravil zbrano katoliško-narodno dijaštvo, nakar je sledil referat abiturijenta Viinka Munda.:, „[Stari cilji — nova pota.“ V obširnem govoru, ki je bil pred vsem namenjen našemu srednješolskemu dijaštvu, je povdarjal predavatelj, kako je zla|sti zdaj, ko vrste našega dijaštva rasejo od dne do dne, potrebno, da se ne trpi v naših vrstah nikogar, ki ni katoliško-naroden in globokega prepričanja in ki ne izvršuje vestno verskih dolžnosti. Pozdravljal je tudi ustanovitev dijaške Marijanske kongregacije v Celju in se toplo zavzemal za to, da se vendar enkrat ista ustanovi že tudi v Mariboru. V nadalnjih izvajanjih je pozival dijaštvo, da čita poleg in namesto političnih listov več znanstvenih listov in knjig, opozarjal na potrebo ožjega stika med katoliško-narodnim dijašt-vom in naglašal pomen in potrebo zveze in pismenega občevanja z katoliško-narodnim hrvaškim dijašt-vom. Referatu je sledilo .poročilo predsednika o delovanju pododbora v preteklem letu. Vsled pomanjkanja sredstev in 1 večjega Števila delavnih članov-visokošolcev se je moral pododbor tudi v preteklem letu omejiti le na prirejanje veselic (5) in predavanj, ki so jih imeli člani nad 30, večinoma v mladeniških zvezah in izobraževalnih društvih. Zadnja točka dnevnega reda je bil razgovor o spremenitvi pododbora v samostojnejšo podružnico, ki se ima izvršiti brž, ko bodo potrjena pravila podružnice. Na ustanovnem občnem zboru ima se še-le potem izvoliti novi odbor. Popoldne se je vršila v Gasilnem domu predstava Ulurčič-Cesnikove igre „Domen“, ki so jo s pomočjo domačih deklet prav dobro predstavljali dijaki. Kot slavnostni govorniki je nastopili bogoslovec Martin Gorogranc, ki je v jedrnatih besedah orisal program in delovanje S. D. Z. in ovrgel neosnovane napade nasprotnikov na katoliško-narodno dijaštvo, ki iz naroda izišlo dela z ljubeznijo za narod. Pred igro in med prosto zabavo pel je dobroizvežbani dijaški pevski zbor pod vodstvom osmošolca Krpača, med prosto zabavo pa so vzbujajli posebno pozornost in želi obilo priznanja dijaki telovadci. Kar je treba posebej omeniti je, da so se nasprotniki, ki so v precejšnjem Številu došli na prireditev, obnašali popolnoma mirno in dostojno. Da bi bilo le vedno tako! Gospodarski paberki. Gospodarska kriza. Mnogo in povsod se govori o slabih časih, V Berolinu je na primer trenutno 5000 mizarjev brez posla; res ogromno Število v poletnem času, ko poprej Še v zimskem Času nikdar ni bilo tako visoko, ker smo vendarle sedaj v mesecih, v katerih je navadno povsod dosti dela. Deželni zavarovalni zavod ki vrednimi ponašajo se čini. Kot narodnjaki in kot poštenjaki, življenja tek žrtvujo domovini, svobode stebri čvrsti, stalni, jaki. Naš rod dolžan je tebe spoštovati, doklèr živela bo: »Slovenska mati«!3 Grobni spominek Josipu Freuensfeldu.1 Kaj naredila si smrt? Ni bilo nikjer druge žrtve? Morala li si spet k nam priti nesrečna po njo? Za listom pada z drevja list za sape jesenske, tako se naši možje naglo pobirajo v grob, dični možje, med njimi i ti, predragi prijatelj, dal si nam hitro slovo v žalost prebridko nam vsem, v žalost veliko rodü. Kdo njo bi opisal dostojno? Težko je moje srce, rosno je moje oko, mnogo izgubil sem jaz, a kaj izgubila mladina, katere učitelj si bil, katere ljubitelj si bil? Kaj je izgubil vsak kraj, kjer slišiš besedo slovensko, kjer za napredek je rod naš navdušen in vnet? Narod svoj gorko ljubeč, imel si visoke načrte, kako bi bil mu v pomoč, kako bi bil mu v korist, tvoji načrti so proč, ko v pesek zapisano slovo,2 jih je prečrtala smrt, vsi so ti bili zaman. Pesnik izboren si bil, za narodnost vnemal mladino, kakor na delo budi kmete škrjanec žgoleč. Oster si jezik imel, a rabil ga vedno dostojno, bil si nasprotnikov strah, ako je treba bilo. Res, da radhjo se zdaj tvoje smrti nasprotniki naši, naj se radujó le naj! Bodi predržneže sram! Dokler naš narod bo vnet za vse, kar je dobro in lepo, dotlej ostane cvetoč tebi med ljudstvom spomin. * Roj. 19. marca 1861 pri Kapeli bi. Radgone, umrl 23. dec. 1893 v Pragi. — * Slovo = beseda. 3 »Slovenska mati« je poučna knjiga, ki jo je spisal Stef. Kočevar materam, kako sebe in otroke zdrave ohraniti. A. K. (Dalje prih.) v Berolinu je imel letos meseca junija 53.000 hpark manj d olio d ko v-p ri sp e v kov, kakor lanskega, leta v i-stem času, kar je dokaz velike gospodarske krize. Toda tudi na Dunaju ni nič boljše, marveč še celo veliko slabše. Dunajski zavodi za zabavo in veselice so prazni in brezposelnost zahteva obilo žrtev. K o n k u r z i y juliju. Meseca julija je bilo v Avstro-Ojgrski priglašenih 20 večjih konkurzov s pasivi 13,000.000 kron. Pred enim letom je bilo 30 konkurzov s pasivi čez 21,000.000 K. Na Ogrsko je sedaj pripadlo osemikon-kurzov z obveznostmi 7,900.000 K. Koliko me s a rabi D|un a j? „jOesterreichrsche Agrarzefitung“ objavlja nekaj številk iz statistike tržnega! urada; dunajskega mesta, ki temeljito pobijajo trditev, da primanjkuje na Dunaju mesa. Ce se primerjajo letošnje številke z lanskimi, se mora priti do prepričanja, da je za meso zai dunajsko prebivalstvo zadostno poskrbljeno. Na dunajsko osrednjo živinsko sejmišče se je prignalo v pretečenem letu: opitane živine 121.527 glav (proti 136.773 leta 1911), 'izven sejma se je prignalo 39.981 (34.661). .Nadalje se je uvozilo: živine iz pašnikov 5787 (4444), bolj koščene živine 53.8491 (41.109), krav iz dunajskih mlekarskih pristav 8240 (7787), telet 352.738 (339.049), svinj 834.519 (756.069), svežega telečjega in svinjskega mesa| 8,893.190 kilogramov (6,914.708) za vžitek pripravljenega mesa 5,209.672 kilogramov ,(4,962,282), salami in povojenih jezikov 742.588 kilogramov, gosi 1,5159.584 (1,585.514), kokoši in golobov 4,159.681 (4,021.656), rib, rakov 3,409.561 kilogramov (3,420.209), nadalje velike množine divjačine, ovc, jagnjet itd. Ce se te števlilke preračunijo v kilograme, se dobi mmožijna 1,618.737 met. stotov, proti 1,563.442 meterskih stotov /leta 1911. Leta 1912 je prišlo povprečno na vsako dunajsko osebo 80.1 kg mesa, 78.6 kg leta 1911, 77.2 kg leta 1910, 79.5 kg leta 1909 in 79,6 ,kg leta 1908. Množina leta 1912 na Dunaju zavžitega * mesa se je tedaj pomnožila za vsako osebo za 1.4 kilograma v primeri s prejšnjim letom. Dnevno je prišlo na vsako dunajsko psebo leta 1912 0.219 kilogramov, leta 1911 — 0.215 kg, leta 1910 - 0.212, leta 1909 - 0.218 kg In leta 1908 -0.218 kilograma. Zmaga v Petrovčah, 2- a I e c, 7. avg. Se nas ni minulo veselje, da so zmagali naši somišljeniki v Skofjivasi, že nas je dohitelo novo veselje, za nas iz lokalnega patriotizma še večje, namreč zmagaj katoliško-narodne stranke v Petrovčah. Koliko u rtov, koliko tihih posvetovanj, koliko podpihovanj je vprizorila protinarodna liberalna stranka, toda vse zaman! Na dan volitve je bil liber ralni pritisk posebno hud. Toda zmaga je naša, liberalni upi so uničeni. Manda še ni pretekel mesec, ko so liberalni listi vsled Pyrrhove zmage na Vranskem vriskali, da se je začelo nazadovanje Kmečke zveze v Savinjski dolini. (Toda sedaj, ko je izvojevan boj v največji občini celjskega okraja, v Skofjivasi, in v ta(ko odlični občini, kakor so Petrovče, bo njihovo veselje nekoliko ponehalo. Ne kričanje in širokoustenje, kakor je pri liberalcih navada, \ampak tiho in tvstrajno delo vodi do zmag! V v&čn&ste Sanje. Spisal R, L. Dva dneva sta minila, kar smo te zapustili, ljuba domovina, vas mile gore, kar smo se izvili z bridkim srcem joku in objemu starišev, prijateljev in znancev. V duhu gledam, kako so plapolali v večernem vetru robci, kako so se polnile oči s solzami, — bridkimi solzami slovesa. Tudi jaz sem stal na. krovu ladije in strmel v daljino in bridkosti polna mi je bila duša. In kakor pošast mi je legla bolest v vrat, hoteč me zadušiti*, a moje oko je ostalo suho. In zakaj? Je-li bilo usmiljenje do teh ljudi, ki so se ločili, morda za vedno, ali — spoznanje svoje zapuščenosti ? Nehote mi je pohitel pogled tja doli v množico, izkajoč nečesa ljubega; a ni bilo očesa., ki bi jokalo za menoj, ni bilo ustnic, ki bi mi* želele srečno pot. In Ti? Kje si Ti? Zakaj nisi prišla, moja edina, — zakaj me puščaš tako samega v dalnje dežele, v mrzlo tujino? Čakal sem in čakal, a nihče ni prišel, ki bi mi olajšal dušo in vzdih za vzdihom se je ukradel krvavečemu srcu. Nad menoj je zatulila sirena — enkrat, dvakrat, trikrat in zastokal je jek med gorami. Težke verige so zarožljale in stresel se je parnik. In kot parnik, je zatrepetala moja duša pod groznim spo* znanjem: sam! Pobegnil sem proč od ljudi, se zaklenil v svojo kabino in mislil — kaj ? — ne vem /— — — * * * Kot jastreb drči ladija naprej čez morsko plan v tuji svet, v mnogim novo domovino. Bodo li našli vsi tam srečo in zadovoljnost, katero so zajman iskali doma pri svoji družini? Kratkovidneži! Kaj pa Nadaljevanje iz 2. strani. Mir sklenjen. Bukarešta, dne 7. avgusta. 'Meja med Bolgarijo in Srbijo teče od razvodja med Vardarjem in Strumo do izvirka Strumice, Itako da ostanejo Srbiji Stip, Kočane, Carevo Selo, Pejčevo in Radovi-šte, Bolgariji pa Strumica in teöe potem čez Belaši-co-plapino. 'Meja med Grčijo in Srbijo Se začne pri Karagačluki ob Egejskem morju, sledi reki Mesti, se pri Ofplšitaru obrne zapadno, gre južno do Kupi-stana in teče potem severozapadno, tako Ida ostaue Xanthi Bolgariji, Kavala, Seres, Drama, Ddmirhi-sar in Do jr a,n pa Grčiji. Premirje za nedoločeno dobo. Bukarešta, dne 7. favgusta. jK. b.) Mirovna konferenca je imela danes pod predsedstvom ru-munskega ministrskega predsednika Majoreseuja sejo. Grški ministrski predsednik Vienizelos je izjavil, da je sporazum med Grčijo in Bolgarijo (glede vprašanja meje popolen. Bolgarski delegat Tonöew je podal enako izjavo. Predsednik Majorescu je izjavil, da je brezdvomno določen temelj za mir in 'da mora konferenca proglasiti premirje za nedoločeno dobo. T,a predlog je bil sprejet in vodje posameznih delegacij so prevzeli, da to naznanijo armadam. Predsednik Majorescu je izjavil, da se ne gre za sklep preliminarnega miru, ampak podpisati se mora definitivni mir ter je predlagal, da označi vsaka dežela po enega delegata, da se naredi zapisnik in se pripravi mirovna pogodba. Določeni so bili delegale: Radew, Spalajkoviö, Politis, • Matajnoviö in Filitti, Konferenca je sklenila, da uredi V Iseji, ki bi se naj vršila ob 5. uri popoldne, vsaj vprašanja glede uravnave šolskih in cerkvenih zadev in vsa vprašanja glede ureditve odškodnine, povzročene vsled vojske. Na predlog ministrskega predsednika Venize-losa je bil general Coanda določen za vojaškega de-legata-izvedenca v vseh vprašanjih, ki bi se slučajno pri sklepanju mirovne pogodbe pojavila. Upajo, da bo mirovna pogodba v soboto podpisana. Turki in Odrin. Turški problem še vedno ni rešen. Vlelesilam se prav luič ne mudi. Kombinacij pa je( vse polno, dasirafvno nobena ni zelo verjetna. Zdaj zopet se je pojavil nov kuriosum. Reuterjev urad namreč poroča iz Carigrada, da je baje mogoč sporazum med Turčijo in Bolgarsko ter Rumunijo na podlagi avtonomije Macedonije. Bolgarska, Rumunska in Turčija mislijo, da bi bile potem dosti toočne, da prisilijo Srbe in Grke, da se uklonijo. Tudi vest, da ponuja. Bolgarska Turčiji Lozen-grad, je tak kuriosum brez vsake podlage. Edino, kar je vredno, da verjamemo., je, da je generalisimus Izzet paša izjavil nekemu odposlanstvu v Odrinu: (V svojem in v imenu svojih tovariše\-vam povem, da teh pokrajin ne bomo zapustili. Odri-na ne moremo izročiti, kdor ga hoče imeti, naj pride in si ga vzame. Sedaj po sklepu miru bo postalo tudi odrinsko vprašanje akutnejše ter bo iz praznih kombinacij že stopilo na bolj pozitivnejša tla. Princ Morie Schaumburg-Lippe — bodoči knez Albanije? Listu „Neues Wiener Tagblatt“ se brzojavlja iz Monakovega, da je vprašanje glede osebe bodočega kneza Albanije že rešeno in sicer v smislu tro-zveze. Volitev je padla na princa Morica Schaum-burg-Lippe, brata vladajočega kneza Schaumburg-Lippe. Princ je star 28 let in služi sedaj kot častnik v nemški armadi. V kratkem > se objavi ta izvolitev uradno. Macedonski Bolgari. Na zborovanju macedonskih Bolgarov v Sofiji je bil izvoljen poseben komite, ki ima nalogo, da išče stikov z židovskimi in mohamedanskimi kueovlaš-kimi organizacijami in pripomore z njimi skupaj, k avtonomni Macedoniji. Posebno odposlanstvo odpotuje najbrže prihodnje dni v inozemstvo, da agitira za avtonomijo Macedonije. (Bo prepozno!) Bolgarski prestolonaslednik — nevarno zbolel. Listi poročajo, da je bolgarski prestolonaslednik Boris nevarno zbolel na živcih, tako da| je kralj sklenil, poslati ga v Visoko Tjatro na severnem 0-grskem. Italija in južnoalbanske meje. R j! m, dne 5. avgusta. „(Tribuna“ piše glede južnoalbanske meje: Neizogibno potrebno je za stališče Italije v južnem Jadranskem morju, da se priklopijo rt Stylos, zaliv Phelia in okolica Korice popolnoma Albaniji. Londonska konferenca je morala sprejeti to rešitev, ki odgovarja našim življenjskim interesom in veljavi Italije. Neitalijanska torpedna Dotila bi namreč iz Krfske morske ožine in od rta Stylos prispela prej pred Bari in Brindisi, kakor pa italijanska dotila iz Tarenta. Isto velja za življenjsko možnost Albanije. Vsako popuščanje v teh vprašanjih bi imelo za posledico možnost agitacij. Italija in Avstro-iOgrska sta že pritrdili meji, ki leži visoko na severu, več nista mogli storiti. Okolica Korice je najrodovitnejša in najbogatejša, zato mora ostati pri Albaniji, da se ji da možnost gospodarskega komer-cijalnega in moraličnega napredovanja. * * * Junaštvo matere. Kmečka žena iz belgradske okolice je odpravila v vojno sinqj-edinea. V bitki pri Bitolju ji je bil težko ranjen; .prenesli so ga v skopeljsko bolnišnico, odkoder je pisal materi in ji sporočil, naj ne skrbi zanj, kajti v kratkem pride domov živ in zdrav. Kakor hitro je dobila ta glas, 'se je takoj odpravila na pot k sinu. Sorodniki in sosedje so jo na vso moč odvračali od dolgega in težkega pota, toda starka se ni dala pregovoriti. Pripravila je za sina različnih stvari, sploh vse, kav je imela in je vedela, da ima sin rad; med drugim mu je tekom noči spletla par toplih,, mehkih volnenih nogavic. Nekega 'dne se je pojavila v Skoplju in šla naravnost v bolnišnico, v kateri je ležal sin. Ko ga je zafglddala na postelji vedrega in zdravih lic, samega Veselja ni vedela kaj početi., Vsa srečna, sede poleg postelje, miluje ga in mu živahno pripoveduje to in ono; pri tem pa prazni svojo torbo in polajga 'sinu na posteljo, kar mu je bila dobrega in lepega prinesla. Bin je materinih darov vesel, toda ko mu mati konečno pokaže tudi lepe, pisane nogavice, a pri tem obrne 'glavo v dru- mislite, da duhte tam vse cvetke ravno za vas in čar kajo, da pridete vi in jih utrgate ? Ne veste li, da je tam vse ledeno, da preži na vsakem voglu nesreča in smrt? In — bodete tudi prišli do cilja? — Pomislite! Dolga, dolga je pot in mučna in marsikateri bo obležal utrujen na cesti . . . In kakor v potrdilo je zaječal veter med jambori in vspeli so se valovi kakor kače gor ob veliki ladiji . . . Na zapadu se je potapljalo krvavo solnce, a iz morja so se dvigale pošasti Polagoma, druga za drugo. Kakor prežeče zveri so se spenjale po nebnem svodu, vedno gostejše, groznejše. In burna noč je objela naravo s svojimi temnimi perotmi. Na mostu je stal poveljnik mrkega očesa in mi dejal: ,„iViharna noč bo danes, pazite dobro„ mogoče se pripeti kaka nesreča!“ In zmučen sem se podal doli v urad1 in pripel telefone na ušesa.* Zunaj je divjal vihar, vsako minuto hujši in strašnejši. Rarburjeno valovje se je zaganjajo v boke parnika, da se je upogibalo železno oklopje. In val za valom je drhal Čez krov, hoteč odnesti vse v temne'globočine. Ropotali so velikanski stroji na vso moč, da so žvenketale Šipe v oknih. A gori na nebu je podila burja oblak za oblakom v divjem begu in blisk' za bliskom je začrtal svojo ognjeno pot po črnem svodu. Iz daljave se je slišalo votlo grmenje, da je strepetala duša -y kakor na sodni dan. A laSdija se je borila naprej, ječe, trepetajoče. Smrtna tesnoba je vladala pdvsod, nobenega, člove-škje’ga glasu ni bilo slišati. Zgoraj na mostu je hodil kapitan z nemirnim* v korakom semintja in strmel pred se, kakor bi hotel prodreti pogubljivo temino — a zastonj — * IT/O je brezžična telegrafija. Debele kaplje so mi stopile na čelo in strašno tesno mi je bilo pri srcu. „(Oh, ljubi Bog, ko bi le bil že vendar enkrat dan ! “ Ironično je tikala ura, pred piano in kakor polži so se pomikali kajzalci naprej. Privezal sem se k mizi, da ne padem na tla in slušal in strmel pred se, Iu pritisnil sem telefone še -trdneje na uho. Kakor lahno šumenje spomladnega vetra sem slišal tožno doneče glasove parnika, ki je vi veliki daljavi pošiljal pozdrave kakemu ljubemu znancu na suhi zemlji. A potem je bilo zopet vse tiho. In vnovič sem strmel na uro — polagoma se je pomikal že kazalec proti polnoči. Zunaj je zatulil vihar, obrisal sem si mokro Če- lo. Tema je legala na mojo dušo in plesati so zabele urine številke: pred mojimi očmi. Nehote so mi pobegnile misli v znane, prijazne kraje in kakor iz daljave sem slišal med bobnenjem gromov glas kapitana: „(Izgubljeni smo — ako skoraj ne neha vihar — izgubili smo smer — in tu je vse — polno nevarnih — skalin —" * * * „(Jezus, Majrija in Jožef, usmilite se na,s!“ je molila mati , s svojimi otroci,| ki so se plahi držali krila in klicali po očetu, ki jih čaka daleč tam v novi domovini — „Ljubi, ljubi Rupert, reši me, jaz umrem!“ je Šepetala jokajoč' mlada žena svojemu možu, ki jo je držal trepetajoč za roke. Uboga žena! Ne vidiš li, da je tvoj močni mož bolj plah in bled, kot ti? Ne čuješ, kako mu klepečejo zobje, kako strmi s smrtnim obrazom v črno noč! — „Reši me — reši me! Šepeče ona, in kakor v posmeh zahrešči burja skozi okno: „Reši se — ako moreš!“ Iz divjega Šumenja valov se sliši samo grozna go stran, da oi mati smehljaja ne videla. Mali pripoveduje, kako mu je nogavice sama spletla, ker ve, kako so mu všeč lepe nogavice; sedaj mu jih hoče še sama obleči. Sin se je lega na vso moč branil in se na različne načine izgovarjal. Toda mali ni od-jenjala in tebi nič meni 'nič odkrila odejo pri nogah. — Nog ni bilo — višje zgoraj sta ležala dva obvezana konca: turška granata je sinu odtrgala obe nogi. Kaj je storila ob tem groznem pogledu priprosta srbska mati?; Bolestno, a ob enem blago in odločno se je najsmehnila, poljubila sina na čelo, in mu z mirnim glasom rekla: „Sedaj razumem, sinko! Živel kralj, ki je tudi tebe poslal, da osvobodiš brate in maščuješ Kosovo. Hvala Bogu, ki te je živega ohranil!“ Politični pregled. Prestolonaslednik. Osješka „Drau“ je izvedela, da se bo prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand o priliki svojega potovanja v Bosno in Hercegovino v letošnji jeseni ustavil :v Zagrebu ter sprjemal deputacije iz cele dežele. To pa samo tedaj, ako se hrvaška kriza dotlej mirno reši. Francosko. V sredini predpoldanski seji je sprejel francoski senat člen XVIII. vojaške predloge, ki določa dobo aktivne vojaške službe na tri leta. Zakon je bil sprejet z 295 glasovi proti 48. S tem je zakon o triletni vojaški službi sprejet v obeh zbornicah., Kaj vse povzroča zdivjani militarizem! Raznoterosti. Vsa naša izobraževalna' drušltva| in Marijine družbe, ki svojih zastav še niso prijavila za manifestacijo na- katoliškem shodu v nedeljo, dne 24. avg. v Ljubljani, oziroma so pozabila v zglasilnici upisati prihod zastav, prosimo najjnujno, da na , dopisnici naznanijo zastave pripravljalnemu odboru za katoliški shod v Ljubljani. Od čč. oo. frančiškanov. Pri provincialnem kapiteljnu, ki se je vršil dne 6. t. m. v Ljubljani pod predsedstvom preč. p., Romual Jereba, gvardijana na Trsatu, je bil izvoljen zopet za provincijala p. Ang. Mlejnik, za kustosa p. Placid Fabiani, za definitorie so izvoljeni p. Alfonz Furlan, p. Marijan Sirca, P-Kajetan Kogej, p. Kerubin Tušek. Iz srednješolske službe. Na državnih srednjih Šolah so v VIII. činovni razred pomaknjeni naslednji profesorji: Josip Bučar.na drugi državni gimnaziji v Ljubljani; Stefan Figurič na državni gimnaziji v Pazinu; Josip Hribar na državni gimnaziji v Beljaku; Franc Komotar na državni gimnaziji v. Kranju; Martin Majcen na državni gimnaziji v No-vemmestu; Franc Otto na drž^gni gimnaziji v Mariboru; dr. Oton Paper na državni gimnaziji v Gorici; dr. Ernest Perič na državni realki v Zadru; Maks Pernat na državni gimnaziji v Kranju; Josip Reisner na prvi državni gimnaziji v Ljubljani; H. Swoboda na državni realki v 'Ljubljani; j n Martin Zgrablič na državni gimnaziji v Pazinu. melodija: „Moja si, moji ste vsi; vidiš tam zunaj v daljavi one pošasti, ki prežijo v morju na vas?!“ Cez pol neba švigne rdeča kapa, za sekundo trepeče njen čar na grebenih valov. „(Izgubljeni smo!“ vikne v tem trenutku kapitan, kazoč na skaline pred nami in — tresk — kot bi počila zemlja, se zasliši med tuljenjem burje in bobnanjem morja. S podvojenimi močmi se ,vale množine voda čez krov, a mi sedimo trdnqj na pogubo-nosni pečini. „(Jezus, Marija!“ — iz sto grl, done v smrtni grozi nenaravni glasovi potniko\j skozi razdivjano naravo; jok otrok — kletve mož — molitve mater in žen, in vmes pa vpitje častnikov. Kakor ledena reka se priplazi kruta resnica tudi do mojega srca in okamnel zrem smrti v oči. Vrata se odpro, kapitan mi zavpije nekaj besed v uho, a potem odhiti dol, tolažit, pomirit potnike. Nova iskra življenja mi Šine Vi telo, a z njo pa tudi zavest svetih dolžnosti. Kot blisk skočim k strojem — v< treh sekundah đznanjajo trepečoči glasovi v nočnji svet, da umirajo tu v hladnih grobovih stotine ljudi, da prosijo deca in matere rešitve. Razburjen do dna srca pritisnem; telefone na ušesa, da se mi napnejo žile na čelu, da 'se mi cedi pot v curkih čez lice — a nobenega odgovora! Se enkrat — kakor ljut udriham po aparatih, in prosim rešrflvo, a naenkrat — žvižg — kakor bi zatulilo sto volkov — voda je prišla do parnih strojev in eden je eksplodiral. V trenutku ugasnejo vse luči, iz grobne temine se sliši vikanje otrok. Električni stroj se mi je ustavil, zadnje sredstvo rešitve mi je vzeto. In zadnjikrat — kot ljubega otroka — pritisnem telefon na uho in pošluham r— Tin — tin — tin — iz bližine mi naznanja že neki parnik, da hiti v pomoč. Poln upanja in novih moči hitim dol k potnikom — Liberalizem = brezverstvo. Dostikrat smo že naglašali, da liberalizem ue pomenja nič drugega, nego zanikanje krščanstva, da je krščanstvu sovražen in izrazito protikrščanski. Liberalci so se tej-le sodbi hinavsko upirali, češ, da so tudi krščanski in najmanj, da bi bili brezverni. Naenkrat pa je zdrknilo iz njihovih ust priznanja, da je liberalizem = brezverstvo. „Sltraža“ je namreč poročala o sijajnem mladeniškem shodu na Ptujski gori,, kjer so govorili Hohnjec, Korošec in drugi poslanci in dosti kmečkih mladeničev. Na shodu se je .tudi omenjala lOÖOletni-ca prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane. Govornik je povdarjal, da to obletnico slavijo v pravem pomenu samo katoliški Slovenci; liberalci pa„ ki so jima pridevek „,svet“f že prej odvzeli, skušajo pod njuno iirmo širiti liberalizem. O brezverstvu ni bilo govora. „(Slovenski Narod“ pa je iztaknil, da so duhovniki na tem shodu liberalcem očitali, da izrabljajo ime Ciril-Metodovo za (Širjenje brezverstva. Da pri tej priliki ptujski liberajlec ozmerja govornika in duhovščino sploh na način, ki pristoja samo kakšnemu Šnopsarskemu falotu, temu se niti ne čudimo; kdo bi mogel kaj drugega pričakovati od (liberalca! Konštaltiramo samo dejstvo, da liberalci sami priznavajo, 'da je liberalizem = brezverstvo. 'To priznanje si bomo zapomnili. Goriški vzgled. Ves nor od veselja je zadnji „Narodni List“ in sicer zaradi „goričkega vzgleda.“ Navdušeno kliče: „Na tla s Korošci, Benkoviči in drugimi duhovniškimi cvenkoviči!“ (Zmago liberalcev (nihče jih ne imenuje več „neodvisnih“) je baje povzročila narodna misel na Goriškem, ker je „politiku-joče duhovništvo“ izdajalo narodnost. No, pri nas na Štajerskem je drugače. Pri nas izdajajo narodnost liberalci, se vežejo z Nemci in nemškutarji ter jih politično podpirajo. Ako bo torej tudi pri nas v bodoče zmagala, narodna misel, bodo liberalci gotovo — propadli. Goriški vzgled nas uči! Besno sovraštvo mora vladati med celjskimi liberalci proti katoliški duhovščini., V dokaz temu je prvi član,ek v zadnjem „Narodnem Listu“, kjer stavek za stavkom diha neomejeno sovraštvo do duhovništva. Natolcevanje, obrekovanje, zmerjanje, robati izrazi, sikajoče sovraštvo, vse to se menja, kakor v kaleidoskopu. Skrbimo, da to barcelonsko časopisje ne dobi med nami nobenega vpliva! Denuncijacije. Kadar hočejo Nemci s svojo politiko učinkovati na zgoraj, potem gredo med denuncijante in denuncirajo Slovane kot protidržavne, veleizdajalske. Sedaj so se poslužili tega ogabnega sredstva češki Nemci. Bivši češki nemški deželni poslanci so izdali nek manifest na volilce, v) katerem se protivijo komisarijatu ter denuncira,jo Cehe, češ, „da vprizarjajo njihovi voditelji agitacije preko državnih mej ter v slepem fanatizmu pozabljajo na državo in monarhijo.“ Radi teh nepoštenih denuncija,-cij bodo Cehi že obračunali s/svojimi sodežela/ni tato), kot zaslužijo. Mi bi samo pribili, da Nemcem prav nič ne pristoja patriotična poza. Oni so kričali že v parlamentu „Hoch Hohenzollern ; “, oni obožujejo Bismarcka, ki je bil največji nasprotnik Avstrije, oni širijo sistematično prusovski protestantizem, da pripravijo tla hohenzollernskemu pangermanstvu, oni sploh ne morejo dočakati trenutka, da bi se potopila Avstrija v pruskem morju. Hic Rliodus, — tu denuncirajte! ~ ..i.., . __i mrm-rn - ■ ) n n iirn j6. t. m. so dobili kandidati laške ljudske stranke 1106 do 1146 glasov, kandidati laške liberalne stranke pa 1162 do 1181 glasov. Izvoljeni so tedaj z neznatno ve^ čino laški liberalni kandidatje Bombig, Cesciuitti, dr. Pinajusig in dr. Pascolo. Slovenci! so oddali svoje glasove po večini italijanskim krščanskim socialcem in je bila v tem smislu izdana tudi parola združenega narodnega odbora. Vendar pa so nekateri Slovenci iz osebnih in tudi političnih vzrokov oddali svoje glasove liberalcem, ki so za to z malo večino zmagali. Razgled po svetu. Dobro ga je Izplačala. Hčerka nekega tovarnarja na Češkem je bila nevesta. Zadnji dan pred poroko je pa ženin — trgovec — izjavil očetu, da ne more njegove hčerke poročiti, ako ji ne podvoji dote. Oče je govoril s hčerko in izjavil, da noče razdreti njene sreče, da pa bo s tem svoja ostala dva otroka oropal dedščine. Hčerka je prosila očeta, naj izpolni ženinovo zahtevo. Oče ji je ugodil. Naslednji dan je bila poroka. Glaisno rn jasno se je glasil ženinov: „Da!“ Toda še jasnejše in iglasnejše in odločnejše se je pa nato glasil nevestin „Ne!“ Duhovnik je še enkrat vprašanje ponovil, ker je mislil, da se je nevesta zmotila. jToda tudi drugič je nevesta odločno in glasno rekla „Ne!“ Nato se je nevesta kratko obrnila k svojemu očetu in ob njegovi roki odšla iz cerkve, ne da bi se bila, na ženina le še enkrat ozrla. Ko jo je oče začuden vprašal, zakaj je to storila, je dekle odgovorilo: „Ako bi se bila poroka) že včeraj razdrla,, bi bili vsi govorili, da me je ženin pustil na cedilu. To sramoto sem si hotela, prihraniti. Naj jo nosi on, ki jo je zaslužil, ker se je hotel oženiti samo radi denarja!“ Kolera. (Zopet slučaj kolere na Ogrskem.) V Temes'-Szigetu se je zopet pojavil nov slučaj kolere, in sicer je 'zbolela, neka ciganka. Vladarice — umetnice. V Bruselju je bila nedavno otvorjena razstava umetnin, ki so jih izdelale roke vladaric. Tu so pokrajinske sirke kraljice Amalije Portugalske, male figurice iz slonove kosti, ki jih je izrezljala kraljica, Rumunska. Kraljica Vilje-mina Nizozemska je ilustrirala pravljice 1000 in ena noč. Mlada kraljica španska slika/ ptice in cvetlice. Italijanska kraljica Jelena, hči črnogorskega kneza, je pesnikrnja in tudi slikarica. Fin odgovor. Napoleon se je rad šalil; posebno ga je veselilo, če je mogel komu dokazati, kako malo zna dotični misliti. Bil je v Rouenu na ladiji ; obrne se nenadoma k' prefektu Beugnotu in ga v-praša: „Kako globoka je tukaj Sena?“ — Beugnot je bil navajen na taka vpralša/nja; hitro mu pove dotično številko. — „In širjava?“ — Zopet natančen odgovor. *— Napoleon je malo vznevoljen. ,„Koliko hiš je ob bregu?“ — „Toliko.“ — „In koliko ptic gre sedaj tod mimo?“ — „Ena sama, Veličanstvo, kraljica ptic, orel!“ — Napoleon je bil zadovoljen, smehljal se je. ' Letos je slaba letina in bo marsikdo premišljeval, kje bi vzel denar, da bi kupil potrebno obleko in perilo za svojo družino. Ni to lahka reč, posebno kjer je številna obitelj, pa malo 'dohodkov. Da bo vsakdo lahko za malo (denarja dobil veliko dobrega blaga, se priporoča, da se obrnete na Prvo s 1 o Iv, e n s k o spodnještajersko' razpošiljal no J. N. Šoštarič v Mariboru, Gosposka ulica št.. 5. Pri omenjeni tvrdki dobite v veliki množini ostanke raznega blaga po neverjetno nizki ceni, na primer 20 metrov ostankov belega platna za 'K 8.—, 20 metrov platna posebno močnega K 9.—, 20 metrov zelo finega K 11.—, ostanki druka, 20 metrov, močnega, K 8.60, 20 metrov posebno močnega K 10.—, 20 metrov zelo trpežnega K 12.—. Za iste cene se dobijo tudi drugi ostanki, kakor pisano platno (oksford), cajg, levantin, kanv brik, parhet itd. Ostanki so 'dolgi od 2—7 metrov. Naročila nad 20 K se dopošljejo Iranko. Prosim prav hitro — moram na vlak. Dajte mi še šest škatljic Faysovih pristnih sodenskih mineralnih pastilj. Polagam posebno važnost na pristne pastilje iz občinskih zdravilnih izvirkov, ki se jih rabi v zdraviliščih. Sodenske nosim vselej v žepu, da se varujem pred nahlajenjem vsled nagle vremenske spremembe, pri hudih in mrzlih vetrovih, ob deževnem vremenu, in sploh, kjer se je bati nahlajenja, ker so res idealno sredstvo. Posebno znamenje: Ime „Pays“ na belem papirnatem pasu z uradnim potrdilom županstva Sodena ob T. Žurnalistova osveta. Iz Petrograda javljajo tole smešnico: Izdavatelj dnevnika !„'Tjurkestaneö“ je bil kaznovan radi nekega članka na globo 500 rubi. Glob je bil že gospod Novikov vajen, a da ga oblast kaznuje izaradi vsake malenkosti, to ga je pa, le kuhalo. Da bi se iznebil jeze, je tdhtal ves čas za plaćanje globe dcfvpljenega roka, kako bi se bolje obdolžil policiji. In našel je pravo: Nabral je za 500 rubljev bakrenih kopejk (najmanjših ruskih novcev) in ko je prišla policija terjat, je triumfirajoč pokazal v kotu redakcije šest vreč denarja. Policijski uradnik si je jezno ugriznil iv ustnice, nato pa je poslal po voz, da so globo odpeljali. In naslednji dan pa je imel Novikov že zopet plačilno povelje za 500 rubljev — globa radi norčevanja s policijo. Strašna potapljačeva smrt. Iz Bremerhavena poročajo: 'Zadušil se je v morja potapljač O. Krause. Počila je cev, ki je dovajala zrak. „Titanic.“ Angleški listi poročajo iz Novega-Jorka : Kapitan nekega parnika, ki je priplul v New-York, poroča, da je videl na kraju, kjer se je „(Titanic“ potopil, ostanke ladije, in sicer prednji del. Ladija tiči na skali, ki je do sedaj še niso poznali. Mogoče je torej, da se je „(Tftanic“ zato potopil, ker je na skalo zadel. Nesreče na angleških železnicah. Leta 1912 je bilo na angleških železnicah ubitih 1010 oseb, 8700 pa je bilo ranjenih. Od ubitih je bilo 109 (pasažirjev in 343 uradnikov in drugih uslužbencev^ Old ranjenih je bilo 2829 pasažirjev in 15562 železniških na-stavljencev. Nesreč je bilo leta 1912 na angleških železnicah 23.290. Samoumorov je izvršilo na železniških progah 222 oseb, samoumorilskili poskusov pa 19 oseb. Grozne Številke! Angleški kralj gre v Avstralijo. Iz ! Londona poročajo, da gre novembra meseca angleški kralj 'Jurij v Avstralijo, da položi temeljni kamen za zvezni parlament. Prepiri med parobrodnimi družbami. Iz Hamburga poročajo., da se napetost v severo-atleti tekem Poolu med družbo Hamburg—Amerika in med Sev. Lloydom vedno bolj poostruje. Lloyd je dal silno o-ster odgovor na izjavo družbe Hamburg—Amerika in poučeni, krogi so prepričani, da se ta spor med največjima severnima parobrodnima družbama ne i da več mirno poravnati. -, P. S. Neki mož je stavil s svojo ženo, ki je bila na letovišču, da ne nalpiše 'pisma, ne da bi pristavila postskripta,. „,To bi bilo lepo“, je odgovorila žena, prepričal se boš v prihodnjem pismu.“ Cez 2 dni je sedla k imizi ter napisala svojemu možu dolgo pismo, ki je je podpisala*: „Tvoja Te ljubeča Vale- rija. Pod podpis pa je pripomnila zmagovito: P. S. Kdo je dobil-stavo? Operni tenorist Slezak vi smrtni nevarnosti. Iz Monajkovega poročajo: Ko je v sredo, dne 6. avgusta, popoldne, znani dunajski tenorist Slezak veslal s tenoristom Sturmfeldom iz Monakovega v čolniču po jezeru (Tegernsee, kjer je na počitnicah, jč hipoma nastal tak vihar, da je prevrnil čolnič. Tenorist Sturmfeld je našel v valovih smrt, Slezajk se je pa z veliko težavo plavajoč rešil smrti. Truplo u-topljenega Sturmfelda še niso našli. Cez en milijon — poneveril. Iz Stuttgarta poročajo: Tajnik judovske višje cerkvene oblasti dr. Friedmann je poneveril en in pol milijona mark in pobegnil. Najbolj razširjena bolezen je glasom statistike tuberkuloza. Ge bi se vsi slučaji tuberkuloze takoj naznanili zdrajvniku, bi bilo mogoče bolezen popolnoma iztrebiti. Bolezni na pljučah, ki se jih intenzivno zdravi s „Sirolin Roche“, učinkujejo v prav. kratkem času. Sirolin („Roche“ krepi dihalne orgar ne in je vrhu tega prijetnega^ okusa, Sirolin „Roche“ dobiš v vsaki lekarni. Kako se v Nemčiji prodajajo naslovi „dvornih dobaviteljev.“ Iz Kolna poročajo: Pred več tedni so iz Berolina, ponudili renskim veleindustrijcem, da jim preskrbe naslov dvornih dobaviteljev inozemskih dvorov. Pred vsem bi bilo treba dobaviti par pošilja-tev tem dvorom, na kar bi v Berolinu proti gotovi odškodnini preskrbeli naslovi dvornega ( dobavitelja, Veleindustrijci so začeli dopisovati s prodajalci teh naslovov, da dobe s tem potrebni materijal za drža-vnegtai pravdnika. V soboto pa so dobili od višjega državnega pravdništva v Kölnu odlok, da proti osebi, ki je pisala ta pisma, ne morejo nastopiti potom javne obtožbe, ker je 'doprinesel zadostne dokaze zato, da more v resnici pridobiti te naslove. Kakor se govori, je ta berolinska tvrdka sestavila natančno tarifo o zneskih, ki jih je treba plačati za tak naslon, in ki znašajo 4.000 do 20.000 mark. Liliisko mlečno milo . s konjičkom iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu oli Labi je in ostane neprekosljivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože ne more pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla priznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova litijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev. 43 Koroško. Iz koroškega vilajeta. Pod zaglavjem: „Kako postopa deželni šolski svet s slovenskimi učitelji“ — piše celovški „Mir“: Razpisajno je bilo mesto šolskega vodje v Globasnici in St. Lenartu pri (Sedmih studencih. Za Globasnico je kompetiraj izborno kvalificirani učitelj gospod Košir, Ker pa ima slučajno slovensko rojstno napako in ;je nemški Volksrat za vsako ceno hotel imeti gospoda Fleissa iz Kazaz, ki nima izpiita iz slovenščine, je deželni Šolski svet iz „službenih ozirov“ premestil iz Malega St. Vida g. nadučitelja Jedlovčnika v Globasnico. Do jeseni bo kandidat deželnega šolskega sveta pred „komisijo v Celovcu“ prav lahko napravil izpit iz slovenščine, a bo kaj znal, ali ne, in poterà bo dobil na novo razpisano mesto šolskega vodje V Globasnici. Mesto šolskega vodje v St. Lenartu tudi ni dobil gospod učit. Aichholzer, priznan dober šolnik, ker ima tudi slučajno .„rojstno .napako.“ Ker pa ni bilo drugega kvalificiranega kompetenta, je deželni šolski svet na novo razpisal to mesto, ker upa, da bo v tem času že napravil „izpit“ iz sloveriščine znan nemškonacip-nalni hujskač. Ne razumemo, zakaj deželni šolski svet razpisuje učiteljska mesta, če jih potem kvalificiranim kompetentem ne oddaje, ampak brez vsake potrebe dotične službe na novo razpisuje! Kaj poreče k temu ljudstvo, ki si želi mirnih slovenskih učiteljev in ki je do grla sito nemškonacionalnih zdraž-barjev v slovenskih krajih in Idi more nositi težko breme, ki mu ga naiagai šolstvo, je drugo vprašanje. Ali šolski oblasti ni dovolj slučaj v Selah?“ — Krivice in brutalnosti memško-nacionalnega režima na Koroškem kriče do neba. Velikovec. Podružnica . Slovenske Straže za Velikovec in okolico prijazno vabi naj III. redni občni zbor, j ki se bo vršil V nedeljo, 'dne 10. avgusta t. 1., ob 3. uri popoldne, v Narodnem domu v Velikovcu. Na sporedu je govor, petje in tamburanje ter gledališka igra „Repoštev.“ Pobirala se bo tudi članarina za leto 1913. Z ozirom na veliki pomen naše Slovenske Straže za obmejne, posebno' pa za koroške Slovence, pričakuje kar najobilnejše .'udeležbe — odbor Slov. Straže. Mednarodna zadružna zveza. Doslej obstojite dve mednarodni zadružni zvezi. Ena je v Darmstadtu v Nemčiji in združuje vse kmetijske zajdruge, druga, starejša, 1 pa ima svoj sedež v Londonu in zdržuje v prvi vrsti konsumne zadruge. Ta londonska zveza prireja letos velik] zadružni kongres v Glasgovu na Angleškem in sicer v času od dne 25. do dne 28. avgusta. Na dnevlnem redu so razna poročila, nadalje predavanja o raznih vprašanjih, kakor : i Zadružništvo in mir. Direktne trgovske zveze med konsumnimi, kmetijskimi in produktivnimi zadrugami, kakor tudi med zadrugami različnih držav. Zadružno časopisje in zadružna vzgoja. Medsebojna konkurenca konsumnih zadrug. To so najvažnejša predavanja. 'Omeniti je, da 'ima ta zveza že članice po vseh evropskih državah razun Španske, Turčije, Portugalske, Crnegore in Grške. Pripravlja agitacijo za izvenevropske države, osobito za Azijo. Zveza je pristopila k jmirovnemu zavodu v Bernu (Švica) in je povodom balkanske vojske tudi sama sklenila sledečo resolucijo: „Z ozirom na vojno, ki divja po vzhodni Evropi in z ozirom na resen položaj, ki ga je ta vojna ustvarila, opozarja, načelstvo mednarodne zadružne zveze zadrugarje ■ celega sveta na ■ to, .da spada mir med narodi med temeljna načela zadružništva. Načelstvo izraža v imenu vseh za,drugar jev upanje, da se vojna na druge (države ne bo razširila in da se tudi v vojskujoče narode kmalu zopet povrne mir. Zadrugarji vseh držav se nujno pozivajo, da , store vse, kar je v njihovih močeh, za ohranitev miru in sloge med posameznimi narodi sveta.“ To resolucijo /je objavilo skoraj vse zadružno časopisje celega sveta. K temu bodi še omenjeno, da izdaja ta zveza posebno glasilo, izvrsten mesečnik, na približno 40 straneh v treh jezikih: angleškem, francos- kem in nemškem. Zakaj kokodaka kokoš, kadar znese jajce? Kar dar kokoš znese jejce, začne močno kokodakati, nekateri pravijo tudi, da /„se jezi.“ Zakaj pa to? Morda hoče opozoriti gospodinjo, da je znesla — jajce? Ne, gotovo ne. Morda pa s tern naznanja, kako bolest, morda veselje? Tudi ne. Zakaj pa potem kokodaka? brez vzroka gotovo ne. S svojim kokodakanjem edino kliče in vabi petelina. Tlemu seveda še ne misli naznaniti na( ta način 'veselega dogodka, da je znesla jajce, vzrok tiči vse drugje. Kakor hitro je znesla jajce, se ji zopet vzbudi poželenje do kopčan-ja in to hoče petelinu naznaniti. To kokodakanje jim je ostalo od davno preteklih čaisov, ko iso živele še divje in ni bilo petelinov tako pri rokah, ampak so jih morale na daleč opozoriti: (Tukaj smo! Da je pa temu res tako, nam svedoči pri nas živeča ditvja kura. Vendar pa ta ne vabi petelina v bližini .gnezda, da bi svojega gnezda ne izdala1, ampak Še le v večji oddaljenosti. Naše domače kokoši so pa na tako o-preznost že popolnoma pozabile in vselej kokodakajo prav v bližini gnezda. Naše gospodinje to tudi dobro vedo in če imajo take kokoši, ki vsakokrat na .kakem drugem mestu neso, jih takoj poiščejo, kakor hitro zakokodakajo. Vedo, da je kokoš znesla jajce in sicer tam blizu, kjer kokodaka. Ušaka ura 14 dni na poskušnjo. Se pošilja samo proti pövzetjo, Po 14 dneh se na želje denar vrne. »SE” Velik cenik brezplačno. (Jamstvo 3 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . „ 4'— 14 karatne zlate ure za gospode „ 40-— Srebrne ure..............K 6‘50 Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6'— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2'— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20’— Amerikanske zlate double-ure . „ 10'— Goldin Roskopf ure..........„ 4'— Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19'— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80 Kuhinjske ure............... 2'40 Budilke............ . . „ 3'— Budilke z dvojnim zvoncem . „ 3'50 A. Kiffman, Maribor M. 49 Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Narodno gospodarstvo. Koliko piva se izvari v naši držaji? Dunajska trgovska in obrtna zbornica poroča, da se je lani zvarilo v naši državi 21,630.000 hektolitrov piva, za 1,090.000 hi manj, kakor predlanskem. Na Nižje-Av-strijskem so zvarili lani 3,710.000, na Zgornje-Av-strijskem 1,070.000, na SolnograŠkem 451.963 hi, na Štajerskem 1,300.000, na Koroškem'239.114, na Kranjskem 106.733, na Primorskem 131.222, na Češkem 10.220.000, na Tirolskem in Predarelskem 581.999, na Moravskem 1,610.000, v Sleziji 565.456,' v Galiciji 1.450.000, v Bukovini 167.934 hektolitrov piva. Na Ogrskem so zvarili 2,930.000 hektolitrov, v Bosni pa 147.300 hektolitrov piva. Meščanska pivovarna v Plznu je zvarila 981.400 hi, Dreherjeva ajkcijska družba v Budimpešti 649.025 hi, akcijska pivovarna Smi-chow 624.000 hi, Dreherjeve pivovarne v Malem Svettate 594.865 hi, Mauthner in sin v St. Marxu pri Dunaju 583.427 hi. Za smeh. Nobeden ne posodi. — Kako pa ste mogli vzeti to služkinjo? Ali ne veste, da je na ime svoje prejšinje gospqldfnje naredila Čez sto kron dolga? / = Mar je meni ... na moje ime ji živ krst še ficka ne posodi! V šoli. Učitelj: Frapcek, ti boš pač|vedel, kako se li imehuje kraj, kjer prebivajo jeleni in srne? Tudi še tvoj oče zahaja vsajk dan tjje, kjer nsta'ja do večera. Beseda tega kraja se začne z go . . . Gozdarjev; sinko: Gostilna! Lump. Gospa Cilika je imela „(živajhen pogovor“1 s svojim soprogom, pa ga je morala prekiniti, ker je prišla dekla v sobo. Ko je dekla o'd$ta, je gospaj CiliLa hotela nadaljevati. — Kje sem že nehala? =* Lump je bila tvoja zadnja beseda. Tovarna za peči H. KOLOSEUS Weis, Gornje Avstrijsko. Goričar 4 Leskovšek, £elje bralka ulica 7 — podružnica Rotovška ulici 2. Spomladna in poletna sezona: Tovarniška zaloga šolskih in nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki pisarniških potrebščin. izberi po raznih cenah. Listna ?8f©$a ljudskošolskib Čaše Sz papirja in aluminija. zvezkov in vseh tiskovin za Za veseišce: konfeti, serpentine, urade„ . . r papirnati krožniki,/ser vijete. NSgFOIiMli ¥@fiSl In tFSlCfa LampiJerJ, predmeti za šaljive Dopisnice savinjskih planin in pošte in srečolove. drage. Toisia postrežba Solidno blago Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju registrov, zadruga 11 iSjßflfl |1|51 znsomejeiiazavezo V titillili lllul obrestuje hranilne vioge pn mmr od dne sloge do dne szdiga (Hotel „Pri belem valu“) v Celju, Graška cesta štev. 9 ---------------------prvo nadstropje---------------------------- počenili s I. januarjem 1913. Rentni davek plačuje posojilnico samo. Lepo stanovanje (3 sobe in kuhinja) se odia takoj v najem. Maribor, Rotovški trg št. 8. Oddaj atei j : J N. Šoštarič, Gosposka nlioa št. 5. 152 Učenca pridnega in krepkega iz poštene obitelji sprejma trgovina s špecerijskim blagom M. Berdajs v Maribora. Jabolčnicadobradomača se nadomesti v sedanji veliki stiski najboljše z popolnoma naravnim sredstvom „Muskatin“. Muškati» je žlahtni naravni preparat za napravo dobre domače pijače. Iz Muikatšna nareta pijača daje moč poživi in krepča živce. Muskatin se vsak dan po pošti in vlaku po povzetju pošilja, iz Musil atina narejena pijača stane liter 4—5 vinarjev. 937 Muskatin se dobi samo v glavni zalogi Iv. Andraschitz, Maribor, Koroška ulica. Za birmo! Točna postrežba! Dobro. Po coni ! Velika zaloga ur, dragoca-nosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke ! Ilustrov. ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklas ta remoat.-ura K 8'50 Pristna srebrna ura Original omega ura Kuhinjska ura Budilka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižice K T— K 18'— K K K K 4'— 3 — 2'— 2'— Večletna jamstva, Nasi. Dietšnger Theod. Fehrenbach urar in očalar Maribor. Gosposka ulica 26 Kupujem zlatnino in srebro. Izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive pedi iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pedi na 'plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pcšljajo takoj. Zahtevajo se naj „ Originato* Koloseas-štedbniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. Velika narodna trgovina K3L°'Vanič,Celie Narodni dom priporoča bogato zalogo manufaktur nega in mod-nega blaga, posebno kras-ne novosti za ženske in I 4 , moške obleke po zelo 1 znižani ceni ! Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna ! Vzorci na razpolago I 8 8 m Malisno Stupo, suhe gobe, jabolke namizne in za mošfi hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev, ============ smrekove storže, vinski kamen, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. Veiet^g^viiii 8. špecerij© in s deželnimi pridelki Anton Kolenc Graška utica št. 22. IVAN TEMERL Pozor! stavbeni in strojni ključavničar, Msribor, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, sfcrngarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba. Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni „Zur Sonne“, Graz Jakominiplatz 14. Somišljeniki! Agitirajte za Katoliški shod Y Ljubljani, da bode udeležba ogromna ! Od Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče. u -L'J * ^ • Pri večjih naročilih zdatno znižane cene. nIMa' A. THIERRY^ BALSAM Bdino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan. Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsami s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih ina dihalih, pri kašlja, hripavosti, žrelnem kataru, pri j bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri m-I Imenei, pri želodčnih boleznih, pri vnetja jeter in Vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtja, pri zobobolu ta ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in Sn izpuščajih itd. iž/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5-60. Lekarnarja Ä. Thierry-a samo pristno centifolijsko mazilo jo zanesljivo in nagotovejšega u pri ranah, oteklinah, poškodbah, ICH DIEN dsdiny prav} baisi» 114t U nudili sirila “ fmigradi učinka vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi' iz telesa bi radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pr* starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K. Naroči se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pr! ROGATCU. Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König. Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 parov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo! Naročila od znnaj in popravila izvršujem točno in po ceni. Stefan Strašek, prva največja zaloga obnval v Celju, Schmidgasse Št. 3. M. Zabukošek krojaški mojster v Celju priporoča veleč, duhovščini svoj modni salon za gospode* ki se nahaja v novi po-sojilniini hiši na Ringu. Edina šiaferska steklarska narodna trgovina -Na debbio! Ma drobno! FRANC STRUPI Graška sesia • •• ® @ e CELJE priporoča po nafnižfih cestah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah. Nafsolidnefia In iošna postrežba. ■ Trgovina s špecerijskim Slovenci! Zavedajte se! ■ Trgovina z maku in de- ° blagom « « žeinimi pridelki » ]. Ravnikar Celie I I Glavna sl.zaloga invelila izbira kranjskega vrvarskega blaga, n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in zn otro- tjlillfó Kupujem po najvišji ceni deželne ške postelje itd. — J pridelke, vosek in vinski kamen. Točna in solidna postrežba.-^ OrSSliO 11ÜC0 ŠtBU. ZI. p^Točna in solidna postrežba. Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in —lakov.-----------------------= Ho snela žgana H Ra drobno in na debelo ! Zalogu rudninskih voda Pozor ! Redka priložnost ! Nov umetni mlin z žago, z vodno silo, opremljen z naj novejši mi modernimi stroji, z nekaj posestvom, v zelo dobrem stanju v lepem-kraju, na krasnem prostoru ugodna Jega, se" pod jako ugodnimi pogoji po nnerni eeni preda. — Nasl.iv pove upravnišivo Straže. Cementna dela kot cevi, plošče za tlakovanja, stopmee, korita, mejnike, sohe za plete, cevi ra kan?le sn druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni. Ford. Rogač, Maribor* zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu franćišk. cerkve). Telefon št 188. Ni treba si glavo treti ! Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstna Semena voščenih in drugih vrst sveč, dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrdki! fflilan Hočevar Celje Pozor! URE repasfftpe s pismenim jamstvom: Pristna srebrna ura K 7'— Pristna srebr. ura ženskaK7'— Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje S“.k' R. Stermecki » Celju št.. 301. Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. Priporoča sq Vam za nakup pl Trgovina 5 steklom, porcela- fi som in kamenino l^ssKleinšek jP MaribOft Koroška cesta št. 17 priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, svetilk, dgsSk%, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe felÉÉslf kakor vsa v stroko spadajoča dela. : : : : ***** Popravila se najceneje izvršujejo I u S3 OJ X Ö3 ‘S? .a o 0) u ir* sa m N4- S S3 IP*. o < S3 1 Rafael Salmič Celfe Mar. dom to je največja in najeenejša razgsošiljalnica ur, zlat-j j nine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte ve-S liki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto. j Svetovna tvrdka. Na tisoče zahval.; Somišljeniki, agitirajte za „Stražo“. Pristna srebrna verižicaK2-— Pristna srebrna verižica ♦ ♦ % X damska K 3 40 Zlata ura . . K 28-— Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal repasirane ure po zelo nizki ceni. Očale ! Budilke ! Uhane ! Urar, ©salar in zlatar pran jo Burei MB*2 Tegethefova cesta it. 39. Franjo Duchek I svečar in medicar v Mariboru Viktringhof ulica priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna! Nizke cene! CdJPÄ r Hi" Prevzamem vsa dela _A M cekoracijske, slikarske in ^ W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po ndjnižjib cenah. Mihael Dobravc « Celju Gospodska utica 5. PLANINKA, Sezija od I. junija do 15. septembra. edino planinsko letovišče na Pohorju. 10 sob s 22 posteljami, topla in mrzla kopel, lahkotni in krasni izprehodi po senčna -tem jelovem gozdu, najboljša planin, voda, dobra kuhinja. Lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob koroški žel., Maribor, Fram. 1250 m nad morjem, pri Sv. Arehu poleg Ruške koče. Cene zmerne! Natančnejša pojasnila daje Podravska podru|nica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * * ♦ ♦ ^1 P rečastitim cerkvenim predstojništvom, ter slav. občinstvu priporoča svoj ateiir za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor kipe, oltare, itd. iz lesa, kamna in mavca Jvo Sole, kipar Maribor, BeiserJeva ulica 26. <0 e ® o o a ns ■»■< •H o « A Južnoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu. i Sprejema hranilna vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih ebrestuje po o d dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga né odtegnje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji : Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran- 4‘ o 2 0 sko in Gornjigrad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350 000 E. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovoli a za dijaške ustanove 30.000 E, za napravo potov 5.000 E, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 E, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene 6 000 E, hranilnico ustanovivšun okrajem izplačala okolo 45.000 E, za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 E. Sprejema tndi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Spodnještajerski ljudsko posojilnico u Mariboru zadruga z neomejena zavezo se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: nav*d>e *o 41/,%> Pr°h trimesečni odpovedi po 4*/*%. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsaceg» ’v& Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. poiož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. Pneniila op llflipin &anom *n sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5%, na vknjižbo sploh po 5V*%, na vknjižbo in I uaujliu 0u UUjujU p0r0gty0 p0 5s/t% hi na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. limfi H P IIPP 80 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V UiUUIIB Ul u oralnih urah se sprejema in izplačuje denar. ■OMBMaonei'nsaraeuaaraaraiazsBuneunDuncMafiNnHUSSMMWiSMaswnswntìMHUSMLmHM* Pojasnila se dajejo Pcs"i|lnlta IIM 111111 "a «“Nto" daraačl l,ranl!M mmum*. Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).