JV-f- A«/'*>/*'/'
&****■
Ì4M M» a dk, ppi lek Safe* Id* 9 dia. lava» taprtaiQa: M» 65 Ab. leeeeatì adi oxaanila m
Sa po dogofon; pri vvSkmtoutm a prtMns pop«»*. Uprwvnfètvo naročnin«, hamate in reklamacij«. Telefon iatentrban šiev. 113
7«. ffltMBT.
STRAŽA
MmtsEii pocuka ust a siottBsre ueasnta
__Mftpibop, din«» 23. junija lasna,
ifol* » poodeijefc, mA» tel Mt* h» upnmüttw» je v Marito* — all i Z uredništvom «# MM govoriti nat dan samo od 11. èm
12- are dopoldne. Rokopisi se ne Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon inierurban štev. 113.
Letnik XI V.
Polom nenačelne politike.
Iako je «Tabor« naslovil svoj z očividnimi neresnicami bogato zabeljeni, brezvsebinski članek o muslimanski politiki. Ubogi «taboritski« čitatelji, ki morajo požirati take neslanosti! Nc pade nam na um, zavračati vse te «taboritske« ocvirke, vendar pa moramo v obvestilo naše javnosti pribiti nekatera dejstva.
Muslimanska stranka je samonikel plod posebnih razmer od nekdaj samosvoje ponosne Bosne. Izrazita politična konstelacija bosanskih razmer je muslimane potisnila na skupno pot v obrambo svojih vsestranskih interesov. Pri tem je v prvi vrsti vplivala neurejenost agrarnih in socijalnih razmer ter srbski čokorilovski ! šovinizenm, ki je na vseh koncih in krajih izzival poboje in politične umore nad ubogim muslimanskim in katoliškim ljudstvom. V dokaz temu naj navedemo le dva strašna in tipična slučaja. V svoječasni interpelaciji dr. Spahe na notranjega ministra smo čitali nezaslišano nasilje, da je bila vsa muslimanska vas vpe-peijena, njeni prebivalci pa do zadnjega pobiti; ni se prizaneslo niti ženam in niti otrokom. V neki drugi interpelaciji pa je pokojni poslanec Fra Didak Buntič opisal strahovit slučaj umora v katoliški kmetski hiši. Ponoči poklican iz samostana, je pok. frančiškan odhitel v kmetsko kočo, kjer je našel v kotu na tleh čepeti z razbito Čepin j o v mlaki krvi očeta družine, do-čim so bili žena in otroci pretepeni na strašen način.
To je dovolj za karakterizacijo razmer, že v bivšem narodnem predstavništvu so muslimani z ozirom na vse to ubraii primemo taktiko, da s svojo lojalno politiko napram Beogradu upravičene zahteve in pravice Muslimanov, a da ne kompromitirajo svoje stališče relativne večine v Bosni. Kljub nekaterim maloštevilnim izdajicam (Šerif Arnautovič, čigar skupina okrog «Domovine« igra približno enako nizkotno vlogo kot pri nas na primer samostojneži) se je posrečilo bosanskim muslimanom organizirati enotno politično organizacijo.
Jugoslovanska muslimanska organizacija, ustanovljena v določen namen na široki podlagi v dosego do ločenega skupnega cilja, nima in ne more imeti v vseh posameznostih vsestransko izdelanega, versko-kultur-nega, socijalno-gospodarskega in političnega programa.
. Vsestransko ugotovljen program zahteva krepko dife-rencijačno naglasitev najpestrejših nijans med strujami živega naroda. Tak program bi že v kali zatrl potrebno strnitev vseh moči v enotno fronto proti nasprotnikom. V tem se ravno pokazuje, kolikor toliko intuitivna zrelost muslimanskega kmeta, ki je v očigled preteče skupne nevarnosti združil svoje glasove z bogovskimi in agovskimi.
V	ustavotvorni zbornici je muslimanska organizacija, ki je odnesla iz volitev večino bosanskih mandatov nastopila pot oportunistične taktike. Pustimo na strani vprašanje umestnosti tega in tega nastopa; dejstvo pa je da bi muslimani nikdar ne bili glasovali za centralistič no ustavo ob navzočnosti Radiča v parlamentu.
Obžalovati je le, da so se pustili muslimani izrabiti kot važen jeziček na vagi v parlamentu proti svojim naravnim zaveznikom. Korist, ki so jo izvlekli za svoje volilce v verskem in gospodarskem oziru iz takega, njim naklonjenega položaja, ne odtehta politične škode, ki so jo prizadejali sebi in veliki večini jugoslovanskega ljudstva. Kot olajšujočo okolnost je treba upoštevati nasilno in brezobzirno politiko Pribičevič—Pasice vih čokorilovcev, ki so okrnili zbornico za skoraj 130 glasov.
V	vladi sta bili zastopani obe struji. Dr. Karameh-medovič je bil predstavitelj centralizma, dr. Spaho pa j avtonomije. Dr. Spaho ni mogel in po danem položaju ! tudi ni. smel zapustiti s svojimi pristaši od centralne- j ga strankinega odbora začrtane smeri. Tako se je ved - j no bolj akcentuirala avtonomistična težnja v muslimanskem klubu in duhovi so se začeli deliti posebno po demisiji dr. Spahe. Vsi muslimanski poslanci zdravih idej in treznih socijalno-političnih koncepcij so se zaželi zbirati okrog clr. Spahe, dočim so nekateri konzervativni in nazadnjaški elementi podprli kapitalistično-eentraüstiene težnje maloštevilnih ag in begov.
Na kongresu Jugoslov. muslimanske organizacije je ogromna večina legitimnih zastopnikov muslimanskega ljudstva ogorčeno obsodila politiko centralistov ter odobrila nastop dr. Spahe in ga izvolila za predsednika. Na podlagi tega, skoraj soglasnega sklepa zaupnikov bi morali kapitalistično-centralistični agi in begi izvajati skrajne posledice in položiti mandate v roke svojih volilce v. Tega poslanci iz stranke izločene manjšine niso storili, pač pa groze z ustanovitvijo nove muslimanske stranke. Z ozirom na tako situacijo ne bo prav nič čudnega, če slaboglasni Šerif Arnautovič zbere teh par preostankov krog izdajalske sarajevske «Domovine«, ki jo vzdržuje vladni dispoz. fond. Toda po pameti in letih osiveli «generali brez vojske« ne bodo več komandirali muslimanskega ljudstva v žrelo centralističnih izkoriščevalcev.
Značilno za «Taboritsko« resnicoljubnost je, da Hadži Hafiz Ibrahim efendi Maglajliča, osivelega starčka, bolehnega in bledega dr. Karamehmedoviča ter nervoznega in plešastega kratkovidnega Sakib Kor-
kuta policajdemokratski člankar smatra za «mlade ljudi, ki so vsaj idejno obiskovali šolo evropskega parlamentarizma«. Risum teneatis, amici .... Vsi ti centralistom k srcu prirasli «desničarji« so že davno preko-, račili zenit idejne in telesne mladosti. Za Korkutov idejni nivo je še posebno značilen njegov nastop na novinarskem kongresu proli svobodi tiska. Zato pa se strinjamo povsem s «Taborom«, da je « s stališča prin-cipijelnega čiščenja dobro, da so se mladi, naprednejši elementi v muslimanski stranki« iznebili v vsakem oziru zaostalih in nazadnjaških starcev ter se oprijeli boja za avtonomijo Bosne.
Mladi in okretni dr. Spaho bo moral najbrž po kompas k «Taboru«, ki se vprašuje, kam jo bodo mahnili Spahovci: lai h Korošcu ali k Radiču? Ko bi Ka-menarovičeva razkritja ne bila zmešala glave razboritim — «taboritom«, bi že lahko sami uganili, da se vedno bolj rastoča moč avtonomistov končno uveljavlja v pozitivnem smislu za skupen nastop proti sedanjemu strahovitemu režimu n a j r eakc i j on a r n e j š e policajdemo-kracije na svetu.
Končujemo z besedami muslimanskega poslanca Baljiča:
«Badava sva podmetanja, badava klevetanja pravih i jedinih predstavnika JMO, ne mogu da pokolebaju ni jednom bos.-herc. muslimanu vjero i pouzdanje u nas, njegove sinove, kojima je narodu volja polazna tačka.
Jest, mi čemo se boriti sa svakim, ko voli ovu državu, jest, mi čemo raditi, da skrhamo ovaj nesnosni režim. Zato pružamo svoju roku i Srbinu i Hrvatu i Slovenacu, koji hoče, da odahnu dušom u svojoj od zla i nevolje slobodnoj državi. Mi pružamo ruku svima onim velikim sinovima naše nacije, koji su se zalagali, koji su sav svoj vijek proveli u narodu za narodno Oslobođenje i Ujedinjenje, a danas su izključeni od sarađnje ili su onemogućeni, da rade na izradenju naše države, u kojoj bi sva braca bila podjednako zadovoljna«.
Da, tudi mi se hočemo boriti ob rami vsakogar, ki ljubi to državo, ki dela na to, da se zruši sedanji neznosni režim balkanske žerjavščine. Oblika enotne fronte pa je dana v — avtonomističnem bloku.
Deželna banka in pokrajinski namestnik Ivan Hribar.
Deželna banka se bo preustrojila v hipotečno banko jugoslovanskih hranilnic. Te hranilnice naj bi zastopale samo regulativne hranilnice in bi se tudi ostali delniški kapital, kolikor ne pripada po likvidaciji deželne banke deželi Kranjski oziroma njenemu nasledniku, razdeli samo med omenjene hranilnice. — Pro-ponentski odbor je izdelal stgtut, katerega je vlada odobrila. — šlo je samo še za razdelitev delniškega kapitala. Ker so pa nekatere hranilnice odrekle pristop, je proponentski odbor razdelil ta del delnic tudi zadruž nim organizacijam. To pa ni bilo všeč gospodu pokrajinskemu namestniku, ministru Ivanu Hribarju, in je kratkomalo razrešil proponentski odbor dolžnosti, ki jih je prevzel po dekretu z dne 14. maja 1921. Gospod pokrajinski namestnik minister Ivan Hribar utemeljuje ta svoj odlok z dne 6. III. 1922 sledeče: «Ker proponentski odbor «Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic« pri svojem poslovanju ni vpošteval mojih odredb in navodil in ni dano nobeno jamstvo več, da se preustroj Kranjske deželne banke izvrši po smislu sklepa deželne vlade za Slovenijo z dne 29. IV. 1921, sem odredil, da pokrajinska uprava sama zadevo končno uredi«. Proponentski odbor se pa ni uklonil pokrajinskemu namestniku ministru Ivanu Hribarju ter se pritožil na ministrstvo trgovine, češ, proponentski odbor ni podrejen pokrajinski upravi, ker so pravila že bila sprejeta, podrejen je ministrstvu, in je gospod pokrajinski namestnik minister Ivan Hribar v zmoti. — Ministrstvo je tudi ugodilo pritožbi proponentskega odbora, in telegrafičnim potom razveljavilo odredbo gospoda pokrajinskega namestnika ministra Ivana Hribarja. Toda ta se je zopet pritožil, in sedaj visi hipotekarna banka zopet v zraku, gotovo ne v korist zavodu, ki bi že zdavnaj moral poslovati.
Na zunanje izgleda tedaj ta afera jako jednostavno; nazorna diferenca med gospodom pokrajinskim namestnikom ministrom Ivanom Hribarjem in propo-nentskim odborom. — Toda ta stvar ni tako jednostavna, kakor izgleda na prvi pogled. Kakor skoraj povsod, tudi tu ne gre za stvarne razloge, gre za osebna vprašanja. Gospod pokrajinski namestnik minister Ivan Hribar hoče postaviti za predsednika novi hipotekarni banki svojega prijatelja Dragotina Hribarja. — Pro-ponentni odbor je pa mnenja, da ima ta gospod že toliko javnih mest, da bi moral od teh najmanj 50 odstotkov odložiti, ne pa še z enim mestom pomnožiti.
Ako bi pa pristopile zadružne organizacije, bi na ustanovnem občnem zboru hipotekarne banke gospod Dragotin Hribar kot kandidat propadel. Zaradi tega se je zdelo gospodu pokrajinskemu namestniku ministru Ivanu Hribarju potrebno razpustiti proponentski od-
bor, in vzeti vso zadevo v svoje roke. — Toda to pot; se mu njegova nakana ni posrečila in ministrstvo ga je zavrnilo. Mislimo, da govorimo v smislu vse nepristranske javnosti, ako zahtevamo, da se zadeva te hipotekarne banke v najkrajšem času reši, ker ni nobenega povoda, da bi se stvar še nadalje zavlačevala, če nočemo smatrati te osebne kaprice in nakane gospoda, pokrajinskega namestnika ministra Ivana Hribarja» kot tak upravičen povod.
Če hoče gospod Dragotin Hribar, predsednik kranjske hranilnice, upravni svetnik Slovenske banke, juž. železnice, drž. železnice, dolenjske železnice, zveze industrialcev itd., poleg svojega poklica kot tovarnar, postati še predsednik Hipotekarne banke, je to skrajna megalomanija, in je že zadnji čas, da napravi vsa naša resna in poštena javnost taki megalomaniji in naku-pičenju toliko sinekur v roki enega človeka radikalno enkrat konec. — Tako ne gre naprej! čiščenje se mora tudi tu pričeti — in sicer povsod," kjer se taka mesta v eni osebi kumuliraju.
Potem ne bo mogoče, da banke tako bogato sub-vencijonirajo razne politične stranke v zgolj politične namene, ker ne bodo ti politični eksponenti po raznih bankah mogli v te namene zlorabljati svoj “vpliv. Koliko kulturnega in socijalnega za ves narod blagoslovljenega dela bi se lahko s tem političnim denarjem napravilo, tako pa izginevajo milijoni in milijoni v zgolj, politične, agitatorične namene, doseže se pa samo sovraštvo med narodom. Slučaj Kamenarovič—Praprotnik nam kaže, da je prav za prav reprezentiral vs» JDS stranko v Sloveniji samo Praprotnik. Kajti, če bi ta odmaknil svojo radodarno roko, bi JDS stranka morala kmalu likvidirati, ker njeni volilci bi je ute mogli po koncu držati. Zatorej proč s koriti, in sicer povsod v javnosti, pri vseh strankah, drugače bo ljod.-stvo to samo napravilo, takrat pa temeljito.
Obstrukcija v zbornici. Sprejetje nazadnjaškega va lilnega zakona v parlamentu je imelo svojo predigro-v burnih prizorih, kakršne morda še niso videli beograjski parlamentarci. Bolj kot kedaj prej je Radič » s svojo skrajno škodljivo odsotnostjo zaslužil, da ga vlada nagradi z redom vseh rek v Jugoslaviji in ne samo z redom sv. Save. — Torkova seja se je imela začeti ob 4. uri popoldne, pa je bila otvorjena, kakor je to ugotovil naš poslanec Barič ,še le 9153 sekund pozne je. Trajala pa je do tričetrt na eno ponoči. Opozicija je sklenila preprečiti sprejetje tega skrajno krivičnega volilnega zakona s tem, da se seje sploh ne udeleži ter da tako povzroči nesklepčnost v zbornici. Temu pa so se srbski zemljoradniki uprli in na ta način omogočili vladnim strankam do slabe zmage. To izdajstvo srbskih zemljoradnikov pokazuje zopet enkrat, da se jim sme zaupati le v toliko, kolikor Pašiču in Pribičeviču; torej — nič! Jugoslovanski klub, oba narodna socijalista in socialdemokrati so stavili 140 raznih vprašanj na pi’edsedništvo ter s pritožbami nad zapisnikom skušali nagniti vlado, da sprejme upravičene zahteve o-pozicije, da se sprejme predlog volilnega zakona» ,v smislu pravičnosti in enakopravnosti vseh slojev in plemen v državi. Zaman! Pašič-Pribičevičeva klika, v kateri je poosebljena najzahrbtnejša samovolja in. na j brezobzirne j še nasilje, ni hotela upoštevati niti protest poslanca Angjeliča, ki je v imenu enega dela poštenih demokratov ogorčeno protestiral proti teptanju ljudskih pravic. Opozicija se je končno odločila na hrupno obstrukcijo, potem pa je pred glasovanjem odšla iz zbornice. Nato je bil volilni zakon sprejet in vza-konjeno novo nasilje nad ljudstvom.
Pašič daje izjave — o svoji zunanji politiki, pa ne parlamentu, temveč nekemu dopisniku amerikanskega lista. Parlament zastonj čaka na poročila in pojasnila glede zunanje politike, Pašičevi «diplomati« so hodili na seje in konference, molče so odšli, molče so se vrnili tajno so se posvetovali in pri tajnih spletkah mislijo tudi ostati. Pašič daje izjave in ker se njegova zunanja politika na vse kriplje brani parlamentarne kontrole, si lahko mislimo, koliko je na teh izjavah. Kako Pašič govori, se je tudi že spoznalo v parlamentu. Stenogram njegovega zadnjega govora je zbudil veliko veselost, pred amerikanskim novinarjem bi pa Pašičev «bidne ili ne bidne« izzval pravo presenečenje. To pa je seveda izostalo, ker je tolmač Pašičevo Besedičenje «tako je bilo, tako je i to se zlorabi« pred tujim poročevalcem prestavljal v zapadno evropski smisel in formo. — Pa tudi drugače kaže Pašič nenavadno podjetnost. Na seji radikalnega kluba je izjavil, da je gotovo, da dobi on izvedbo volitev v svoje roke, če se vladna koalicija razbije.	(
Akcija proti zunanjemu posojilu. Dolarsko posojilo naše vlade, sklenjeno z Blèrovo bančno skupino, se izpodbija celo z najvišjih, odgovornih mest in propaganda proti sklenjenemu posojilu se širi tudi v inozem stvo. Pravijo, da pobija in kritizira to posojilo v inozemstvu sam šef naše ekonomske in finančne propagan de g. M. Stojadinovič. Ta visoki gospod sedi v Parizu
in od tod navdušuje ves svet za naše gospodarstvo s tem, da na vso moč graja sklenjeno dolarsko posojilo. Posojilo se da grajati, pogoji so porazni, oblastniki so se zvezali s tujimi izkoriščevalci ter navalili državi in narodu strašno breme, graja pa ne sme izhajali iz tega mesta in na tak način, kot ga kaže Stojadinovič, ki ima nalogo priporočati in ne do zadnjega kompromitirati naše državno gospodarstvo. Stojadinoviča vodi gotovo zavist ali pa jeza vsled kakega izgubljenega profita.
Afera princa Jurija je zakrita v tajinslveno meglo. Brzojavke, ki so ušle v javnost iz Pariza, odkrivajo le samo del koprene, ki pokriva to afero. Zanimivo je, da niti pariški listi ne smejo več prinašati obširnih poročil o Juriju. Le zanamci bodo zvedeli prav zanimive podrobnosti.
Po svetu.
Avstrija. Te dni je v Gradcu na zboru zaupnikov soc.-demokratične stranke govoril dr. Oton Bauer o političnem in gospodarskem položaju Avstrije. Tekom svojih izvajanj je rekel, da jé socijalna demokracija pripravljena. sodelovati na vsaki resni akciji za rešitev Avstrije. Ako se bo pa pokazalo, da zunanja pomoč ni resno mišljena in da sedanji vladni načrt sploh ne bo donesel trajnih uspehov, potem morajo delavske množice same prevzeti rešitev in Avstriji pokazati pot v Nemško republiko. Delavstvo mora, če treba, priključitev Nemčiji tudi izsiliti. Tisočglave množice so dr. Bauerju viharno pritrjevale.
Cehoslovaška. Ko je posegel v parlamentarno debato glede dolgov naučni minister Šrobar ter začel govoriti v češkem jeziku, se je začul s klopi poslancev slovaške ljudske stranke velik ropot. Slovaški poslanci so zmerjali ministra: «Sramota Slovaku, ki ne govori slovaško!« Podpredsednik zbornice je zastonj miril, Slovaki so prekinjali govor ministra z neprestanimi medklici in hrupom.
Poljska. Vladna kriza še ni končana. Vsled opozicije levičarjev in raznih ugovorov s strani ljudske stranke je Praznovvski odklonil mandat za sestavo nove vlade.
Volitve na Irskem. Po dosedanjih poročilih o volitvah na Irskem je bilo izvoljenih samo 21 pristašev angleško-irske pogodbe, od republikancev pa 31, delavske stranke 14, neodvisnih 10 in 3 člani poljedelske stranke.
Rusija. Berlinski list «Zeit« piše, da je dal čičerin sledečo izjavo: «Med sovjetsko vlado in III. internacijonalo ni nobene zveze, kakor ni zveze med belgijsko vlado, katere član je Vandervelde, eden izmed voditeljev II. inter-nacijonale, in 11. internacijonalo. Politična vprašanja morajo pred gospodarskimi sploh stopiti v ozadje.« — Sovjetska vlada je sklenila pogodbo z Indo-Evropa-Telegr,- družbo, vsled katere bo Rusija telegrafsko zvezana z Evropo preko Carigrada na eni ter s Perzijo in Indijo na drugi straili. Med Moskvo in Königsbergom je ustanovljen zrakoplovni promet trikrat na teden. Sprejemajo se tudi potniki. Ruska akademija v Petrogradu izdaja celo vrsto doslej še neobjavljenih spisov Puškina in tudi dozdaj neznani osnutek Dostojevskega romana «Življenje velikega grešnika.«
Beležke.
Kampanja proti princu Juriju. O spletkah, ki se porajajo radi internacije princa Jurija, poroča «Jutarnji List« iz Beograda sledeče: «Radi vesti, ki se širijo o princu Juriju, vlada v Beogradu velika vznemirjenost. Vlada molči in ne daje nikakih informacij. Posamezni ministri so pričakovali, da bo Pašič v seji ministrskega sveta o tej zadevi natančneje poučil svoje tovariše, toda Pašič je molčal .... «Balkan« nadaljuje svojo ljuto kampanjo proti interniranemu princu in piše o njem na prostaški način: «Njegovih neumnosti se ni moglo več trpeti. Razljutile so tudi prijateljsko francosko vlado, katero je spravil s svojim obnašanjem že večkrat v mučne neprilike. Njegovi nastopi so nudili sliko psihopata, za človeško družbo neznosnega člana in protivnika svojega kraljevega doma. Naš narod ima izkušnjo, da se otroci čestokrat «vržejo« po stricih. Stric kraljevi ča Jurija, drugi sin pokojnega kralja Nikole, pokojni kneževič Mirko, je bil slika svojega nečaka. Tudi on je delal radi svojih izpadov očetu težke skrbi; bil je vior lenten, batinal sluge, delal v Franciji razne škandale in bolehal za časa vojne na izredni megalomaniji, tako, da ga je kralj Nikita moral v Podgorici internirati. — Da nas Bog mili sačuva, da je kraljevič Gjorgje zasjeo na prestolje države!« tako je končal «Balkan« svoj članek, katerega hi morala oblast po tiskovnem zakonu takoj zapleniti, ker se v njem žali dinastija Karadjordje-vičev. To se ni zgodilo. Domneva se upravičeno, da je bil napad v «Balkanu« inspiriran od vladnih krogov. Nekateri poslanci nameravajo v parlamentu staviti predsedniku vlade vprašanje, kako si vlada tolmači pisavo «Balkana« in kaj je resnice na vesteh o princu Juriju. Koliko je znano, je princ Jurij že parkrat zahteval, naj se regulira njegov položaj na dvoru in v državi. Zahteval je dostojanstvo, pripadajoče sinu pokojnega kralja. V pismih, naslovljenih na kralja Aleksandra in Pašiča je to zahtevo ponovil. Po smrti kralja Petra se mu je to obljubilo, položil je prisego vernosti novemu kralju, in ker se njegovih odnošajev ni uredilo, je v svojem ogorčenju pozval beograjske porodičarje na —• dvoboj.
Usoda milijard za vojno odškodnino. Na seji odbora za izplačevanje vojnih odškodnin je povedal finančni‘minister, da je vlada od vojne odškodnine porabila v svoje namene okroglih 9 milijard kron. To poročilo je zbudilo veliko presenečenje in opozicija bo zahtevala, da se ta ogromna svota takoj vrne fondu za izplačevanje vojnih odškodnin po vojni prizadetim kra jem in ljudem. Vlada, ki bi morala biti parlamentu odgovorna, porablja brez vsake kontrole na lastno pest v svoje posebne, tajne svrhe silne milijarde. V drugih državah, kjer je še količkaj parlamentarizma in kjer se poslanci zavedajo svoje časti in dolžnosti, bi taka
vlada zletela čez noč, pri nas se pa vlada v tem drži, da iz samovoljno nagrabljene in prisvojene državne imovine ustvarja in redi glasovalno mašino iz poslancev vladnih strank. Ti ljudje niso izgubili samo smisla za parlamentarizem, temveč tudi za moralo, so pa pri tem še tako drzni, da grozijo Zagrebu in celi opoziciji z nekakimi pretorjanci in korobači.
Ministri valijo krivdo drug na drugega. Na interpelacijo zemljoradniškega poslanca Moskovljeviča o pomanjkanju soli je finančni minister opravičeval monopolsko upravo, češ, da ni kriva, ker só edini vzrok pomanjkanja slabe prometne razmere, ki onemogočujejo reden dovoz. Monopolska uprava baje soli ne dobi in zato je nedolžna. Finančni minister Kumanudi je demokrat, prometni minister Stanič pa radikal in zato si mečeta polena pod noge. Nesposobna sta oba, taki izgovori so pa na dnevnem redu v okrepitev sijajne vidovdanske ustave. — če poslanci prometnega ministra interpelirajo, je čisto gotovo, da se bo ta izgovarjal na finančnega ministrskega tovariša, češ, da mu ne izda potrebnih kreditov. Gotovo je pa tudi to, da demokratski in radikalni verižniki in špekulanti uživajo vso pomoč in vso podporo demokratske monopolske uprave, kakor tudi radikalskega prometnega ministrstva.
Trgovski debui g. ministra pravde. Minister pravde g. dr. Laza,r Markovič je počastil s svojim obiskom zagrebški zbor ali velesejin in «Slobodna Tribuna« mu z uvodnikom v 212. številki takole prigovarja na vso vnemo in zanimanje za trgovino in razstavo: «Gospod minister pravde se je tako vživel v svojo nedavno vloga namestnika ministra trgovine, da od same trgovine pozablja na pravdo. Dospel je, da si ogleda zbor (razsta vo) do zadnje malenkosti, da se razgovarja s podjetniki in politiki, da drži govore, da se da izpraševati, — do tega pa le ni prišel ,da bi se bavil z delom in poslom svojega delokroga. — Dr. Lazar Markovič je v svojem i govoru pri otvoritvi zbora rekel tudi to-le: «Priznam, ! da od države zbor ni imel dovolj podpore«. Mesto, da afektira tako iskrenost, je bilo mnogo.boljše, da gospod minister pravde sam sebi prizna, da je njegova podpora pravdi ali pravici v naši državi, posebno pa še v Hrvatski in Slavoniji, globoko pod zadostnim. Nadalje je v svojem govoru obljubil, da bo z živimi besedami onim, v Beogradu opisal napake dosedanjega postopanja in potrebo, da se drugače dela. Obljubljal je to v istem času, ko je v svojem resortu lastne napake do gnal do kulminacije ter vsem odvzel zadnjo nado, da se bo popravilo. Mi bi zahtevali od gospoda ministra pravde ne besed, ne obljub, temveč dela; pred vsem pa, eno delo in to je, da se gospod minister umakne s svojega mesta. Ker ta gospodin ruši našo pravnost, uničuje naša sodišča, goni v prepad konsolidacijo naše države in sporazum med Hrvati in Srbi — --------«
Kaj vse potrebuje beograjsko velesrbstvo. Predvsem seve pameti, nato pa te-le stvari, ki jih navajamo iz «Služb. voj. lista« št. 2., t. 1.: mengela, steklova. gevindajzena, šnajdajzena, lajber, fijklobena, šrajfci-gera, vinkle, pajsere, falzhamere, aufklinge, štiftvajle, falboke, baljvan faloge, suntrače, faloge, rajcere, šraf-štoke, kirnere, boračle, cirkle, vinklajbe, bruslojere, bleh, ramfajle, fajklobne, špicangle, duršlage, šliht-hobte, simshoble, burgije, ciklingštogle, šregmase itd. — Kdor nam razjasni to «srbščino« dobi «čaršijski marjaš«. In ti ljudje si še nekaj domišljujejo v vlogi «kulturnega« gospodarja med «nekulturnimi« sužnji?!
Dnevne novice.
Katoliški shod za šmarsko, rogaško in sosedne dekanije se vrši v nedeljo, dne 7. julija pri sloveči cerkvi Sv. Roka nad Šmarjem. Na shodu bodo govorili o sedaj za nas Slovence najbolj perečih 'vprašanjih gg. narodni poslanci in več drugih odličnih govornikov — mladinskih organizatorjev. Šmarski katoliški shod obe ta mnogoštevilno udeležbo našega vernega ljudstva in obilne sadove za prihodnjost in našo boljšo bodočnost!
Dr. Korošec ima na praznik Sv. Petra in Pavla dne 29. t. m. na Gomilskem politično zborovanje.
Kriza v vladi menda ne bo izbruhnila tako kmalu. Edina sprememba je, da bosta namesto obeh muslimanskih ministrov stopila v ministrstvo 1 radikal in 1 demokrat (Davidovič). Žerjav je vendar padel. Afera Žerjav—Jadranska banka ima dalekosežne posledice. Vsi beograjski listi obsojajo Žerjavovo korupcijo. Klika Žerjav—Kukovec je izgubila ves ugled. Niti Pribi-čevič ne mara več «mladinov.« Sedaj gre, kdo bode žerjavov naslednik. Po vseh prilikah bo menda zasedel to mesto zagrebški Wilder. Reisner bi rad prišel na vrsto, a v Beogradu smatrajo Reisner j a kot preome-jenega. Hujšega udarca slovenski demokrati ne bi mogli doživeti, kot če bi Reisner postal minister. Javna taj nost je, da je profesor Reisner tisti, ki ni prav nič storil za nižje uradništvo. Da bi odbil atentat na bedne poduradnike in da bi v vladni demokratski stranki vsaj en korak storil za te reveže v državni službi, za to slavni g. Reisner ni imel «vremena.« Minister Reisner bi bil škandal ,nov škandal na Balkanu! Rekonstrukcija kabineta bo izvedena, a kurz bo ostal stari. Pašič in Pribičevič bosta še nadalje komandanta!
Volilni zakon je sprejet. Vladna večina ga je sprejela, čeravno je tudi med demokrati močna struja, katera se je v klubu ostro borila proti temu volilnemu zakonu. Nov volilni zakon izključuje male, opozicijo-nelne stranke. Kandidature ne bodo več nosile firme stranke, ampak bodo osebne okrajne kandidature. Izvoljen bo tišti kandidat, ki bo pripadal stranki, katera bo dobila količnik in če bo dobil v okraju vsaj relativno večino. Novo je v tem:volilnem zakonu tudi določilo, da sme en kandidat kandidirati v dveh okrajih in se mu bodo šteli glasovi obeh okrajev (srezov) kot gla-
sovi enega okraja. Pri demokratih sta dve struji: ena s Pribičevičem vrši tajne zveze s Pašičem in radikali, a druga grupa demokratov, koji stojita na čelu Andje-lič in Magovčevič, je zastopala stališče, da mora volilni zakon stati na stališču čistega proporca. Tudi vse opozicij onelne stranke so odklonile volilni zakon, kakor so ga sklenili radikali in večinski demokrati. Zakono-I dajni odbor je zakon sprejel tudi v specijalni debati. Volilni zakon so radikali vsled tega forsirali, ker hočejo biti za vsak slučaj pripravljeni, da lahko « odmah« razpišejo volitve, čim pride ugodna prilika. Te prilike pa še danes «nema.« Za našo stranko na Slovenskem j in v Dalmaciji novi volilni zakon ni neugoden, a drugače stoji stvar na Hrvatskem in v Slavoniji ter Bosni. Slovenski demokrati so se pa le s težavo uklonili novemu volilnemu zakonu. Iščejo zveze z Deržičevo skupino in menda tudi z SKS. Kedaj bodo volitve, se še danes ne more trdili z vso sigurnostjo. A pripravljeni moramo biti!
Državni proračun za leto 1922-23 pride te dni vt razpravo v narodni skupščini. Nekaj časa bo vladal exlex, ker je izključeno, da bi do 1. julija — ko potečejo dvanajstine — bil proračun pod streho. Menda bo Ku-manudi «tražil« kako izvanredno «pooblaščenje« preko 1. julija. Debata bo trajala gotovo do 15. julija. Vsi klubi se pripravljajo z govorniki, opozicija pa s težkimi kanoni. Proračun znaša izdatkov 6.693,447.864 dinarjev. O proračunu še bomo pisali. Del radikalov je pripravljen kljubovati Kumanudiju. A kako razmere kažejo, bo proračun gotovo sprejet.
Pribičevič se boji sodišča. Imunitetni odbor je imel te dni razpravljati o izročitvi Stojana Protiča sodišču in sicer na tožbo ministra Pribičeviča. Vlada pa ni hotela, da pride do sklepčnosti, zalo pa tudi njeni poslanci niso prišli na sejo, ki se je morala odgoditi. — Znano je že, da je Stojan Protič svojčas s težkimi obtožbami razkrinkal Pribičeviča kot državnika, ki je bil v tesni zvezi z morilci pok. ministra Draškoviča. Sedaj, ko bi se morala izkazati resnica o teh težkih obdolžitvah, Pribičevič se skriva za imunitetni odbor, kjer imajo njegovi prijatelji večino in ki nočejo izročiti Protiča sodišču. Mnogo je gnilega v državi Danski.
Baš ga ne damo, piše beograjski «Balkan« — g. Svetozarja Pribičeviča. Pred nekoliko dnevi je nastopil «Balkan« v sporu med Veljkovičem in Pribičevičem odločno za Svetozarja Pribičeviča z besedami: «Ne damo vam kot žrtev niti Pribičeviča. «Oproščamo mu njegove pogreške«, pravi «Balkan«, «ker Pribičevič ne more biti proti Zagrebu, ker se ni rodil v — Zagrebu, kakor tudi ni bil proti Pešti, ker se ni rodil v — Pešti. On ne more biti proti Zagrebu, ker je ravno v njem preživel svojo mladost, kakor ne more biti proti Budim pesti, kjer se je naučil Tiszinih metod proti Hrvatom.« «Balkan« zabičava Zagrebu, naj si dobro zapomni, da. je v Zagrebu blizu 700.000 južnih Srbijancev. Cel ta «Balkanov« članek mrgoli neumnosti, a višek Jbudalosti je v stavku; «Mi Srbi smo storili vse mogoče, da povedemo Hrvatsko izpod jarma v svetovni hram Slave in Svobode in Poštenja«, ki se zove država SHS. Na ta zadnji stavek «Balkana« pristavlja «Hrvat« štev. 690 sledeče: «Mi (Hrvati namreč!) nismo našli v tem hramu ne svobode, ne poštenja, ampak batinaštvo, verolosn-stvo ter nepoštčnje, s katerim je prevar il Pribičevič Hrvate. Našla je vreča krpo — a «Balkan« — Pribičeviča!
Politični procesi so posebna specijaliteta policajde-mokracije. Proti znanim osebam iz nekdanje javne in oblastno dovoljene komunistične stranke so pogromi na dnevnem redu. Policija se poslužuje raznih provo-katerjev, da ljudi obdolži raznih tajnih «zvez« z domačimi in tujimi komunisti. Tako so v Splitu aretirali več bivših komunistov, med njimi tudi ženske, pod pretvezo nekih tajnih zvez, ljudje bodo trpeli mesece in mesece po zaporih, dokler jih ne osvobodi kak proces, ki b» današnjemu režimu pripravil novo sramoto. Poslancu Djakoviču v Sarajevu bodo začetkom prihodnjega meseca napravili proces. Aretiran je bil po vidovdanskem atentatu v Beogradu in ko beograjska policija proti nje mu ničesar ni mogla najti, ga je predala sarajevski policiji z nalogom, naj ona nekaj poišče. — Danes je prav lahko priti v zapor, zadostuje, da je človek od sedaj ali od poprej znan kot nasprotnik vladne politike in takoj se najdejo stvari in zveze, ki ga osumničijo, kako daleč bo talca «pravda« pripeljala, je pa seveda drugo in prav težko vprašanje.
Take Jonesku, bivši rumunski ministrski predsednik, je dne 21. t. m. nenadno v Rimu umrl. — Take Jonesku je bil med rumunskimi državniki morda edini prijatelj Srbov. Že v balkanski vojni je z vso žilavostjo zastopal stališče, naj se Rumunija z orožjem v roki postavi ob strani Srbije proti Bolgarom. S svojo idejo je tudi prodrl in s tem zadal hud udarec jugoslovanski i-deji. Tudi v svetovni vojni je igral važno vlogo za aktivno udeležbo Rumunije ha strani antante. Pod njegovo vlado in z njegovim sodelovanjem se je sklenila rodbinska zveza med našim in romunskim vladarskim domom. Znano je, da je rumunski kralj prisilil kabinet generala Avareska na demisijo in da je proti vsem parlamentarnim pravilom izročil sestavo nove vlade pok. Jonesku, ki je imel komaj malo peščico poslancev za1 seboj. Take Jonesku je nato odgodil parlament in brez parlamenta izvršil važen političen akt vojne in rodbinske zveze Rumunije z našo državo. Pri ponovnem sklicanju parlamenta je dobil on in njegovo delo nezaupnico od ogromne večine poslancev ter se je moral umak niti Bratianu, ki je sedaj rumunski ministrski predsednik in po svojih delih znan neprijatej Srbov, zlasti v banatskem vprašanju. Take Jonesku je v svojem stremljenju, da v korist velesrbstva prepreči uresničitev jugoslovanske ideje, začasno uspel. Toda trajnosti nje-*
f/
I ' r 23. junija 1922.	’	^
govo delo ne bo imelo, kakor-jo ne more imeti nobeno masllje. Jugoslavija bo končno vendarle zmagala.
Prevelika modrost naših carinam. V Slovenskih goricah so letos črešnje obrodile v toliki meri, da ljudje ne vedo kam ž njimi. Da so davki veliki, občuti naš kmet pri svojem praznem žepu v toliki meri, da že nè ve, kje in na kakšen način bi si prislužil kakšno borno kronico. Pa je carinama v Mariboru — bržčas po »odrih predpisih iz Beograda ali pa po lastni pameti — dognala, da sme posamezna oseba v lačno in prepotrebno Avstrijo poslati le 30 kg sadja. Trgovci torej *ie morejo nakupovti češenj, naše ljudstvo z otroci vred fih je pa že sito čez mero, torej je najbolje, ako segni -jejo tisoči vagonov v Jugoslaviji, nego bi našim kmetom prinašali lep in obilen dohodek. Da vre radi tega med potrpežljivim slovenskim narodom, je umevno, in s takim početjem se na najboljši način goji vroča «ljubezen« do naše nove države, ki res na «izboren« način skrbi za dobrobit svojih izžetih davkoplačevalcev. Res bi se preobilica črešenj dala porabiti za žganje, toda takšno podjetje je proti dnevnemu plačilu 8000 K pravcati šport, katerega se ne marajo udeležiti niti bogatejši podjetniki. — Naj torej, če že vse gnije pri nas, gni-jjejo tudi črešnje!
Za učitelje, dovršene učitelj iščnike in bogoslovce. Ministrski svet je odločil, da se pozovejo učitelji, uči- I teljiščniki, ki so dovršili svoje študije in bogoslovce ^sako leto od 1. julija tega leta za tri mesece na kadetsko službovanje za dobo velikih počitnic. Ta naredba prelja in je polno močna tako dolgo, dokler ne izide novi zakon o ustroju vojske. Bogoslovci se bodo tri mesece vežbali po raznih bolnicah, učitelji pa bodo kot klečeplazno vneti centralisti ob najlepši čas — sladkih ter brezskrbnih velikih počitnic. Vsak dobi enkrat svojo nagrado.
«Kmetijski list« je v svoji zadnji številki napisal sam sebi spričevalo — lažnjivosti. V listnici uredništva obljublja, da v bodoče ne bo več priobčeval laži. — Lažnik se spreobrne, kadar se v jamo zvrne.
Romarski vlak k Mariji Pomagaj dne 10. julija t. 1. bo šel iz Maribora ob 6. uri zjutraj in pride v Ljubljano ob pol enajstih. Za državno železnico od Ljubljane naprej še nimamo voznega reda. Ko še tega dobimo, objavimo celoten .vozni red. V splošnem se je treba držati navcmil, ki jih objavimo v naslednji notici. Ali bo toliko udeležencev, da
treba deliti romanje v dva dela, še danes ne moremo reči, pač pa bomo mogli to objaviti že v ponedeljk. Južna železnica je dovolila na svoji progi iz vsake postaje do Ljubljane polovično ceno, na državni železnici od Ljubljane do Otoč pa bo treba zopet plačati celo karto. Tako bo stala cela vožnja iz Maribora do Otoč in nazaj okoli 207 K. Karto do Ljubljane in nazaj si kupi vsak romar na tisti posta-fi, kjer vstopi. Dobil jo bode, ako pokaže romarsko legitimacijo, ki jo izda romarski odbor. Za karto od Ljubljane do Otoč pa morajo romarji naprej poslati znesek 18 din. in 5 din. še za romarsko legitimacijo, torej skupaj 23 din., ma «Romarski odbor v Mariboru«, Cirilova tiskarna. Ta Sfo vsem romarjem doposlal te vozne karte že na dom, da se ne bo treba potem na postajah muditi z razdeljevanjem kart kakor lani. Uljudno torej prosimo vse tiste, ki se mislijo romanja udeležiti, da nam najpozneje do 2. julija pošljejo znesek 23 din., da jim moremo pravočasno doposlati legitimacije in karte za vožnjo od Ljubljane do Otoč in nazaj v Ljubljano. Mali otroci, ki jih ima kdo v naročju, sne plačajo nič, večji otroci do 10 let pa plačajo ravnotako kakor odrasli.
Zanimivosti iz Dobrne pri Celju. Glavna sezona se je začela. Godba že igra po dvakrat na dan. So dunajski, baje prvovrstni igralci toda jugoslovanski gostje se spodtikajo, češ, Švabov nočejo poslušati. Pa nekaj čisto novega in za občino jako koristnega imamo, namreč: Naredbo pokrajinske uprave za Slovenijo o odmeri in pobiranju občinskih iavčin od postelj za prenočevanje tujcev v občini Dobrna pri Celju v letu 1922. Na podstavi sklepa občinskega odbora z dne 18. decembra 1921 pobira zdaj občina Dobrna pri Celju v korist obč. zaklada od vseh postelj, ki se v smislu par. 16, točke a) obrtnega reda, oddajajo obratno. Kogar to zanima, naj pogleda Uradni list št. 61 z dne 10. ijtmija 1922. Da je ta naredba velikanskega pomena za obilno si lahko vsakdo misli.
Grožnje in denar. Sklep kongresa Jugoslov. musli-
..........m...
to edino uro skrbno porazdelil lined ženske, vino in hudobije.
Naglo in hladnokrvno je preudaril svoj položaj kot da je na bojnem polju in poveljuje svojo kohorto proti upornim Judom. Nocojšnja nočr ga bo dvignila ali pa vrgla. Gladiatorji bodo vsak čas tukaj. Eska je gotovo že pri Cezarju in ga je ovadil. Kako da še ni prišel kak centurion s svojo četo ter ga vklenil in odpeljal? Vsak trenutek utegne priti —.
Ali naj beži, dokler je še čas? — Kaj? Ali naj res izgubi sijajno bodočnost, ki mu je tako blizu? — Ne! Kljuboval bo, kakor je kljuboval že marsikakemu viharju. — Brezobzirnemu človeku nikdar ne manjka sredstev. —-Ako pobegne, bi s tem priznal svojo krivdo. Ako ga najdejo samega, brez brambe, nič hudega slutečega, bo to močen dokaz njegove nedolžnosti. In še koristno bi bilo zanj, če pride v neposredno bližino Cezarjevo. In če je pri cezarju, kaj je laže, ko obdolžiti sužnja izdajstva, prepričati cezarja, da je hotel suženj s svojo ovadbo uničiti svojega gospodarja. Še smejal se bo stari dobrodušni požeruh, ko bo čul o zastrupljeni čaši, in noč še bo razvila v popivanje in veseljačenje.
Vmes pa bo opazoval, kake priprave delajo v palači za obrambo .Če bo slaba in nezadostna, bo poskušal, da pride v zvezo s Hipijo. Njegova navzočnost v palači bo znatno olajšala napad. —- Če pa bo videl, da je računati na hud odpor, bo moral posvariti zarotnike in napad bo treba preložiti. V najhujšem slučaju še vedno more rešiti lastno glavo, če izda svoje zaveznike in izroči Hipijo in gladiatorje v gotovo smrt.
Vest se mu je zbudila pri tej misli. Pa kmalu jo je udušil s svojim sebičnim modrovanjem. Kupil je gladiatorje za visoko ceno, si je pravil, njegovi so bili in pravico je imel storiti z njmi, kar je hotel. Tudi če bi ga navse-
zadnje našli pri večerji s temi ljudmi — pobegnil bi rta« i ravnost k cezarju in jih žrtvoval —.
In Mariamna mora vsak čas priti. Že zdavnaj bi mo-! rala biti tukaj. Naj pride kar hoče, v njeni družbi hoče j še preživeti eno uro, pol, četrt urice —.
Ko je tako razmišljal in naročal priprave za večerjo, ga je videl Eska iz svojega skrivališča, smrtnobledega prepadlega ,kakor iz groba vstalega —.
Pozno je že bilo, solnčna ura že dolgo ni več kazala* časa in suženj, ki je štel ure na klepsidri* je naznanil, d®, bo že skoraj minila prva nočna straža.**
Z njim je prišel Automedont, s sklonjeno glavo in potuhnjenimi pogledi, ves plašen in nezaupen, kako bo sprejel njegov zapovednik neugodne novice —.
Vsikdar je bilo nevarno sporočiti Placidu, da so njegove nakane spodletele. Mimo in hladno je sicer poslušal taka poročila, pa prej ali slej je gotovo izlil nad takim nesrečnim sužnjem svojo jezo.
Tribunov obraz se je razjasnil, ko je vstopil njegov vozač. Dvolično pa je znal prikriti svojo nepotrpežljivosS celo pred svojim sužnjem.
»Ali si previdno ohladil konje?« je vprašal s skrajne malomarnim glasom.
Automedontu se je odvalil kamen.
»Jako previdno, plemeniti zapovednik!« je odgovoril. »Oarses je šel kos pota peš in nikogar nisem imel pri sebi na vozu všo pot po flaminijski cesti in sužnji se bode koj vrnili in Damasip, o gospod, ne bodi jezen — Da-masip—, bojim se, da sem ga pustil mrtvega na cesti.«
* Vodna ura. Tistikrat še niso poznali ur na kolesje,, Iz posode, na dnu preluknjane, je kapljala voda in njena: padajoča površina je kazala potek časa. Posebej za to določeni suženj je pazil na uro. Po dnevu so računali čas pfc \ solnčni uri, po sebičnem zapadu pa po vodeni.
** Pri Rönljanih so delili noč na štiri straže.
STRAŽA
manske organizacije v Sarajevu je strašno zadel centraliste in Velesrbijance. Udarec je bil tako strahovit, da se beograjska porodica še sedaj ni zavedla iz omotice. Preko «Novega lista« groze dr. Spahu, da bo odslej imel Beograd svobodne roke proti muslimanom, Z druge strani pa skuša vlada podkupiti muslimansko duhovščino s tem, da je stavila na razpolago 36 milijbnov kron za povišanje njihovih plač, ki so itak znatno večje kot pa beraške plače katoliške duhovščine. — Toda centralistom bo kmalu odzvonilo in grožnje in denar so le slab udarec v vodo.
Katoliška procesija sv. R. T. v Beogradu. V nedeljo že pred 9. uro dopoldne se je v Krunski ulici, pred katoliško cerkvijo, začelo zbirati mnogoštevilno občinstvo. Točno ob 10. uri je svečana procesija krenila iz cerkve po Krunski, Frankopanovi, Kralj Milanovi in Stude-nički ulici, odkoder se je vračala zopet v cerkev. Na čelu procesije je svirala vojaška godba in oddelek pehote kraljeve garde ter po ena četa vsakega beograjskega polka. Za vojaštvom je korakal oddelek orožništva in podčastniške šole. Za njim so se razvrstile v belo oble,-čene deklice, ki so trosile cvetje po ulicah in zvonkljale z malimi zvončki. Izza baldahina z Najsvetejšim in duhovščine je stopal kraljev odposlanec polkovnik Todorovič. Nato so se vrstili predsednik parlamenta dr. Ribar, minister verstva dr. Krstelj, general Grujič in dolga vrsta vernikov obeh spolov. Procesijo je zaključil oddelek vojaštva in orožništva. Na voglu vsake ulice je stal lično okrašen oltar, kjer je po opravljenih molitvah duhovščine oddalo vojaštvo strelno salvo iz pušk. Tudi ugodno vreme je zelo vplivalo na slavnostno razpoloženje in lepoto velepomembne cerkvene slavnosti.
Žandar ubil podčastnika vojne mornarice. Iz Boke Kotorske javljajo, da je ustrelil dne 11. t. m. žandar od posadke v Tivatu poveljnika krova Eduarda Vardija-na. Vzrok uboja je bila žandarjeva tajna ljubezen do Vardijanove zaročenke. Žandarja so prijeli in ga predali sodišču.
Pozabljeno v vlaku. Dne 4. t. m. je v vlaku na progi Kotoriba—Pragersko neka ženska pozabila kratek ženski površnik. Dotična se naj zglasi pri J, Klinc v Strnišču pri Ptuju, bar. 47, kjer dobi površnik vrnjen.
Deček se je izgubil. Učenec Ivan Hojnik, 13. let star, sin Ivana in Ivanke Hojnik, Stanovnikov na Žvabu, pošta Ivanjkovci se je pred 6 tedni izgubil in ga dosedaj ni bilo mogoče izslediti. Ce je komu ò otroku kaj znano, prosita starša za poročilo.
Na Gomilskem uprizorimo s šolsko mladino dne 25. junija t. 1. ob 16. uri v prostorih Gasilnega doma kaj mični in šaljivi igrokaz «Povodni mož« v treh dejanijh s petjem. Vsi prijatelji šolskega odra so uljudno vabljeni.
Iz
Bolniki «evakuirajo« mariborsko bolnico. Slučajno smo izvedeli, da je uprava mariborske javne splošne bolnice pričela včeraj z odstavljanjem vseh onih bolnikov, ki niso na smrt bolan! in ne čakajo na operacije. V «Jutru« z dne 21. t. m. toliko opevana akcija dr. Kukovca za rešitev slovenskih bolnic je kronana z vidnimi «uspehi.« Upravniki slovenskih bolnic stojijo pred praznimi blagajnami, deficiti svojih proračunov in pred tirjatvaini liferantov, — bolnike, te reveže, pa postavljajo na cesto; to je nadvse žalostna posledica upravne centralizacije. Škandal vseh škandalov pa je, da se v času, ko privatna inicijativa snuje otroško bolnico in porodišnico, ruši obstoječa bolnica, ki je pod vodstvom izkušenih zdravnikov bila doslej ponos severne Slovenije, Le tako naprej, saj boste Slovenijo na ta način čim prej «izenačili« z Makedonijo.
Na zavodu šolskih sester v Mariboru se je otvorila danes razstava, ki bo trajala še 24. in 25., kakor je bilo že naznanjeno. Razstava je letos jako razširjena ter kaže velikanski napredek v vsakem oziru. Od ročnih del otroškega vrtca do zadnje stopnje na učiteljišču si zamore občinstvo ogledati, kaj je ustvarila pod skrbnim vodstvom učiteljic marljivost učenk ozir. gojenk y risanju in ročnem delu tekom tega šolskega leta. Opa-
zovalci bodo lahko občudovali krasne slike pokrajin in tihožitja, pa tudi nastanek posameznih slik, ki je prav natančno razviden. Od 'ročnega dela so na vseh stopnjah zastopana okusno izdelana najraznovrstnejša ročna dela. Kdor hoče kaj lepega videti, naj ne zamudS*, pogledati si to krasno razstavo, ki kaže velikanski napre dek učenk pod vodstvom šolskih sester.
Okrožna orlovska tekma v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. dopoldne in popoldne. Dopoldne tek mujejo Orli in naraščaj od pol osmih dalje. Prične odsek Maribor. Popoldne tekmujejo Orlice od dveh dalje* Ob ednajstih je seja okrožnega sveta. Tekma se vrši na vrtu semenišča. (Koroščeva ulica, vhod je skozi dvorišče v Gosposki ulici). Vabljeni so, da si ogledajo tekmo vsi, ki hočejo tehnično in organizatorično delovati vs telovadni organizaciji. Naj nihče ne zamudi te prilike!; Dela je veliko, delavcev pa malo. Bog živi! — Okrožni: predsednik.
Izid mature na drž. moškem učiteljišču v Mariboru: z odliko je maturiralo 7 gojencev, uspešno je napravilo maturo 24, ponavljalni izpit čez dva meseca ima 14 gojencev, 1 kandidatinja eksternistinja je padla za 1 leto, 3 so med izpitom izstopile.
Stavba Zadružne gospodarske banke v Mariboru nfc da miru «Taboritom.« Zdaj povprašujejo, zakaj se stav be še ni pričelo. Mi pa pravimo prvič: Pri Zadružni gospodarski banki so priprave za stavbo v polnem teku, kar bi lahko «Taboriti«, če niso slepi, tudi videli. Drugič si usojamo gg. «Taboritom« uljudno povedati, da se naj za stavbo Gospodarske banke čisto nič ne brigajo, pač pa naj pozovejo vse demokratske banke, da kmalu. začnejo z zidanjem. Posebno jim priporočamo Trgovsko banko in Praprotnikovo Unionbanko, da gresta z lepim vzgledom naprej in da posebno zadnja tiste svote, ki jih je dozdaj trosila za nepotrebne demokratske liste in organizacije, obrne za pozidavo lastne hiše v Mariboru. Tu se ponuja «Taboru« še zelo hvaležno polje, zato pa naj zanaprej na tem polju skače in pleše!
Iz samomorilnega namena j'e pretekli pondeljek skočil raz dravski državni most v Dravo neki Vinko Jurak, pes. poklicu mesar. Ker ni nikjer dobil službe kot mesarski pomočnik, je opravljal službo delavca in ker je na uro Zaslužil samo 10 K, kar mu ni zadostovalo je sklenil končate svoje življenje. Predno se je odločil do tega koraka, je še spil en liter vina. Pri svojem skoku v Dravo je imel posebno srečo, kajti zgodilo se mu ni ničesar, ostal je nepoškodovan. Rešilni oddelek ga je spravil v bolnico, katero je pa kmalu zapustil. Je to prvi slučaj, da se samomorilcu, ki je na isti način, kakor Jurak, namreč s skokom v Dravo raz mariborski državni most skušal končati .svoje življenje, ni zgodilo nič hudega. Bil je le nekoliko omamljen.
Izvanredni dogodki v Studencih pri Mariboru. Dne 2S. t. m. okrog 21. ure so se odigravali v Studencih izvanredni dogodki. Pekrska požarna bramba jc priredila h godu svojega poglavarja, sedanjega gospoda župana Kaloha bafc-liaac s 14 lampijoni in z godbo na čelu. Takoj se je nabrala velika množica radovednežev, nakar se je ista začela pomikati s hruščem in truščem od gostilne «Pri beli zastavi«, po Pekrski cesti na županov dom, kjer >o se vršile razne godovne ceremonije in ob koncu se je množica z godbo vred vrnila k gostilni «Pri beli zastavi« in tudi tekaj čestitala gospej Papeš k njenemu imendanu. Od tukaj se je množica pomikala naprej po ulicah in cestah in se pozno v noč vrnila zopet k imenovani gostilni in obhajala slovesnost goda čez polnoč. Krog 2. ure zjutraj so se med igranjem godbe vračali uniformirani požarniki na svoje domove. K temu naj pripomnimo sledeče: Ali je umestno v tako kritičnih časih delati tak dirindaj, ko premnogi niti skorjice kruha nimajo? Nadalje so se vse častitke izročile le v blaženi nemščini, le h koncu se je slišal samo eden. živijo, ker menda «Heil« klicati niso upali. H koncu naj bo še dede ja n a opazka, da so se mnogo mamice upravičeno jezile na ta socij aifslični po «»tol p >h d, k er so jm s svojim tru« ščem zbudili otroke .s spanj: V obče se pa v Stude iriS* 'nčkrat pojavijo kaki nočni idičt' k* s svojim razg:n jan-javno, ali bo tega kmalu konec.	Opazovalec.
Podružnica SDZ v Mariboru ima dne 26, junija ob 17. uri v telovadnici čč. šolskih sester v Maribora svoj izredni* občni zbor. Odbor.
Lajtersberška slavnost. Lajtersberško izobraževalna
LISTEK.
Gladiatorji.
Druga knjiga. — Anteros.
(116. nadaljevanje.)
Placid je bil bistrega razuma in naglih misli. V hipu se mo je zasvetilo. Valerija ga je ukanila in ušla s sužnjem —.
Udarec je bil težek, pa streznil ga je. Naglo je stopil nazaj po hodnikih, si ohladil glavo in lice v mrzli vodi in se vrnil v obednico.
Z očmi in z nosom in vkjub vsemu, kar se mu je pripetilo, še tudi z jezikom, je poskušal in preiskoval ostanke vina v čaši —. Toda strup je bil tako dobro pripravljen, da ni puščal prav nobenega sledu v vinu.
Polagoma je gledal jasneje in mislil mirneje, ko so se mu vračale telesne moči. Bolj in bolj se mu je utrjevalo prepričanje, da je Valerija zamenjala čaše. Da je kupil pravi strup, o tem ni dvomil niti za trenutek. Tudi ni bilo misliti, da bi bil Petoziris iz gole hudomušnosti prodal feako opojno tekočino-namesto smrtnega strupa.
Veselilo ga je, da je njegova krepka narava premagala strupene učinke usodne pijače. Zares, začarano je bilo njegovo življenje, da mu smrt ni mogla do živega, ne na bojnem polju, kjer ji je tolikokrat čudežno ušel, in ne v strupeni čaši —. Ce bi se bilo bati, je premišljeval, da Ibo strup še le čez nekaj časa storil svojo pogubno delo, kar mu ga ostaja za svoje posle, za zabavo in za maščevanje. »Dokler živimo, živimo!« je bilo tribunovo geslo in če bi mu bila odločena le še samo ena ura življenja, bi

društvo priredi na svoj glavni praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija svojo slavnost na posestvih gg.Murausa in Pelela na Košakih po sledečem vsporedu: Ob pol 3. uri pri kapeli Matere božje pete litanije z govorom. Ob pol 4. uri igri «Prepirljiva soseda« in «Boljševik«, nastop mariborskega orlovskega naraščaja, ribolov, licitacija, prodaja cvetlic in prosta zabava. Sodeluje godba katoliške omladine v Mariboru. Preskrbljeno bo z izborno pijačo in izbranimi jedili. Ker je čisti dobiček namenjen za društveni dom, se prostovoljni prispevki hvaležno sprejemajo. Vse prijatelje poštene zabave uljudno vabi odbor.
P radova nje davčnega urada v Mariboru. Od 26. junija dalje uraduje davčni urad v Mariboru ob delavnikih ob pol 8. do pol 14. ure. Blagajna posluje ob delavnikih od pol 8. do 13. ure, odnosno ob sobotah od pol 8. do pol 13.
2—2
DkSnj -Lnv slovenjebistri-UDOll ZDÖI ške podružnice Slovenskega plan. društva, se vrši, dne 24. junija t. L ob 8. uri zvečer v prostonh gostilne Petra Novak v Slov. Bistrici.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 294 do 300 K, francoski frank stane 26 do 26.40 naših kron, Za 100 avstr, kron je plačati 1.98 do 2.02, za 100 čehoslovaških kron 584 do 59Ò, za 100 nemških mark 93 do 96 in za 100 laških lir 1484 do 1496 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.75 centima (1 centim — 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone narasla za 2 in pol točki.
V restavraciji Narodni dom, lep solnčnati vrt in fino urejeno kegljišče vedno na razpolago.
Pred ogledalom more vsakdo vsak dan opažati, kaka s» lepše in mlajše izgleda, ako se uporablja lekarnarja P-eilerja že čez 25 let priljubljena in priznana sredstva ia lepoto: Fellerova »Elsa« pomada za lice, Fellerova Elsa« Tenochina pomada za rast las (2 lončka ene vrste teh po-mad skupaj s poštnino 80 K,) Fellerovo »Elsa«-lilijno mleč fu> milo, najboljše »milo lepote«, 4 kosi poštnine prosto 120 K. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.	pom
Naznanilo!
Naznanjam, da sem o tvoril]
* iMibera, SfovensSsa ulica it. 16
= n®v© mieksrno =
kjer se dobi vedno dobro mleko za otroke in drugi mlečni izdelki po zmerni ceni.
Cenjenim odjemalcem se priporoča 254.m ,#<*	Jos. Golob.
Da e aefun 1 */« orala> hiša< rUdtSdlVU hlevi,sadonosnik
*e proda. Tratnik Andej, Vrtna ulica štev. 5, Pobrežje pri Mariboru.	273
KISOVA KISLINA 80 [. kemično tista
mi
ima na zalogi ter edino zastopstvo za Slovenijo
GOSPODARSKA ZVEZA, r. z. z 0. z. LJUBLJANA POJRUŽNICA V CELJU
Irt saarf-SEag-«®WS®,	ulica 1.
Ima vedno na zalogi lepo zdravo koruzo, oves in vse mlevske izdelke, kakor tudi špecerijsko in kolonijalno blago po najnižji ceni. Kupuje dobro ohranjene balone od kis. kisline (vsebina 30-60 1) in plača po najvišji ceni. Dalje preskrbuje vsakovrstne poljedeljske stroje, kakor: mlatilnice, čistilnike za žito, trijerje, slamoreznice, raznovrstne pluge, preše za sadje in grozdje, dalje vsakovrstna najboljša in najzanesljivejša semena, kakor tudi umetna gnojila, katere ima vedno na zalogi centrala v Ljubljani.	2—6 27 t	Postrežba točna in solidna.

. emisija delnic Jadranske banked.d. v Beogradu
Izvršujoč sklep rednega občnega zbora delničarjev od dne 27. maja 1922, objavlja podpisani upravnifsvet
povišanje delniške glavnice od K 120,000.000 = Din. 30,000.000
na K 240.C00.000 - Din. 60,000 000 -
zizdajo novih
nom. K 120,000.000-— = Din. 30,000.000-— tj. 300.000 kosov delnic po nom. K 400— = Din. 100 —
s gravies na dividendo sa leto 1922.
Emisija novih delnic se bo provedla pod sledečimi pogoji:
1.	Delničarji imajo pravico, da na vsako staro delnico optirajo po eno delnico Dl. emisije po tečaju K 640-— = Din. 160*— plus 5% obresti od
1.	januarja do 30. junija 1922. (K 16-— = Din. 4-—) od kosa, plačljivo pri podpisu.
2.	Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravni svei na ta način, da jih odstopi v prvi vrsti delničarjem, ki žele nadaljnjih delnic preko prvenstvene pravice, a potem tudi nedelničarjem.
Cena neoptiranih delnic je določena na K 760.— = Din. 190-— plus 5% obresti od 1. januarja do 30. junija 1922. (K 19-— = Din. 4-75) za kos in se mora plačati ob priliki priglasa.
Kar bode podpisano in vplačano preko števila neoptiranih delnic, se bode repartiralo, a preostala položena vplačila se bodo vrnila.
3.	Delničarji, ki hočejo izvršiti svojo pravico opcije, morajo predložiti svoje stare delnice v svrho prežigosanja v času od 15. do 30. junija 1922. pri blagajnah:
a) Jadranske baške d. d. v Beogradu ali pri njenih podružnicah v Cavtata, Celju, Dubrovniku, Ercegu ove m, Jelši, Korčuli. Kotom, Kranju,
Ljubljani,Mariboru,Metkoviću,Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu;
V BEOGRADU, dne 14. junija 1922.
b)	Jadranske banke d. d. v Trstu ali pri njenih podružnicah na Dunaja, v Opatiji in Zadru;
c)	Banke ut štedionice za Primorje d. d. na Sušaku ali pri njenih podružnicah na Rijeki in v Bakru;
d)	Frank Sakser, State Bank, New-York:
e)	Banko Yngoslavo de Citile, Valparaiso, Antofagasta, Punta-Arenas, Puerto Natale??, Porvenir.
Isti zavodi sprejemajo tudi priglase izven opcije.
4.	Razlika med nominalno vrednostjo in emisijskim tečajem novih delnic pripade po odbitku stroškov emisije rednemu rezervnemu fondu banke.
5.	Delničar, ki ne bo v predpisanem roku priglasil prava opcije in izvršil vplačila, izgubi opcijsko pravico.
6.	V svrho zavarovanja EL emisije je osnovan poseben sindikat.
Clan sindikata more postati po določenih pogojih vsak delničar, ki ima ali zastopa najmanj 1000 delnic.
Kdor želi pristopiti sindikatu, naj se obme na Upravo sindikata pri Centralnem uradu Jadranske banke v Ljubljani, kjer se lahko poduči o
podrobnih pogojih za pristop.
CISTA BILANCA
Aktiva	31. decembra leta 192!.	Pasiva
	Dinarji		Dinarji	
BLAGAJNA;:				
a) gotovina		22,792.073	62		
b) žiro račun pri Narodni banki .	6,100.695	58		
c) kuponi		9.133	77	28,901.902	97
VALUTE 				1,838.478	07
MENICE		 .			85,401.267	02
DEVIZE 				1,201.912	26
LASTNI VREDNOSTNI PAPIRJI .			61,243.790	86
KONZORCIJ ALNI POSLI ....			1,591.939	58
DOLŽNIKI :				
a) denarni zavodi		74,304.156	03		
b) ostali dolžniki 		245,649.8%	71	319,954.052	74
DOLŽNIKI ZA GARANCIJE . . .			19,203.889	85
NEPREMIČNINE				6,158.290	—
INVENTAR 				1	—
'	I		525,495.524	35
«	t			
Upravni svet Jadranske banke d. d. v Beogradu.: Predsednik upravnega sveta :	Ravnatelj :
FRANJO DUBOKOVIČ 1. r.	Ć. KAMENAROVIĆ 1. r.
član upravnega sveta,
V BEOGRADU, dne 31. decembra 1921.
DELNIŠKA GLAVNICA . . . .j REDNI REZERVNI FOND . . . .j VLOGE: a)	nà knjižice		 b)	na tekočih računih .... UPNIKI: a)	reeskompt pri Narodni banki . b)	ostali upniki	 GARANCIJE	 PREHODNE POSTAVKE ... . ČISTI DOBIČEK LETA 1921 . . .	Dinarji		Dinarji	
	. . 63,430.998 192,286.007	41 60	30,000.000 ' 15,000.000 255,717.006 196,805.937 19,203.889 4,245.705 4,522.986	01 01 85 34 14
	2,000.000 194,805.937	01		
				
			! 525,495.524	35
				
Primerjali s’knjigami ter našli v redu : NADZORSTVENI SVET:
JANKO JOVAN 1. r. GUSTAV PIRC 1. r. Dr. Otokar Rybàf Ì. r.
bdajKtafj In gniožnffi; Konzorcij «Strni«,«	Odgovorni rogdaith Klado Puienjsk,
Stafi Sirita« Mna ■ Mbm,