Pervo Berilo la nI»"W■■ « JhL v c. k. avstrijan6kih deželah. Velja ivetano t platnenem berbtu 24 oovib kraje, _____ aiLj --- Na Dunaju. V ces. kralj, založbi taUkih bnkev. 1862. V očitnih Šolah se smejo, ako cesarsko-kraljevo ministerstvo posebej oe dovoli, samo predpisane, a Stempeljnom »olako-knjižnega prodaja zaznamovane bukve rabiti. Todi ne smejo dražje biti, kot je na pervem listu postavljeno. Pervi razdelek. i. Z Nogam. Z Bogam začni vsako delo, Pa bo dober tek imelo; Z Bogam delo dokončaj, Imaš tu že sladki raj. 2. Modrost. Mladost! tvoja perva skerb bodi modrost. Po modrosti spoznavamo Boga. Bogu lepo služiti, nas modrost uči. Prava modrost nam pravi, za kaj nas je Bog ustvaril. Modrost nam kaže pravo pot k Bogu. Čemu so vse Btvari na nebu in na zemlji, nas modrost uči. Le modrost nam daje pravo srečo. Modrost več velja, kot srebro in zlato. Kdor modro živi, veselo živi. Modrosti pa na cesti se najdeš; za denar je ne kupiš; tudi stan ne da modrosti. Samo Bog nam daje pravo modrost. Kdor Boga prosi, njemu jo Bog hoče dati. Jezus otroke v šolo vabi, in jih prave modrosti učiti želi. „Postite malim k meni priti!" on veli. Radi bomo hodili v Solo, in prav pridno se bomo učili. Bog nam bo dal, da bomo modri, veseli in srečni otroci. 3. Pred iolo. „Pustite k meni otročiče f" Naš ljubi Jezus govori, In nas prijazno v šolo kliče, Kjer nas učiti sam želi. Preljubi Jezus! vsi želimo Učenci tvoji biti zdaj, Serce in pamet teb' zroČirao, Učiti pridno nam se daj! 4. Po m. Za vse, kar smo se naučili, O Bog! te zdaj zahvalimo! Da v sercu vse bi ohranili, Pomagaj nam, te prosimo! Daj iiain, da rastemo v modrosti, Povsod vedemo se lepo; Dodeli nam, da bi v kreposti Služili vedno ti zvesto. 5. Pridna Rolika Pridno Roziko so hotli mati doma imeti, da bi jim kaj pomagala. Rozika pa je žalostna. Jokaje materi pravi: Drugi otroci se bodo učili, jez pa bom zaostala. Drugi bodo veliko znali, jez pa ne. Potem prime mater za roko, in pravi; Ljuba moja mati! lepo vas prosim, pustite me, naj grem v šolo. Saj bom iz šole hitro prišla domu, in bom toliko pridnejša. Mati ji prijazno rečejo : rLe pojdi, ljuba moja! ker se tako rada učiš; mi boš pa potem veliko bolj pomagala. Vidim, da se v šoli več naučiš, kakor mi doma pomagaš."—Tako pridni otroci prosijo, in radi hodijo v šolo; doma pa lepo boga:o. Taki otroci so ljubi Bogu in ljudem. Veseli nrtner. Veselo, veselo kar t »olo hitim, ker t Soli re-liko se lep ga učim. Se brati, pisati navadim lep6, in dragih naukov, ki treba jih bo. Učitelji, starši me ljubijo tud', ker s pridnost» vračam obilni jim trud. In Bog ljubeznjiro pomoč mi daje, da zmiram po sreči se steka mi vse. 7. Zavidljiva nrenka. Katari nka se je iz šole doma pri jokala. „Kaj ti je?* jo poprašajo ode. rOh, gospod kaplan so prišli v šolo!*4 „No! kaj ni prav, da so prišli?" prašajo dalje oče. „Druge so prašali, in so jim spominke pridnosti dajali, meni pa ne/ je djala Katarinka. „Bila bi tudi jez znala, še bolje ko drugi. Druge so hvalili, kako so lepo peli: tudi jez sem lepo pela, pa me niso pohvalili." „Katarinka !u rečejo oče, „ako hočeš le zato pridna biti, da bi te hvalili, ne boš vse svoje žive dni nikoli prav srečna. Pridnost in sveta čednost se na tem svetu ne poplača. Ali ne veš, kaj Kristus uči: Ako samo zato dobro delate, da bi vas ljudje hvalili, ste svoje plačilo že prejeli. Kaj pa bo za nebesa? Kdor je zvest in priden samo zavolj l judi, pri Bogu vse plačilo zgubi. Bog na skrivnem vidi in vse vd; on te bo pohvalil in poplačal. Le vesela bodi, Če si dobro znala, in si bila pridna. Bog te bo zapisal v zlate bukve večnega življenja. Posvetna čast je ledena gaa. Kogar Bog hvali, on velja.u Delaj vse le za Boga. On plačilo vredno da. 8. Pena skerb. V nekem kraju sta bila dva kmeta. Imela sta mnogo otrok. Juri je bil bogat, in ni hotel svojih otrok v šolo pošiljati. Bekel je, da lahko brez šole živijo. Badi so otroci doma ostali, pa tudi niso nič znali. Marka je bil siromak. Za otroke pa je zelö skerbel. Pridno jih pošilja v šolo. Kaplje vina si ne kupi, da plača za otroke šolski denar. Bos po leti hodi, da po zimi otroke za šolo obuje. „Ljubi otroci," je Marka večkrat djal, „blaga vam nimam dati; dote za menoj ne bote imeli; le skerbno se učite in pridni bodite, Bog vas bo že preskerbel. Če bote pametni, bote tudi srečni." Tako ie tudi bilo. Tatje so Jurja okradli, in so mu ves denar vzeli. Dve leti potem je Jari pogorel in od žalosti umeri. Jurjevi otroci so ostali sirote. Gole roke so imeli in pa prazno glavo. „Poglejte," reče Marka, „kako slabo je, če se kdo na blago zanaša. Le kar človek zna. tega mu nihče ne more vzeti. Modra glava, pridne roke in pa zdravo telo je naj boljše blagö. Za dober nauk moramo najprej skerbeti!" Ko je Marka umeri, so vsi Markovi svoj kruh imeli. Filip je bil kolar, Simon kovač, Gregor dober kmet. Anica je bila pridna dekla, Neža pa Šivilja. Vsem se je dobro godilo, in oni so Jurjovim dostikrat kruha dajali. Ce t mladosti se 'začis: Se za starost oskerbiS. 9. Dobra misel kmečkega dečka. Kmečki deček Tinče, komaj Stirnajst let star, je vozil nekemu kupcu težak voz iz mesta. Kupec je sedel na vozu verh blaga, Tinče pa je hodil zraven konj, in njegov pes zraven njega. Pot je sla skozi gojzd, in je bila zel6 gručasta in navzdolna. Na nekem robu se atare kolö, voz se zverne, in kupec, ki je ravno dremal, je tako moćno odletel za neko drevo, da se je zel6 ranil, in ni mogel vstati Prestrašeni deček si sam pomagati ne vć in ne more; pa tudi ni smel pustiti ranjenca, konj in voza. Zapiše tedaj na košček papirja s svinčnikam prav v kratkem nesrečo, ktera se mu je zgodila. Ta listek zavije v svojo žepno ruto, jo priveže psu okoli vrata, ter ga % bičem silama zapodi proti dömu. Doma odvežejo psu ruto od vrata, dobd košček papirja, berejo, in zved6, kaj se je dečku zgodilo. Hitro hitć pomagat, in hvalijo dečka, da se je kaj tacega zmislil. Kako je bilo dobro, da se je TinČe v šoli pisati navadil! 10. Od sharjenja. Iz zadetka je Bog ustvaril nebi in zemljo. Zemlja je bila pusta in temna. Pokrivale so jo globoke vode. V šestih dneh je Bog vse tako lepo ustvaril. Pervi dan je ustvaril svetlobo; drugi dan nebo ali firmament; tretji dan suho zemljo in zeliša, morje in vode; če ter ti dan solnce, mesec in zvezde; peti dan ptice pod neham in ribe v vodi; šesti dan živino in vse, kar lati in hodi; poslednjič pa človeka. Bog more storiti v se, kar hoče; on je vse-gamogočen. Bogo je svet in vse reći na svetu ix nič naredil. Iz nič kaj storiti, se pravi ustvariti. Bog je ustvaril nebo in zemljo in vse, kar je; Bog je stvarnik nebes in zemlje. Vse, kar je okoli mene in nad menoj, me spominja Boga, vsegumogočnega stvarnika nebes in zemlje. Njega bom vedno hvalil, ker nam je tako lepo stanovanje pripravil na zemlji. 11. Vse stvari hvalijo Boga. Ves svet je velik tempelj božji. Bog je lepo svet olepšal. Na nebu je prižgal lučic brez števila. Po zemlji je pogernil zelen plajs. Pisane rožice pokrivao hribe in doline. Lahko smo otroci veseli. Bog je za nas vse tako lepo ustvaril. Za veselje nam je Bog dal pevce in pevke. Ptičice mirno Žvergole. Zvonovi milo zvonijo. Orgle sladko pojejo. Vrelci rahlo* šumi ja jo. Potoki in reke hruše. Vetrovi šume. Viharji žvižgajo in buce. Grom bobni in treska. Hvalite Boga ! nam velevajo vse stvari. Konji herčejo in rezgetajo. Volek in kravica mukata. Svinja kruli, prase cvili. Ovca beheld, koza mekeće. Kužej laja, mačka mi javka. Volk tuli in rjove. Gos gaga. Kura kokodaka, petelin poje. Golob gruli, gerlica gode. Lastovice čverčijo. Žabice regljajo. Tudi grilec škripce. Vsaka žival ima svoj glas, »'» hvali po svoje Boga. Vse stvari svojem stvarniku pojejo hvalno pesem. 12. Spoznavanje Boga. Kdo je naučil ptičice peti ? Kdo jih navadil urno leteti? Kdo dal jelenu hitre noge, Da po planini kakor blisk gre? Kdo da vetrovom modno pihati? Kdo reče burji silno vihrati ? Kdo liho zima nam pripelja? Kdo toplo leto zopet nam da ? Kdo reče vre!cam rahlo šumeti? Hitrim potokom po bregih dreti? Kdo goni reke, veCke vodi? Kdo jih izliva r strašno morji ? Kdo daje solncu svetlo sijati ? Kdo vkaie zvezdam milo igrati? Kdo olepšal je jasno nebo ? Zemfjo pogernil kdo je tako? Kdo je nebo nad nami okroiil? Poliiku hiš'co kdo je naloiil? Kdo je naučil pajika presti ? Pridne čebelice sterdi nanesti ? Kdo, dete mlado, te je ustvaril? Kdo ti telo in dušo podaril ? Kdo ti da kruha, kdo ti da piti? Kdo ti da zdravja M veseliti? 0 Vsegamogočni — bliek in grom daje,. Da te nebö in zemlja zamaje; On, kteri bliske v rokah ima, Pa tudi zemlji deiika da. Vae to je vstvöril Bog ljubetnjiti, Kteri nam oče je dobrotljivi, On naše duše k sebi bo vzel Ko bode r grobu truplo pepel. 13. Peru rloteka. h'o je ie bilo vse lepo pripravljeno, ustvaril je Bog iz i/a človeško telo. Pa je bilo še mertvo, M se ni ganilo. Bog mu toraj vdahne dušo, in , človek iivL Tako je bil ustvarjen pervi človek. Bog ga je imenoval: Adam. Adam pa ni tmel tovarša, ne tovaršice; bilo mu je dolgočasno. Bog mu da sladko spanje, in mu vzame eno rebro; iz tega rebra ustvari Evo, in jo da Ailamu za tovaršico, ju blagoslovi, in postavi v nuj lepši vert, ki se mu pravi raj ali paradiž, naj ga obdelujeta. Prav dobro se jima je godilo; vsega sta imela dovolj. Le enega drevesa sad jima je bil Bog prepovedal jesti, re-kec: „Če bota jedla, bota umerla Nekega dne je Ha Eva celi blizo prepovedanega drevesa. Eden izmed zaverienih angelov, ki je podobo kače oblekel, jo s prepovedanega drevesa popraia: TZakaj ne jesta tega sadu?11 Eva je rekla: „Bog nama je prepovedal; ako bi jedla, bi umerla." Kaca pa je d jala: „Ne bota umerla ne; saj le bota kakor Bog." Eva se da zapeljati, in ji, in da Adamu, kteri tudi ji. Tako sta grešila; per v i greh storila, in zgubila gnado božjo. Sram je bilo Adama in Eve; skrila sta se, kakor hudobni otroci. hmalo potem je Bog zaklical: „Adam! kje si? Ali si mar jedel prepovedani sad?" Adam se je na Evo izgovarjal: „Žena, ktero si mi dal, mi je data." Eva je rekla: „Kača me je zapeljala," Ali izgovori niso nič pomagali; Bog je zaiugal Adamu, rekoč: „Potnega obraza bos jedel kruh ; temje ti bo zemlja rodila ; spremenil se boi v prah, iz klerega si bil vzet." Evi je djal: „ Ti bos veliko terpela z otroci, in boš možu podložna." Kači je rekel: „Po trebuhu se bos plazila, prah jedla, in prišel bo, ki ti bo glavo sterl," to je, ki ti bo oblast vzel, in on boodresenik. hitro po grehu se je žalostna godila Adamu in Evi. Izgnana iz lepega raja sta morala težko delati. Velika nesreča je zadela nju in njune otroke. Kako veliko zlo je pač greh, ker ima take hude nasledke ! 14. Kaja in Abelj. ■^/(/am tft &ua d/a t/o/f/a t/tut dieta. ^ar/emu /e /t/ ime' m/yjtmuy4a /e /t/dme/, 'y/rfe/f /ta ovca*. c/e/arn d/a 4 eeof. !~$a*ova/a d/a cföa-yu. ye dhvnva/^e^jirte, ^/tf/eß /»/yy* t* zttametye/to/ozne /va/etnOd/t. ry/de^ ye /t/ c/o/reya m /fua/etnya def ca. ya de /e / c/o/rtya //tu/ yt cföoy, t* derce vtJt, rtOii e/ar rac/ttne/f to /ezXo c£'f m oc/jt/rnaf ^ačne foo^pa /tojYenya /fra/a rfa bi bil rojen Kri-iftw? On/ pa mu odgovori: „V Betlehemu v judovski deželil" Herodež pošlje modre v Betlehem, in jim naroči: TPoišite to dete, in kadar ga najdete, pridite mi povedal, da ga pojdem tudi jez molit." On pa ni mislil molili dete Jezusa, ampak hotel ga je umoriti. Trije modri so našli dete Jezusa j so pokleknili pred njega, in ga molili Prinesti in darovali so mu tudi drage dari: zlata, kadila in mire. Bog je Jezusa varoval pred kraljem Heroiežem. V spanji narodi modrim, da naj ne hodijo nazaj k Herodežu, zato ker on le iše Jezusa umoriti. Mudri bogajo, mi gredo po drugi poti domu. Beg t Egipt. ho Herodez vidi, da modrih tu ho nazaj, dd neusmiljeno zapoved, naglo pomoriti v Betlehemu in okoli Betlehema vse otroke, kar jih je dve leti ali manj s/arih. Menil je tako tudi Jezusa vmes dobiti. Bog je dele Jezusa zopet obvaroval. Poslal je angela k Jožefu, ki mu pravi, da na j z detetom Jezusam in z njegovo materjo Marijo beži p Egipt, ker Herodei hočb dete umoriti. Nedolžni otročiči v Betlehemu pa so bili neusmiljeno pomor-jeni. Jezus je bit med tem pri svojih starših v plnji egiptovski deželi. hmali potlej je bil brezbožni Herodei umeri. Angel zopet poveJošefu: „Pojdi nazaj v svojo domovino, zakaj, Herodei je umeri. Jezus, Marija tn Jošef so tedaj nazaj ili r svoje domače mesto Nacaret. 34. Jezi«, star dvanajst let, v teupeljnu. ho je bit Jezus dvanajst let star, je profil starše, da bi ga o veliki noči seboj vzeli v Jeruzalem. V lepem tempiljnu. bi bil rad molil stw-Pervo Berilo ut eloveotke Sole. . 3 34 . I jega nebeškega očeta. Marija in Mef sta rada uslišala njegovo pobožno prošnjo. Prav lepo je mold, in ves srečen je bil v hiši božji. Konec praznika sta ga zgubila med obilno množico. { Ker sta pa mislila. da je pri znanci*, m zna-biti ie na potu proti domu, « tudi ona dva brez skerbi verneta domu. Zvečer poprašujeta na pre-nočišu po njem pri Hahti in znancih, pa nobeden ni vedil zanj. V veliki skerbi se verneta v Jeruzalem. ter ga išeta po vsih ulicah in cestah velikega mesta: pa nikjer ga ni bilo. 1 Tretji dan gresta zopet v tempelj, in tukaj ga najdeta v sredi med učeniki in pismarji, ki jih je poslušal in izpraševat. Vsi kteri M ga slišali, so se čudili njegovi umnosti in njegovm odgovoram. Marija mu reče: „Sin! zakaj si nama vendar to storili Glej l tvoj oče in jez sva te žalostna iskala.1* Jezus pa jima pohlevno odgovori: „Ali ne vesta, da moram bili v hiši svojega očeta r Ventil se je zopet v Nacarei, in je prihajal kolikor starji, toliko tudi modreji m ljubeznjivši pri Bogu in ljudeh. 35. flftjt z» Jems*». Otrok po poti r<> P* M kam M ** mM Jew* sam: Veli moje dete kam? Le kodi za menoj! Le hodi za menoj, vodnik bom dober tvoj. Glej, to je ozka pot; ne zgubi se od tod, in hodi za »enoj! Le hodi za menoj; jez hodim pred teboj, da te p nesrečen kraj kdo ne zapelje kdaj; le hodi ta menoj! Le hodi za menoj, se hudega ne boj; bom ramo vodi/ te, da ne spotakneš se. Le hodi za menoj! Le hodi za menoj, sem tron zapustil svoj, da tebe peljal bom r prelepi rajski dom. Le hodi za menoj! J'a hodi za menoj! Glej, majhen bratec tvoj tem hotel jez postatti loiej pot kazat' ; le hodi za , menoj! Le hodi za menoj! Saj sem prijatel tvoj, in te «koz smert in križ popeljem r paradii. Le hodi ta menoj. Le hodi za menoj! Glej, gor je oče moj. Kar zapore, lepo stor vse kot jez zvestö, in hodi za menoj! 36. ('ešeaa si Barija. /to*iy«M«M ymt'tm'y^e, y&etm zve ti/ton t/muettm. «/< U4i* tu* ftj z* t h onen/e, * ly^M oaj/ /« y»€oeSr*y't; e?» * x&to tetyo *»* em*U: **Ma ^/tf/tnya ti / /to vt.ny *y'e gittern lt. ? ir/yu/0 jr; c'»t ytofe/nB y*e, *Uj4 /«( t none tyr, J/ •• , / • * , i •snaft* ci >f tn ytoce^etym ; 4**'/f 4,1 y%fan 40 oy/ftjt ; »«net 44, *fyti /4 / c7t» /a /a* iofttei /jtt/fo ' • ' / '' /ir>»rn xa yano z a »4 ■>tano, y/rnno o/tsi' ii« xvontty* // •• r f • r ' • «srw 4*u 0M*l 4H ytGcroery*?, ^ 4*eo9rnem /tfetr/et y/eM,- m' ^sf/a* eyee /4'/ f sjrnes Uaneya ftf /&(4y y/mat' 4/0 4one a e/ne'. yiby *>f S; t O a/t S/ te t»H-nr/y« ¥ P • u^ff*« cajf tn yuct Jtn/e, //> /o in na/ >t'.' i^Wixryf* /i.' 37. Perva in naj imenitnejša stvar na 6veta je Človek. Ustvarjen je po božji podobi, človek je iz duše in iz telesa. Telo se loči v tri poglavitne dele. Ti so: glava, čok in zunanji udje, roke in noge. Vsi udje človeškega telesa kažejo Čudno modrost stvarnikovo. Duše sicer ne vidimo, pa jo Čutimo, ker vlada naše telo, in ga živi. Z dušo premišljujemo, kar slišimo, vidimo ali čutimo; duša ima um. Z dušo spoznavamo, kar je prav ali ni prav, kar je dobro ali hudo; duša ima pamet. Bog je človeški duši tudi dal prosto voljo, da lahko izvoli, kar je prav, pt tudi lahko opusti, kar ni prav. Naj bolje telesno blago je zdravje: naj većje dušne lepote po: k rotkost, ponižnost, čistost in bogaboječnost. Kadar se Io1 . _ Q ■ ' tS , Lepa suknja, prazna glava. Jurče je vedno lenobo pasel. Učil se ni nič, in tudi znal ni nič. Oblekel je lepo suknjico, po ošabno po vasi letal, in se ska-zoval. Se v soli se je ponašal s svojo lepo suknjo. Otroci so ga ostopili in radovedno gledali; Jurče pa se je zaničljivo na nje oziral. Učenik ga pokličejo, „Jurče, na noge! povej, kar znaš!" Jurče pa se ni učil nič, in tudi ni vedil nič; karkoli je zinil, vBe je bilo neumno. Sram ga je začelo biti, in spoznal je Jurče, da sama lepa suknja nič ne pomaga, če Jurče nič ne ve', če Jurče nič ne zna. Samo lepo oblačilo te ne bo častilo; pridnost, modra glava, to je prava slava. Deklica in kresiies. Po leto o krćsu je «večer v mraku modra pestema, Marijana, na vertu sedela, in mladi deklici, Nežici, kazala zvezde, ki so ravno začele svetiti na jasnem nebu. Nagloma Nežica pesterni uide, in dirja za svetlo stva-rico, ki z bledo lučico krog leta, in ne neba. da jo vjame. Prinese jo Marijani pokazat. Ker je že hladno prihajalo, greste v hišo, in pri luči hoče Nežica pogledati lepo reč, ktero je vjela. Ko pa pri luči pest odpre, — na! — majhna muha ji lazi po dlani. Zamerzi ji, in jo z rok verže. Marijana pa Nežico poduči, da je to le kresnica, ki se v temi sveti, na svetlem pa otemni, in reče: „Taka kresnica je vsaka deklica, ktera si truplo zalo oblači in Iii pa, serce pa ima gerdo in umazano. Bog bo tudi vse take dekleta zavergel, kakor si ti kresno muho zavergla." Obleka naj lepša je ta: Ponižnost, nedolžnost serctl (Uvekovu stan«vanje. Človekovo stanovanje je hiša. Hiša nas varuje hudega in gerdega vremena, po zimi pa hudega mraza, ker se v nji lahko pogre-jemo. Po letu na varuje prehude vročine, nas brani divje zverine hudobnega človeka, in nam daje miren in varen počitek. Imenujte hišne dele! Kterih reči je treba ta hišno zidanje? Ktere reči so stanici, v kuhinji, v kleti, v hlevu, v skednu, na dvoriŠuV Hišno poslopje nam stavijo tesarji in zidarji. Pohišje ali hišno pripravo narejajo mizarji, bodo naj skledniki ali omare, Btoli ali klopi, mize ali police, stropi in tramu Krovci pokrivajo strehe s slamo, s skodlami ali z opeki. Leseno posodo delajo sodarji iz dog, glinasto lončarji iž ila, kotleno kotlarji iz kotlovine (kufra). Vsi ti delavci pa bi ne mogli iz-gotoviti svojih del, Če bi ne bilo kovačev, ključarjev, žebljarjev in, nožaijev, kteri jim potrebno orodje zdelujejo iz železa ali iz jekla. Železo pa se dobiva v železni rudi, ki jo rudarji kopljejo v hribih, fužinarji pav plavžih topi, da čisto železo izteče iz nje. V hiši mora biti vse čedno in redno. Snažnost in redovnost, je dober kup, pa nam veliko pridobi, in stori, da nas imajo ljudje radi. I i «i 47. Redo>iost na» »nje šktdr Sabinka je imela svojo izbico, pa nikoli ni pospravljala svojih reči; vse je križem ležalo po i-umnatL Mati jo zavoljo tega večkrat opominjajo, pa njih ne Bluša. Neko nedeljo popoldne se Sabinka lepo pražnje obleče, in z doma odpravl ja. Soseda ji prinese polno skledico debelih ćernih češenj. Na mizi in po nikoknih je bik) oblačil vse polno.. Sabinka postavi češnje na stolec, in gre z materjo , v vaš. Zvečer že v tami pride domu. in se naglo vsede, pa od strasa zakriči. Kaj pa ji je? Ravno na zver-hano skledico se je bila vsedia. in češnje pomečkala. Mati z Inčjo pri hitri; kaj pa vidijo? Cešnjev sok se je cedil po stolcu; lepo belo Sabinkino krilo je pa bilo tako černorudeče, da ga ni mogla več obleči. „Zdaj vidiš." so mati djali, „kako je treba devati vsako reč na svoj kraj. Naj te lastna škoda uči redovnoeti." 43 ^l.tq rmfob «Al Slot era jjosthuira. Mladi Vertnik je za dnarje, ki jih je bil podedoval po sovjem očeta, kupil gostivnico. Kmali je bila njegova hiša zelo čislana, in je po širokem slovela. Ko so popotniki pozvedovali, ktera bi bila naj boljša gostivnica v tistem kraji, so vozniki vselej in vsakega nasvetovali naravnost k Vertniku. Vsi popotniki, kteri so bili le enkrat pri Vertniku, so ga pri drugi priložnosti zopet poiskali in pri njem ostajali. Prišlo je tako daleč, da so bile v tistem kraji vse druge gostivnice prazne; pri \ ertniku pa so se gosti vedno množili, tako, da je mogel še nekaj hiše prizidati, da je bil v stanu vse popotnike sprejemati. V Vertnikovi hiši pa so tudi vsacega popotnika prijazno sprejeli in mu dobro postregli. Vse je bilo zunaj in znotraj prav jično in pripravno. Okna so bile vedno prav Čisto pomite, tla vedno pometene. Mizno orodje le bilo zmiraj prav čedno, in vse posode so bile čisto pomite; z eno besedo: vse je bilo prav snažno, priljudno in prijazno. Zares! Pcrvo Berilo c» slovenske iol«. 4 5(1 pri Vertniku se je človeku vsa jed in pijača prav dobro prilegala. Ravno zavoljo tega je ta gostivnica tako slovela, in vabila popotnike. Sminoet in ćednott prijat le dobi; (• * jb oe /J*o verst. etat/ >J"n /eeja/i, *» ae ti »/'J** znja tya/e. % j* Jtot f /eett /wjt *o tmtXaoemt ■ m *o tue bat /a/fjte ofvo/tt JtoJiai/f* nj+t'itit/e. /('fjtatne/u< Stf/e* 44 jut te m te /e ^Met.t/eye. C'ce ytoS/jejo en/eat Srf/eSm « »h/u*. /'e/t'A Jtej. //seejte je z'e tier'/ea/ je /4/ tauno ot/A/tnj'en. /to S://e«a tet* y/e'/et, 4/001 ttt4 a 4+t/t t tuny'/ rtt'./eeyet/ /< »a /;/. /o 6' n0 /5/^yt/e /e/ M o/s/ &/*oot'/ /t*/o morate k/j/5, /ur/« /tM at*/* '/« / ««) ne 61. Modra nttfka. Miška iz luknjice prileze, in ugleda nastavljeno past. „Oho !" je d jala, „vidiš jo past! Zviti ljudje! dve diljici nastavijo, na zgornjo nolo if kamenja, v sredi med diljicama pa nataknejo košček slanine, da hi miika okusila slanino, sproiila past, in se vjela. Pa miši smo modrejše, kakor ljudje. Me dobro poznamo take zvijače, Ae bote me vjeli ne! Pa povohati,je miška djafa, „povohati pa dobro slanino vendar smem; nosek še ne more sproliti pasti. Slanino pa kaj rada du ham." iMiška smukne v past, in prav rahlo povoha slanino. Past je prav mehko naslovljena, in ko se miška slanine dotakne, lop! past z ager mi, in miška — mertva leii. Kdor nevarnost ljubi, se pogubi. Pliff. Dobrotljivi Bog je ustvaril nebo in zemljo. Rilo je po svetu zeleno, vse potno rovi i in drevja: pa vse tiho in [žalostno. Bog je ustvaril ptice, da bi mu pele pod nebam. Kmalu je bilo vse žico in veselo. V samotnih pušavah, kjer žive duše ni, ptice stvarniku hvalne pesmi žvergole. Ptice so s perjem pokrita. Imajo po dve peruti, po dve nogi, rep in kljun. Ptice lahko letajo, in nektere tudi plavajo. Vse imajo prav dobre in bistre oči. Mektere znajo tudi lepo peti. Ptics si delajo umetne gnjezda, v ktere jajca neso. Ko se mladiči iz jajčic izležejo, imajo precej pripravljeno gorko in mehko posteljco. Stari jih z veseljem pitajo; jim prav pridno prinašajo živeža, in ga polagajo vsakemu v kljun. Neizrečeno je neusmiljen, kdor ptičje gnjeida razdira in jajčica pobira uli pa celo mlade terpinči. Večjidel vse ptice nas razveseljujejo s svojo lepoto, s svojimi krasnimi barvami, s svojo živost jo, pa tudi s svojim ljubeznjivim, prijetnim petjem. Ae-ktere nam dajejo iivez in perje za posteljo in za pisanje. Ptice pa tudi čistijo drevesa škodljivih gosenc in mtrčesov, in so tedaj naše velike dobrotnice. 63. Seiita. m Vidiš jo lepo senico na jablani" reče Lovre tvoji sestri Micki, „kmalo jo bom imel!" Urno spleza na drevo, vattavi tičnico, gre zopet doli, in se skrije s tvojo sestro za ger-movje, ter pogleduje za senico. Srnica gre kmali v tičnico, in se vjame. Lorre je bil prt tej priči zopet na jablani, ho pa hoče senico vzeti iz tičnice, se nagne, in pade s tičnico vred z drevesa. Senica uide, in Lovre si na nekem Strem/ji roko do kervavega rani. „O ti ubogi bratec!" pravi Micka zdaj vendar ne boš več plezal za senico po drevesu. Malo. malo ti je nanj kalo. da si nisi roke a/t noge zlomit, ali pa še kaj bolj poškodoval." „ftič ne de," pravi Lovre, in se po meja, „zato še ne odjenjam. Vtndar zastonj bi se trudit, ker senica ne bo šla zdaj več V tičnico. kamor se je bila ze enkrat v jela." „Ce je res tako", pravi sestra Micka, .Je senica veliko modrejša kot ti. Ona ne gre več tje, kjer se ji nevarno zdi. Ti pa si ravno kar padel in se udaril, in si komo j ušel še večji nesreči; pa nič ne m ar oš, in zopet upaš iti v novo nevarnost.J (54. Vrabfr ii kooj. Vrabec. Konjiček. jasii peine ma«, M nuni kaj od tega das? Saj dra efeno ternice, — l ahko se boS najedel iel Konj. Prederzni tič, pobiraj le, Obema dotf je kernte te. In skupaj jesta kar oba, Pctrebe nič ne tnpita. In t roče leto je pri Ho, Se hudih muh ni manjkalo; Pa vrabec pridno jih lovi, Da Ion j nadlege ne terpi. 65. Htver. Stari ptičar Matevž je imel škorca, kteri je tnal ne ktere besede prav razločna izgovarjati. Će je Me t eri rekel: „Škorec! kje si?" je vselej prav gladko in glasno odgovoril: „Tukaj sem!" Nobenega ptiča ni imel ptičar tako rad, kakor tega škorca. Tudi sosedovega To» če ta je ta ptič teti veselil. Zato je starega Matevža rad tn pogosto obiskoval. Ko neki dan Tanče prida k ptičar ju, ga ravno ni bilo doma. Tanče zeljna Ptrvo Berilo za tlovmke iole 5 pogleduje lepega ptiča, ki je po hiši sem ter je prijazno skakljal. Th'o bi ta ptič moj bil," prao. sam pri sebi, Jo bi bilo kaj prijetno!" Urno slepi ta krotkim škorcam. ga v jame, in ga potlači v mavho. Zdaj jo mM tiho pobrati in »dnesti lepega ptiča. Pa pri ti priči stopi Materi 9 Alio. Da bi mlademu dečku naredil veselje, ta-kliče po stari navadi: rŠkorec! kje si?" In skore,t v fantovi mavhi prav krepko odgovori: rTukaj sem!* Nič ni tako skrito, da bi kdaj ne bilo očito 66 Lesiea in krokar. ftrokar ukrade sir, se v sede na visoko dreto, in ga misli vziti. Lesiea ga zapazi, gre pod drevo, in pravi: rO ti lepi ptiček, ljubi moj krokar! kako se sveti tvoje perje, kako imaš lepe odi, kako zalo postavo! Svoj iiv dan še nisem vidita lepšega ptiča kakor si ti; in če bi H znal tudi peli, bi te mogli narediti za kralja čez vse druge ptičeKrokarja ta hvala zeli prevzame, in od veselja začne peti svoj: rkra. kra!" Pa komaj je kljun odperl, mu te pade sir iz kljuna, in zvita lesiea ga hitro zgrabi in JMire, ter se posmehuje neumnemu krokarju. Prilizovat ca ne smeš poslušati, če hočeš sre-ten ostati! «7. Wpokorna drklic«. Jerica je ptiče rada imela. Večkrat prani in no ganja mater, da bi ji kakega h'peg a ptičku kupili pri ptičar ji. „ Bom ze vidifa, če bos pridna pravijo mali, „:na biti, da ti kaj kupim." Me-kega dne pride Jerica ravno iz sole. Mati jo pokličejo k sebi. rekoč: .Zdaj grem malo od doma. pa bom kmalo prišla nazaj. Tukaj na miü je ta le škatlica; terdo ti tupovem: po nobeni ceni je ne smeš odpreti; še dotakniti se je varuj! Će nu boš u'ogala, ti bom nekaj lepega dala, kadar pridem domu." Jerica obljubi, da bo ubogala, in mati gredi. Pa komaj so mati dobro na dr orisu, ima Jtrica ze škatlico v rokah. nOj! tako je lahka, na pokrovcu so pa luknjicepravi sauia pri sebi, ,kaj bi vendar bilo v nji? Mati *e bodo nič vedeli, če jo odprem, in drugi me nobeden ne vidiho jo še malo ogleduje, prizdigne počasi pokrovček, in glej, lep rumen kanarček deti iz škatlice, in ir erg uli po izbi! Hitro hoče zda} Jerica ptička vjeti in djati nazaj v škatlico, pa ptiček leta urno od kota do kota, in se ne im rjtti po nobeni viii. Ko it r ta prepehuna m ru-jfča skače za ptičkan, in ga loti, odprejo mati rrota. „Oj ti nepokorni otrok!" zavpijejo, „ali me tako bogai ? Kavno tega ptička v škatlici sem ti namenila, pa skusiti tem te popred hotla, ali me boš ubogala, kakor si mi obljubila Vidim, da nisi tako storila; za:o bom pa tudi zdaj ptička ptičar ju nazaj dala, in ti ne boš nič imela. Jerica joka in piosi. Prepozno je, ni dobita ptička. 68 » terpinfi lini! Bil je neusmiljen dečik, kteri je po vsih germ ur jih iskal ptičje gnjetda, in ubogim mladim ptičiam stiskava/ očesa, in jih neusmiljeno ter-pin.HL Ma/i so ga večkrat storili, i» mu to hudobijo ojUro očitati. „Ti hudoben otrok, so djali, če se ne boš poboljša l. U bo gotovo še Bog pokoril in kaznoval.' Toda prederzni hudobnež se le posmehuje dobri materi, in je št zmiraj bolj neusmiljen. i\eko nedeljo, namesto da bi šel v cerkev, gre v gojzd, da bi zopet počenjal nove neusmiljenosti in grozovilnosti. Aa visokem hrastu ugleda veliko ptičje gnjezdo. Hitro spleza na hrast, zgrabi enegi mladih ptičev, in ga verie na tU. Zopet hoče seči še po drujega, kar priletita starca. ki sta bila serdita u tedna ptica, in it ki ujet a hudobnemu dečku z ojstrim kljun am obe odeti. 1*♦ j § • tiralica je biija strar, Nikof terpinči je nikar! G9. t ebele. Posebno imenitno je čebelsko ii vije nje. Vse čebele enega panja vlada ena sama matica. Ona je kraljica in mati vseh drugih. Zato jo pa ima tudi vse kerdelo v veliki <5aBti. Večji del Čebel je delavk. One izdelujejo satovje, ki je prav čudno izdelano: piskric stoji pri phkricu, kamor med znašajo. Blaga za satovje si nabirajo iz cvetja; med pa ser-kajo iz cvetic. Kar ene nabirajo, druge izdelujejo; vsaka ima svoj opravek. Le trotje se ne poprimejo nobenega dela: zato jih pa delavke dolgo časa ne terpć med sabo. temuč jih pomečejo iz panja ali pa umore. Čebele lepo čeiijo svoj panj. Kadar se čebele v kakem panji tako namnoži, da je prostor v pj *m pretesen za v^e, si truma mladih izvoli novo mlado kraljico, ter se drugam seli i a takrat pravimo, da rojijo. Ta majhina živa-liča nas uči reda in snage, pridosti. varčnosti in 'skerbeti za dni potrebe in pomanjkanja. 70. Ribe. Modri in dobrotljivi Bog, kteri je zrak oživil z veselimi ptički, je tudi moije in vode napolnil z urnimi ribami. Ribe so ljudem za živež. Od njih se jih tisoč in tisoč živi. V«,ako leto polovi rib brez števila, in vendar jih ne zmanjka; tako močno se mnoi4. Večjidel vse ribe so b luskinami pokrite, in dihajo skozi ušesa. Plavajo s plavu tami, ktere imajo namesto nog. So mutante pa %'endar slišijo. Živ«* se od rastljin, Červov in drugih mergolincov. nektere pa tudi od drugih manjših rib. . , Naj bolj znane ribe so: poste t v z rudeeim in višnjevim, pikastim opažam; karp z velikimi pluskami, z višnjevo zelenimi ustnicami iu z rumenimi stranmi; suka z ravnim gobcam; mrena s štirimi beikami na gobco i t. d. Jegulja je kači podobna, na herbto Černo-zelena, po trebuhu bela; po noči «i hodi iskat živeža na bližnje polje. 71. Žaba in vol. Žaba je riđih vola na travhiku, fn fceli njemu enaka biti. Zntoraj začoe napihovati svojo gerbasto kožo, ter vpraša svoje toraršice: „Ali sem tako velika, kakor je vol?" „Nisi ne," ji pravijo. Le ie bolj se napenja, ter sopet vpraša: „Ali sem vendar zdaj enaka velikemu volu?" Zopet ji odgovorijo, d* ne. Pa vendar ne neha z vso močjo napenjati se Uko dolgo, da — poči. Napuh pripravi v neir<;čo. 72 kale. Kače imajo dolg, raztegnjen život, kteri je z luskinani pokrit. Nimajo nog, in vendar se hitro premikajo. Nektere kače imajo v zgornji čeljusti v majhinih mehurčkih smerten strup. Kadar piknejo in ranijo, izpuste strup iz votlih zob, da se razlije v Človeško kri, od kterega človek zboli in umerje, če se mu hitro ne pomaga. Slepec, dobro znan, ni strupen, in se brez nevarnosti lahko prime. Nespametno je ♦edaj, ako to nedolžno živalico preganjajo in morijo. Večja kakor slepec je beloušnica. Tudi ta ni strupena. Velikrat se nahaja cel6 v kletih in hlevih. V naših krajih je gad naj bolj strupena kača, Gad je majhin, ima rujavkaeto kožo, po herbtu černo päso. in se zato tudi imenuje pisana kača. Gad se greje rad na solncu pri pečovji in germovji. Ni varno otrokam se za germovjem blizo pečovja igrati; ako stopiš na gada, te bo pičil. Naj večji in naj bolj strupene kače eo v vročih deželah. Tam ;e boa ali velikanska v kača, ktera je okoli dvajset Čevljev dolga, tudi ropotaČa in se več drugih. 73. Gad. Lepo spomladansko jutro pride Ančka na trato zraven vasi rožič nabirat za venec. Za nekim germam ugleda veliko naj lepših vijolic. Zelö so jo razveselile, in nagloma jih začne tergati. Toda sosed zakriči: „Beži, dete, od tega germa, tam prebivajo strupene kače!" Ančka se prestraSi, in malo poneha. Želje po zalih rožicah pa so jo presilno mikale. „Uno vijolico le, ki tak lepo gleda h trave," je djala, „moram imeti." Ravno sega, de bi jo utergala, kar se gad iz germa zaleti, se ovije Ančki okoli roke. in jo vgrizne za smert. Čez malo ur je blaga deklica mertva ležala. Kroti človek poželenje. Da ne zajdes v pogubljenje. 74. Pregovori. Začetek modrosti je strah božji. Kakor se posojuje, tako se povračuje. Juterna ura, zlata ura. Zgodnja danica pridnim zlatica. Kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja. Kar se Anžek ni učil, tudi Anže ne zna. Lenoba je vseh gerdob gerdoba. Po storjenem delu se sladko počiva. Lepa beseda najde lepo mesto. PoStenje je naj boljše premoženje. Kdor malega ne tasti, velikega vreden ni. Bolje krajcar po pravici, ko goldinar po krivici- Kri vie no blago nima teka. Laž ima kratke noge. Kdor laže, tudi kmali krade. Mlad berač, fitar brez hlač. Priložnost lepa grehe dela. Po slabi tovaršiji rada boli gla^fl. Vsak pometaj pred svojim piagam. Dobro delo se samo hvali. Kratka večerja, dolgo Življenje. Drugi razdelek. 75. Angel varh. Po svetu angel hodi, Ne vidi ga oko, Pa vendar tebe vodi, In varuje zvesto. V nebesih angel je doma, Nebeški oče pošlje ga. On v vsako hišo pride, Ce tud' zaperta je, Otrok mu ne uide, Će ravno skrije se. Odeue tebe, ko zaspiš, Postreže, ko se prebudiš. Dornt! in tud' na potu Je angel varh s teboj: Za mizo kakor v kotu Te vidi angel tvoj. Oh, ne razžali angela, Ki te priserčno rad ima! 76. Sveti llojzi. V neki mali vasi so hodili gospod fajmo-šter pogosto v šolo gledat, kako se učenci učć in obnašajo. Radi so bili pri ljubih in pridnih šolarjih. Da bi bili vsi otroci dobri in pobožni, in da bi posebno posnemali čednosti božjih svetnikov, so dobri gospod vse stene šolske izbe olepšali s svetimi podobami. Razlagali so jim vsako podobo posebej, zato da so otroki svetnika, kterega je podoba kazala, dobro spoznovali, in se ga učili ljubiti in posnemati. Bilo pa je tudi v šoli vse tako pobožno in praznično kakor v kaki cerkvici. Posebno so šolaiji radi imeli podobo svetega Alojzija, kterega praznik so vselej prav slovesno praznovali. Ta dan so podobo tega svetnika z naj lepšimi cvetičnimi venci olepšali, in so se zel6 veselili, ko 60 jim gospod fajmošter iz svetega življenja tega angelskega mladenča kaj pripovedovali. Sveti Alojzi je bil rojen leta 1568 t Ko-»tiljonu na LaSkem. Bil je naj starji tin km za Ferdinanda Goncaga. Njegova mati, Marta, je bila prav pobržoa gospa, in ai je vse prizadevala, ga T božjem strahu ohraniti in izrediti. Mali Alojzi k je bil zeld omen, in je prav željno sprejemal lepe nanke pobožne matere. Večkrat »o ga dobili v kakem kotičku skritega, ki je klečal in pobožno molil. Njegov oče je želel, da bi bil Alojzi serč£n in imeniten vojak. Velikrat ga tedaj vzame »abo med vojake. Tukaj se je kmali nekterih nespodobnih besed »»vadil, in jih je doma izrekoval, dasi ravno jib ni razumel. Učenik to si'saje, mu reče, da so te besede nespodobne; in Alojzi se je ročno poboljšal. Odsihmal se je skerbno cgiboval vsih ljudi, kteri niso »podobno govorili in se lepo obnašali. Njegova jridnost v učenji in njegova serčna pobo-žnost je spodbujala mlade in stare. Kolikor je bil staiji. toliko tudi modreji in ljubeznjiv&i pri Bogu in pri ljudeh, prav po izgledu Jezusovem. Alojzi je bil tako čist in nedolžen kakor angelček božji. Že takrat so ga imenovali malega svetnika. Zraven pa je bil vedno ponižen, in je sebe mislil kakor naj slabsega človeka in naj večjega grelnik«. Pri p»rvi spovedi *e je imel za toliko nevrednega , da je omedlel, ko je hrtel spoznati svoje pregreSke. Ko je bil 12 let star. je prejel iz rok »veteg* Karola Boromeja perv-krat sveto obhajilo. Od svetega ve?elja se je svetil ejegov obraz. ko je pervikrat pristopil k mizi gospodovi. Od tistega časa j* hodil vsaki praznik in vsako n-deljo k svet.mu obhajila. Perve tri dni v tednu je obračal v zahvalo za milost te presvete jedi, in druge tri dni se je pripravljal za pribodi.o sveto obhajilo. Sveti Alojzi pa se je tudi prav dubro in pridno učil, in je natanko opravljal vse svoje dol-iuosti. Odpovedal se je v grajal. Nekega dne je bil grof v mestu, in pobožno gospa gre med tem iz svojega poslopja k revežem. Pod plajšem nese poln jerbasček kruha, mesa in jajc. Naenkrat jo sreča nje mož. ki gre iz mesta, in je ojstro praša: „Kaj nese« tukaj? kaži!" — Elizabeta se prestraši, in molči. Grof ji odkrije plajš. in zagleda poln jerbasček — naj lepših rož. To čudo jo je poterdifo v veri, da- je Bogu njeno djanje prijetno in dopadljivo. 81. Sveti Rek. Sveti Rok je bil sin bogatih staršev. Lahko bi bil živel v časti in veselji; pa bolje se mu ;e zdelo, da je svoje premoženje razr delil med uboge, in je potem romal v sveto deželo. Na poti pride v kraj, kjer je huda bolezen, kuga, razsajala. Skoraj v vsaki hiši 90 ležali bolniki, in bilo ni r.obenega. kteri bi bil stregel bolnikam in pokopaval merliče. Rok se tedaj pripravi, Btreže bolnikam, jim daje jesti in piti, naj ravlja zdravila, in poko-puje merliče. Pa tudi njega ee bolezen prime, zboli, in leži v veliki nadlogi in potiebi. V revni gojzdni koči, v kteri je stanoval, nima nobenega človeka, da bi mu kaj postregel in pomagal. Ves zapušen v veliki potrebi H bil umreti mogel, ko bi ne bil imel nekega zvestega pea s fabo. Ta ljuba žival je skerbela za bolnega gospodaija tako lepo, da komaj človek tako. Liže mu pekoče roke, se na njega vlega, da bi ga ogreval, in mu nosi mnogoteri živež skupaj. Ko je Rok vedno bolj bolehal, je ta psiček k njemu privabil še ljudi, kteri 80 mu stregli in zanj skerbeli. Rok je zopet ozdravel, in je prav sveto živel do smerti. Večkrat vidimo podobo svetega Roka, ki ima pri sebi zvestega psička s kru-bam v gobčiku. 82. Terd«*trčiost. V času dragine je prišel Pave/, ubog deček, od gore doli v bliinjo vas, r» je prosil kruha po hišah premožnih ljudi. Peter, sin premožnih staršev, sedi ravno pred hišo z velikim kosam kruha v • roki. „ Daj meni enmalo /" prosi Pavel, „zeli sem lučtnf Pa Pefer mu men I o odgovori: „Pojdi naprej! za te nimam kruha." Čez leto potem pride Peter na goro iskat neke zgubljene koze. Dolgo je begal okoli po ste'minah in pečinah. Solnce je prar vroče pripekalo, in kmali bi bil že od žeje obnemagal; pa nikjer ni mogel dobiti nobenega studenca. Zdaj zagleda v senci pod nekem dreve-sam sedeli dečka Pavla, kttri je ovce pasel in imel verč vode zraven sebe. „Daj mi malu piti!" prosi Peter, neizrečeno sem iejin. „Al Pavel mu resnobno odgovori: „Pojdi naprej! za U nimam vode!" — Peter se zatone solziti, spozna ovoj pregrešek, in prosi Pavla. da bi mu odpustil. Pavel mu poda verč z vodo, in pravi: M Nisem tako ftrdoserčen. da bi ti ne privošil požerka hladne rode; napeljati sem te le hotel, da bi spoznal svoj pregrešek, in da bi skusil, kako hudo je, ako č.ovcku kuj manjka. Le pij. in zapomni si pregovor. ki pravi: Ako lačnemu ne pomagaš, Glej. da v žeji ne omagaš " Li. ^3- Lakoium pe>. Pes dobil je kos mesä, z njim čez r odo se poda ; v čisii podi sebe vidi, in pri sebi tako misli: To je kuirk, bra.ec moj, nese tudi košček troj i tudi tega čem imeti I — in ze hlastne ga mu vzeti, pa odpade mu meso, uno tui je zginilo ! Tud lj mije se tak golf fa,jo, če zele še ko imajo ! 84. Zadovoljiost. V neki hudi letini in dragini je ukazcl župan, bogat mol, vso* *n tna/t, /c j/» t nt* /f* ,>t/.a z t,nenn n MMTMM fetten . ye //toy* t j»tyr ym*A. ^f/ay' «o ya /eyto etoi/e f/a ttoy rfc e/o tt ■>* /t ^ttt/t' ^eyto y*nytf.ttt, rti ttey tetf/ y/M^r/M *'n ytomttyn, /ein u* Wt.ee, ^/rttyt e-/+e>c* «i tint /t/g .ta rjrr tnn torttrtre'. t/fnit/e', i't ar ns.i/t t.r/i./t,ift ttr M Yf'o *tee/ntt ytrt*e on yo e>*f/o. y**4t/y* »temo emtUf/jn'v m en/A, y,n. .tftye mm JO *t a*c, r/n /t' y'S„, //e*t'yto p' f ar/tß/vatto. /n /**• ye ye*-/o u»t*ne, /t tatty o otfomt o/**e* et/rn te» f/*uynn; ,,/7et n* y-etrt/•< /*/* /K* -ym-.no y»»f*/tyn', /yto yu « .f/rft*/ o**///^tntya tnerrt'/m. t'n 00 /t't. 1 yninntA' fot /a:*/. r/r mt 4 ■ /t /m* tu rnnoyt-- yotm-f> m utdya, /e yt*frn 'Sod** /M mannen t/e or /. y -ta/f m jam j/f n trt ytt yto yr. <>/ar>./e» uttttne/a tt * a/ ytre/r m/ 4t>e <>•ttye .>o/m/e tn / ttar/e /eyrt vo/yo yirt tu ///e * /m«* nam i'/(j f I. * v*/t'/tt / *n Jano. 88- Spodobno se obnašaj ! Dober otrok se mora vselej in por sod spodobno in priljudno obnašati. Gledati mora, da drugim dela veselje, Kdor s svojo ob našo kaie, da druge ljudi ljubi in spoštuje, ta se spodobno in priljudno obnaša. Ako se pa hočeš spodobno in priljudno obnašati, si mora« to le dobro sipomniti: 1. Vsako jutro si umij usta, obraz in roke s hladno vodo. Poravnaj si lase, očtdi čevlje, in omaii svojo obleko, Umazan in raitergan ne hodi med ljudi. 2. Pri jedi ne govori veliko, in ne rabi roke, kjer si z žlico, vilcami ali z nižim moreš pomagati, He naslanjaj se na mizi, m se ne oziraj, kadar ješ in pije/, in nikar ne cmakaj. Ne jej požrešno, in ne zbiraj si naj boljših reči. Pusti drugim popred jedi jemati. 3. Govori počasi in raiumno, da te vsak lahko umč. Me imej roke, kape ali kaj dr meg a pred astmi, kadar govoriš; in v obrat glej ljudi, s ktehmi govoriš. Govori pa z uttmi, ne z rokami. Kadar je potreba, rad govori, pa ne segaj drugim v besedo. in vselej popredpomisli, kaj boš rekel. Kadar ne veš kaj dobrega in lepega govoriti, pa molči 4. Hodi, stoj in sedi ravno. Kadar hodiš, ne maka) preveč z rokami, in kadar stojiš ali sediš, re skrivaj rok v obleko. Kadar kterega srečaš, a" pvija.no pozdravi, in reci: Hvaljen bodi Jezus Kristus! dobro jutro ! dober dan ! dober večer ! tehko noč'. Rog daj srečo! i t. d. Tistim pa, ktere hočeš še posebno spoštovati, se mora* spodobno odkriti in prikloniti, duhovnim gospodam pa zraven tega še roko kušniti ali poljubiti. Aikoli se ne skrivaj! Človek se ie na poti spozna, koliko velja. 5. Mikar se pri ljudeh ne praskaj po glavi ali Hvotu; ne grizi s* nohtov, in si ne trebi ust in nosa. To se drugim studi. 6. Me posmehuj in ne smejaj se drugim, tudi ne nagajaj nobenemu, in ne drati nobenega. Varuj se razpertije in besedovanja. Bodi miroljuben in postreiljiv. Će greš s kakim imenitnejfm, mu daj hoditi na desni strani; sam pa ostani na levi, in ne stopaj naprej. ' 7. Ogiblji se vseh prepirljivih, nerodnih in nespodobnih ljudi. 8. Ako te kdo kaj popraša, povej prijazno, če veš in če smeš; ako ne veš, ali ne smeš, se spo- rtobno izgovori, ali pa molči. l-agati ne smeš nikoh! Tiidi glasno ne vpij in ne razgrajaj po peti Tako delajo divjaki. 9. Kadar prideš v ptujo hi to, se odkrij, p-, zdravi domače, kakor se spodobi, in ratumno jiovuj, kaj bi rad. Ako pa greif r kako bvlj imenitno hišo, si osnaži obuvalo. se odkrij, poterkaj rahlo na vrata, in če se ti oglase, stopi spodobno in počasi r izbo, prijazno se prikloni, in razložno povej, kaj da hočeš. Klobuk, plajš in druge take reči ne odloži, in tudi usesti se ne smeš, dokler ti ne rečejo. tO. Kadar kdo imeniten pride k tebi r hi*"; vstani, in ga pozdravi. Ponudi mu sedež ; sam ; « stoj, d i kler ti ne reče, da sedi. Kadar odhaja, ga posprtmi, in če je zvečer, mu tudi posveti. It. Će hoče- kdo kaj od tebe imeti, mu prijavo, postrezi, ako mu moreš; ako pa ne moreš, se pravično izgovori. Me jezi in ne tali pa nikoli nobenega. 12. Kadar bi rad od drugih kaj imel, mora» lepo in spodobno prositi, in se tudi zahvaliti, kadar si dobil. /3. Ravnaj se vselej po pametnih in omikanih ljudeh; robastih in sirovih vikar ne posnemaj Kar pervič prav ne storiš, pa drugikrat popravi, in se vadi poštene šege Qroaee ia šleper. Ob potu hromeč tam sedi, in slepec zraven mu šlo ji. Preklada svoje vsak teiave. „Ne vidim," pravi slepec, „kam Tjez vidim," pravi hromeč, kam: ne morem iti pa r daljave. Pomaga temu se lahki: ti nesi stupo me ramö. in jez te ker-mil bom na poti." — Naj večji krii se polahkd če uboiček ubožce k u roko da, — pjdperata če se v dobroti. 90. Bratevnka ljubezen. Neiica je po južini kupice pomivala; njen brat Lukec pa je pisal šolsko nalogo. Po nesreči pade Nežici očetov kozarec na tla, in se razbije. Neiica zajoka od straha, in pravi: rOh. kaj bodo oče rekli! Da bi imela toliko dnarjev, rada bi očetu kupila novo kupico." Lukec reče Neiici: „Ljuba sestra, jez ti dam rad svoje tri desetice; več pa nimam." Oba prestejeta svoje denarje, pa nimata zadosti, in skleneta tedaj očeta prositi za od pušenje. Zvečer prideta oče in mati domu. Lukec te<* očetu naproti, rekoč: „Preljubi moj oče! Mati. Po slušaj, ti bom povedala. Tončka, deklica pri Šestih letih, se je rada igrala z noži, vilicami in s škarjami. Mati so jo večkrat opominjali: „Otrok, pusti te reči! to zbode! Gotovo si boš še kaj naredila l*k Toda nič ni pomagalo. Enkrat leze z nožem v roki na stol. Stol se zverne, ona pade doli, in se zbode z nožem v levo oko. „O joj! o joj !" vpije Tončka, in nje starši in drugi od straha ne vejo, kaj bi storili Vendar pošljejo nemudama po zdravnika. Zdravnik precej pride, in ji obeže oko. Tončka je mogla terpeti velike bolečine, in je bila potem na eno okö slepa. Lizika. Ljuba mati! tukaj nate škarje. Nikoli več se ne bom igrala ž njimi! Mati. Tako je prav, ljuba moja, le nikoli ne imej v rokah ojstrih reči, kadar kam ležeš, ali če skakaš. Kdor noče urno ubogati. V nesrečo kmal' se zaleti. 93. Dtkra hčerka Ančkina mati so bili bolni. Kmali pa jim je bilo boljše; le slabotni eo bili Še. Zdrav- oik je vpričo Ančke rekel: „Če bi bolnica le vsaki dan imela enmalo vina, bi se kmali pokrepčala in zopet opomogla.Pa kje bi dobila uboga žena denar za vino ? Saj si če naj potrebnijih reči preskerbeti ne more! Ančka zvć, da v hiši, kjer z materjo stanujete, išejo delavca, da bi nasekane derva znosil in poravnal v dervarnico. Ponujat se gre. in prosi, da bi nji izročili to delo; obljubi. da bo vse prav dobro naredila. In r&, v štirih vročih urah zasluži pridna Ančka toliko, da more svoji l>olni materi kupiti enmalo vina. Akoravno je bila od dela vsa tradna. vendar tako urno teče domu, kakor bi ne bila še nič delala. Neizrečeno jo je veselilo, da je mogla svoji ljubi materi kaj k zdravji pripomoči. Mati so bili tako ginjeni, da so se od veselja solzili. — Da bi bili pač vsi otroci tako ljubezni polni, kakor dobra hči Ančka! J)4. Egiptovski Jožef. Kdor se Boga boji, tudi spoštuje svoje starše, in se varuje vsacega greha. To resnico nas uči sveti Duh, in nam jo egiptovski Jožef prav lepo priča. Jožef je imel dobrega očeta Jakoba, pa zelo hudobne brate. Očeta je vselej rad ubogal, karkoli so mu ukazali; nikdar pa se ni dal zapeljati spridenim bratam, da bi jih bil posnemal. Zato so ga pa tudi oče naj raje imeli iz med vsih sinov; toliko bolj pa so ga čertili malopridni bratje. -Enkrat so ga oče poslali za brati gledat, kje da pasejo, in kako da se jim godi. Ko Jožef do bratov pride, so ga hudobneži iz gole nevoŠljivosti že mislili umoriti. K sreči ravno takrat neki kupci memo pridejo, ki so ili z blagam v Egipt. Bratje se med seboj pogovord, in ga prodajo tem kupcam, kteri so ga potlej na Egiptovskem prodali v sužnost. Jožef je Bogu zvest ostal tudi v ptujem kraji, in je pošteno služil svojega gospodarja. Gospodar ga je prav rad imel, in mu je vse zaupal. Njegova žena pa je bila vsa hudobna, in je hotla nedolžnega Jožefa v greh zapeljati. Jožef se je Boga bal, in je bežal, rekoč: „Kako bi storil toliko hudobijo, in grešil zoper svojega Boga!-' Po hudobni ženi krivo zatožen, je bil nedolžni Jožef zapert v ječo. Huda se mu je godila; pa rajše je vse preterpel, kakor bi se bil Bogu zameril. Bolj se je bal Boga, kakor ljudi. Bog pa tudi ni zapustil Jožefa. Dal mu je toliko modrost, da je v ječi dvema jetnikama in potlej eel6 kralja čudne sanje prav razložil. Kralj ga spusti iz ječe, in mu iz hvaležnosti skaže toliko čast, da ga postavi za svojega namestnika. — Poglejte, tako skerbi Bog za svoje! Srečni Jožef ni pozabil svojega priletnega očeta. K sebi jih je povabil, da bi se jim dobro godilo njih stare dni. Jožef, ki je bil pervi za kraljem, se ni sramoval očeta, ki »o bili pastir. Na proti jim teče, jih ljubeznjivo kušuje, in se veselja joka. Tndi brate je bil povabil, da naj pridejo z očetam k njemu v Egipt, in jim je iz serca odpustil vse, kar so mu v mladosti hudega storili. Vsem skupaj, očetu in bratam, je dal naj boljši kraj na Egiptovskem, in jih je z vsem potrebnim preskerboval. Posebno pa je očeta prav lepo imel do smerti. Na smertni postelji Jožef ni zapustil svojega očeta. Lepo jim je stregel, in ko so umerli, jim hvaležno oči zatisne, in jih pošteno pokoplje, kakor so mu bili naročili. Otroci! tako spoštujte očeta in mater, da bote dolgo živeli, in da se vam bo dobm godilo. Hvaležii sin. France je bil v &oli med vsemi učenci naj boljši pisavec. Enkrat pride neki premožen mož v šolo, in prosi učenika, da bi mu kteri učencov nekaj prepisal. Učenik so to delo Francetu izročili. France je prav čedno izgotovil ta spis, in ga je sam nesel premožnemu možu v hišo. Možu je bilo 'to lepo in čedno pisanje tako ušeč, da Francetu pol goldinarja zanj podari. Pridnega dečka je to zelo veselilo. Nikoli še ni imel toliko denarja. Pomišljuje si domü grede, kaj bi kaj kupil. Več reči mu hodi na misel, postavimo: sadje, grojzdje, žepni nožiček i t. d. Hitro pa se spomni', in pravi sam pri sebi: „Ali bi bilo pa tudi prav, Če bi za take reči denar potratil; moja mati pa toliko zame storć, in me tako ljubeznjivo oskerbljujejo! Nakal nič ne bom kupil; materi bom dal denar, naj si ga obernejo, kakor hočejo.'1 Berž teče domd, in vesel reče materi: „Tukaj nate! ljuba mati; prinesel sem vam per-▼ega pol goldinarja, kterega sem sam zaslužil.'1 Mati so hvaležnega serca svojega sina toliko veeeli, da od veselja jokajo, in ga priserčno objemajo. Francetu pa je tudi to materno veselje bolje djalo, kakor naj boljši jed in naj lepši reč, ktero bi bil za ta denar mogel dobiti. Prav Jjubo in veselo mu je bilo pri sercu, in terdno sklene, da se bo zmeraj tako v&lel, da ga bodo veseli ljuba mati. Kakor je bil obljubil, tako je spolnoval. Bil je vedno pokoren, varčen in pobožen deček. in pozneje je bil pošten in pavičen inož. 96. Mehvaleinost. Neki bogat oče se postarajo, in ofrokam zročć vse svoje premoženje. Otroci obljubijo, da jim bodo lepo stregli, in jih z vsem pre-skerbovali. kar bodo potrebovali. Iz pervega so jih res praćuK un fn /ronyur 04 na/ Je* /om /u /y et *t* en ta4m**'/f /*' f* f«-jUya. tyyafa ya /ova Jiec, en « fio/fy t ty/m yinatt e/o/tvo //J/a te/ jut j* /ft f ji o.//en t/eceA, en rati t /«.' ,, /mmm, os 113 / /ity ; {ptići ffioy nyV **'f/avf*Me / ytfitw» * //no j et/en/ /e/ •>fa>f, 4M iy* •>'« //t/tySi čfra/ec yeetm u So/o, h'je /t/a //txo n/M //ji. glavno f* pe/ //i g//to S«/ a yto/niin yerdateim Peno Berilo za slovenske iole. 8 %o ye 6/ Mn/o ytvtr/ tyt t»n , ;;iM y» rt t/e en t* tz /'»/«m. t/tt nt' vtr/+/ tr* oU;/. &.//*<„ /o unify. „2L(t/u«fi,n, t/efftce*," yt *ec* ,,/o ye ma/Ant* *eo, Xe' & yo arnr/tt tame» Attttttt /e'. --, /o yifitti . " ttift t/t /i/tott t'f/y GHOff. yivet/tt ye vn-Ht, *n me' ne tmemo ttnef* nt neut." t,u«j/< „f* at ofottt fr* oueyo t/o/*= no*/; S/ *t ytorfena r/e fftra, m /o me te/o mete/t'/ ^/a ar /0a na moy'e *er/e yte,», 11'fa, nt*/ vtem*' t* t/»* /0 e/oe yt*e*ft, eno ta /e, *n eno ta /vaf* ca/•' 1/ rffrca via me yi reift' tri o/a j« ytKyw.no ta/»