Zakaj na unem kraju Drave svete Marje- te dan osem dni prej praznujejo, in sve- tega Jurja dan eden dan pozneje, ko na tein kraju.? ujrtujj. J« ',1 lid .1 i: ,'i;r!,. n-i -ji i a *•>. b!r>» imoH »t O tem pripoveduje ljudstvo dva smesna vzroka. Sveta Marjeta, pravi- jo ljudi, je tudi u te kraje prišla, ko je še po svetu hodila. Ko pa do mosta pride, jej mostnik, terdoserčen mož, ni pustil bez mostnine čez iti. Marjeta je bila taj primorana, vbogaime prositi. Osem dni je preteklo, preden da je mostnino naprosila. Sveti Juri pa, ki je po tem kraju Drave prišel, tudi ni imel, da bi mostnino plačati mogel. Tudi on je toraj šel prosit, alj že pervi dan je tu toliko naprosil, da je mostnino plača- ti mogel: Tako borni so ljudi unkraj Drave. — Drugi pa pravijo, da si sv. Marjeta in sv. Juri mostnine nisla naprosila, temoč si jo s roko prislužila. Sv. Marjeta je osem dni delala prej daje mostnino prislužila. Sv. Juri je pa le eden dan delal, in že si je mostnino prislužil: tako ženstvo težaj pridela, kakor m o ž t v o. — (Iz Celovške Slavije.) Slovenski običaji. (Dalje.) &ibe niso, nič drugega kakor četverovoglati iverji iz bukovega lesa dva palca dolge i dva široke, na sredi imajo jamico. Taka šiba se natck- ne na palico, i se položi v kres, da se lepo užge. Ife daleko od kre- sa je jedna deska tako na kviško naslavljena kakor ako bi dolgej klo- pi dve nogi izvzel. — Kadar je šiba na palici nateknjena že vsa gore- ča, jo vzeme jeden iz ognja i gre od kresa k onej deski neprestano s palico okrog mahajoč, da od šibe na vse strani jiskre letajo, i glasno klicajoč, komu na Čast ali na zdravje bode šibo vergel i vdari s palico po deski na kviško, da goreča šiba raz palico odleti i visoko po zraku leteč lep goreč lok napravi. Višje ko šiba leli, lepše je. I tako meč- ljejo šibe jeden za drugim. Perva šiba se verže vsigdar na čast svet- nika domače cerkve ali na čast svetega Janeza Kcrstnika. Na Višarjih se verže perva šiba: »Na čast device Marije!« Ostale šibe se mečljejo mladeneem na zdravje; obično se pridoda fanlu družica in ledaj se reče, postavim: Siba, šiba, lota šiba pojde na zdravje Hribarjevemu Mihalu in Županovej Miciki! Nekada se tudi kaj smešnega pristavi — vendar nigdar nič nespodobnega. — Družico nekomu pridružiti je pri Slavenih navada tudi v drugih priložnostih. V Horvatskoj takodjer radi družico imenujejo, kadar nekomu nazdravljajo. — Kres nete tudi na po- nemčenej strani Koroške; u Labudskej dolini i v gornjej Šlajerskej te navade ni več, temuč tam, posebno po Murskej dolini izmed Judenburga do Horvat-sela (Kraubath) se nete Freudenfeuer, pa le ob dveh zjutra na velikonoč. V Ljublani pojo na kres zvečera po mestu devojko raz- lične pesni i darujejo poslušavcem svojim kitice (pušelce) vertnarskih cvetlic i dobijo zato nekak darek v penezih. — Pri Žili pravijo, da se mora pri kresu dobro herbet sogreti, ker to skernino prežene; od kresa mora glavnjo (gonju, Brand) seboj nesti i v kapusišče utekniti, ker to gosenice prežene — to obadvoje ni prazna vfra, temuč resnica. Za skerninu je toplo zagreti ali spotiti se, verlo dobro i znano je da se gosenice js pepelom iz kapusišča preženo; važ- uw je, da Slovenci to od tako davnih, starodavnih časov že vejo. — Na Krasu med Gorico i Terstom ljudi tudi črez kres skačljejo — ker je to zdravo. Zvečer na kres devojke nekada tudi olovo (svinec) spuščajo i ga v vodo vlivajo, ali ako ravno olova nimajo, vlijo jajce, i iz podobe, ki se naredi, zgadjajo ali se bodo skoro vdale ali ne. Vender bi se močno goljufal, kdor bi mislil, da so Slovenci i Slovenke praznoverni. Zato so preveč pametni, te šege overšujejo bolj za kratek čas, kakor iz praznovere. Med devojkami je mnogo dobre volje i smeha, ako se kterej vlije olovo v podobi nekega per>tana, ali neke hiše i tako dalje. —• Kadar Slovenka, postavim, najde na polju vrazeja to je ke- hiSjvca, črez i črez rudečega s černimi pikami, kteri ima podobo ka- kor pol graha i ga imenujejo po nemško: (Sprienzel) ga pusti po per- stu lesti i govori mu: Vrazej vraži, kan se bon vdava. Fantiči mu govore: Vrazej vraži, kan se bon iwiu. Onda paze, na ktero strano kebrič odleti. — Samo na urak v Koroškcj blizo povsod verujejo. Ur a k (incantatio) se dobi, ako nekdo človeka ali živino preveč radovedno pogleda, posebno ako se zraven še začudi. Ako je nekomu urak, ga na* nagloma začne glava boleli, živina zboli i se na celem životu trese. Da se urak ne prime, prave, daje dobro imeli peterčovje (babičovje) pri sebi, ali si mora privezati nekam na oblačilo lepo rudečo žogico (verpco), da ljudi bolje gledajo na žoge, kakor na človeka. Zato se žrebetom priveže rudeča verpca okolo vrata, i kon- jem na glavo, kadar se jezdi vadat ali dirja na poroko, i zato imajo rožniki kos rudečega sukna konjem na ham (kumel) obešen, da namreč urak ne dobe. — Ako nekdo prelverdno živino pogleda i se začudi, postavim: Oj to imate pa že prav lepo tele! zravenstoječi gospodar berzo na tihoma pristavi: Nič ne bodi urak ali ne bodi mu urak i pljuni trikrat na živinče, da bi se ga urak ne prijel. Ako pa misle, da živina urak že ima, onda jo s hlačami od glave po herbtu nekolikrat dergnejo, ali storijo jej po herbtu živ knof (uzel), ali pak urake od- šlivlajo takole: Devet je urakov, ni jih devet, jih je le osem, ni jih osem, jih je le sedem, ni jih sedem in tako nazad. Toliko bodi ovde, kakor memo — grede, od uraka rečeno. Dozdeva se, da se je kresovalo k časti solnca, ker tudi druge navade slovenske na to kažejo, postavim: Seme od belega paprata se more dobiti samo pred sončnim izhodom, četveroperesna detela se mora potergati tudi pred sončnim izhodom; kadar si Slovenci v družtvu na- pivljaju, gre to po soncu; kadar so se snubači za nevesto pogodili, jo ženin sred jispe trikrat zasuče po soncu; k svatbi vadat gre pri Žili ženin s svatom vsigdar najpred ono žlahto, koja je proti sončne- mu izhodu; kadar pride ženin pred poroko na neveslnin dom i mu ne- vesto pripeljejo, jo uzeme pod pazuho i ide š njo vpričo svatov trikrat okrog u jispi po soncu. Znajo pri Žili take še neko molitvico, u kojoj se sonce sporner.ja, namreč: Jes se obernan pruti svetami sonci, pru- ti božjami zhodi, pruti Ježišavami grobi . . . U pesni, ktero jaz imenu- jem: »dvanajst osobitostihi ktera je u Goričah pri Žili znana, se takodjer reče: Dvje sta dvje živi gvavici, sončice in vunica . . . Dvanajst osobitostih. Marija je barava Ježiša, Koj je jeno naj bulšega? Ježiš je reku Mariji: 12. Dvanajst jogrov Ježišavah, Ki so po svjete hodili $ Ki so gnado zadobili. 8. Osen je veselje Marije Naše prelube matare. 11. Jednejst so svete zvate meše, Ki se bero po ves-olnan svjete. 7. Seden je seden žavostov Lube device Marije. 10. Desat je božjah zapuvadov, Ki je sam Bug jih dav. 6. Šest je šest verčov vode Kje Ježiš v vino sprebernu je, Per Kani-galilejskej voscejti Je svojin jogran piti dav. 9. Devat je korov anjalov Ysmilenega Ježiša. n 5. Pet je ranic Ježišavah, Ki so mu jih Judi dali, Ki niso Boga poznali. 4. Štirja so evangelisti So naši pomočnici. 2. Dvje sta dvje živi gvavici Sončice in vunica. 3. Trija so patriarši, Žitnega pola varši. 1. Sam jeden je Bug na nebi K je biv rojan od Marije, Ves-olan svjet kraluje V nebesah gospoduje. Vi Ova pesem ima dvanajst »ostavko*, od kojih se vsaki počne s per- vimi tremi redkami, u pervein sostavku se reče : Koj je j e n o naj bul- šega, u drugorn : Koj je dve, u tretjem: trii tako dalje. Po per- vih treh redkah se preskoči u pcrvem sostavku berzo na čislo 1 Sam jeden je Bug na nebi-do konca pesni. U drugem sostavku se preskoči po pervih treh redkah berzo na čislo 2, u tretjem na čislo 3 i. t. d. Dvanajstokrat itle pesem ravno tako, kakor je tu napisana, samo, da se na mesto: jeno, reče: Koj je dvanejst naj bulšega. Ova pesem se pogosto pri Žili samo isrekuje to je: moli »proti hudemu vremenu " Da je kres se kresoval k česti sonca, kaže tudi to, da je bila nekada pri Žili u običaju stara, stara pesem od sonca , jaz sem samo začetek zbarati mogel, glasi ovako le: Zarja mi gore shaja, So zjulra lovn vignani, I-jepa zarja mi gore gre, Tovn na merzvo roso, Za zarjo mi gre sonce, . Oj rumeno sončice! Le čakej, čakej sonce , Al jes zgoda sijan, Ti rumeno sončice! Jes ti man vliko povedati, Pa še vliko več prašati. Se dekle krjegajo , Al jes pozdo shajan , Mi pastirji jočajo. Jes pa ne rad čakati, Man masa vliko obsevali, Vse dolince in hriberce, Tudej vse vboje sirotice. Le sjej le sjej ti sonce, Oj rumeno sončice! U Štajerskoj blizo Celja je g. Stanko Vraz ovo pesem ovako le slišal, kakor je natisnjena u Šafarikovem narodopisu na 169. strani: Oj sijaj, sijaj sonce, oj sonce romeno! Jaz nemrem ti sijali od velke žalosti. Če rano jaz perhajam, se dekle kregajo; Če pa rano zahajam, pastirci jočejo; Če sijam na planine, vidim sirotice; Če sijam na doline, pa vidim šterčeke. Ponemčani Korošci imenujejo kres: Sonne\vend-Feuer. U Rožju se pripoveduje, da se je kres nekoliko lednov poredoma obhajal. Dekleta so šle zmrakoma na koji bližnji hrib ali huin, so kresovale, to je: kres netile, so sprepevljale, vsaka svojemu fantu so si roke podale i u kolu okolo kresa skaklaje rajale; fanti so nekada na drugem hribu spevaje jim odgovarjali. Devojke kresnice so pele pesni kresne, nekada takodjer k cesti svetnikov, kleri se imenujejo kres- niki. Stare ženke še poinne, da se je lako kresovalo, dotle so bile pa takodjer dobre letine, i iz neba je padal plim ali pliinb to je neko seme, kojega so plevice velikokrat dobivljale, kadar so plele. Prav ljubko i nježno pesmico od kresovanja sem najšel u Pogorja h u Rožju: Tri device kresnice. Device tri kresujejo, Na sred vesi krjes njelijo: Bog daj ti dro oj kralič mvad! Taku lepu sprepivlajo, Da se je daleč šlišavo, Daleč v deveto deržavo. Kaj invadi kralic hovori: Al je to gvas žegnanah zvonov, Bil je to gvas drobnah lic, Bil je to gvas cistah devic? Daj mi konjča frišnega, Da šitro ta pojezdim ha Da jaz sam šlišov bom, Kaj je to kej za en hvas. Sda pa kralič perleli, Tam device tri dobi. Bara starejši dekelco; Kaku kej ti pojaš ? Ona kraliču odhovori: Jaz pojam, ko bi zvonu. Bara srjednjo dekelco: Kaku pa ti pojaš? Ona kraliču odhovori: Jaz pojam, ko bi cinglov. Bara mvajši dekelco: Kaku pa ti pojaš ? Ona kraliči odhovori: Jaz le pojam, kakor znam. Bara starejši dekelco: Kaj tvoj oča devajo? Ona kraliči odhovori: Moj oča drujha ne devajo, Ko rumeno pšenico mjerijo. Bara srjednjo dekelco: Kaj tvoj oča devajo? Ona kraliči odhovori: Moj oča drujha ne devajo Ko bjele tolarje preštivlajo. Bara mvajši dekelco; Kaj tvoj oča devajo ? Ona kraliči odhovori: Jaz nemain oče bil matare, Sem le zapuščana sirutica! Kralič vzeme jo sebo , Daleč v deveto dežavo, J11 kralič ji še hovori: »To je tista šlimica, K se je v develo dežavo šlišava!" Stanko Vraz. (Umeri u Zagrebu 24. maja 1851.) 26. maja zvečer o 9. je bil u Zagrebu pokopan Stanko Vraz, sloveči ilirski pesnik in spisovatel, tajnik ilirske malice, in urednik ča- sopisa: »Kolo.« Bil je rodjen Slovenec na Štajerskem, občno ljublen in