158. številka. Ljubljana, v soboto 13. julija 1901 XXXIV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezno številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od Stiriatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Zopet klerikalna organizacija. .Slovenec" je v sredo priobčil notico, v kateri poroča, da je moravski deželni zbor dovolil Reiffeisenovim posojilnicam dotacije 5600 kron, ter potem piše: „Kaj stori v tem ozirn kranjski deželni zbor? Ta se pa pasti, da nosi „Gospodarska zveza" vsa bremena za ustanovitev in revizijo posojilnic, kar jo stane mnogo stroSkov, dasi imajo to dolžnost one oblasti, ki naj skrbe za javni blagor. Drugod smatrajo deželni zbori za svojo dolžnost, da podpirajo ljudsko organizaoijo, pri nas pa smatrajo nekateri ljudje za svojo dolžnost, da jo podirajo in na zadnje Se blatijo može, ki se vkljub tema žrtvujejo." Tako .Slovenec". Duhovniško glasilo pač ne zamudi nobene prilike, da Siri med ljudstvom krive nazore in napaCne pojme, saj donaša to njegovi stranki politično in denarno korist. In če take prilike ne najde doma, jo privlečemakari za lase od kje drugje. .Slovenčeva" obdolžitev deželnega zbora je docela krivična, a ker predstavlja duhovniško glasilo deželni zbor kakor nasprotnika ljudske organizacije, moramo njegovo natolcevanje vendar nekoliko nižje besi ti. Ljudska organizacija, to moramo pred vsem pribiti, nima nobene zveza s klerikalno gospodarsko organizacijo. Posojilnice in kinsumna društva, kar jih je zbranih okrog „Gospodarske zveze", so strankarske ustanove in niso ustvarjene v namen, ljudstvo, v prvi vrsti kmetsko prebivalstvo, gospodarsko povzdigniti, ampak ustvarjene so, kar je .Slovenec" nekoč izrecno priznal, v namen, utrditi politično moč kleri kalne stranke ter oškodovati politične nasprotnike te stranke. .Slovenec" nima torej nobene pravice, to strankarsko in spekulativno organizacijo, ki se rapidno bliža velikemu bankerota, imenovati ljudsko organizacijo ter tako ljudstvo istovetiti z nekaterimi Širokoustnimi spekulanti. Toda to je postranska stvar. Oglejmo si sedaj tisto organizacijo, katere deželni zbor ne podpira. O konsumnih društvih, naj se že ime nujejo kakorkoli, pač ni vredno govoriti. Računi o konsumnih društvih so že skle njeni. Izkazalo se je, da res niso druzega kakor švindel, izkazalo se je, da je bilo resnično, kar smo o njih prorokovali, in pccepali bi bili že davno, ako bi kmet vedel, da se vzdržujejo samo na troške posojilnice, katerim je kmet zaupal svoje krvavo zaslužene prihranke. PosojilniStvo imamo v deželi dvojno. Velike, dobro stoječe posojilnice, ki imajo lepe rezervne zaklade, ki uživajo zaupanje pri ljudstvu, in ki leto za letom žrtvujejo velike svote v kulturne, dobrodelne in javne namene, t« so vse v rokah somišljenikov napredne stranke. Te posojilnice de niso nikdar zahtevale podpore od dežele ter je tudi ne potrebujejo, za vestno in točno revizijo pa tudi same skrbe s tem, da so vse pri zvezi slovenskih posojilnic v Celju. Drugo vrste posojilnic je ustvarila klerikalna stranka v svoje strankarske namene, in za te zahteva vedno, naj jih dežela podpira. O teh posojilnicah pravijo klerikalci, da so osnovane po Reiffeisenovem sistemu in jih predstavlja kakor nekake občekoristne naprave, mej tem ko ti zavodi niso ne jedno ne drago, ampak spadajo v isti lonec, kakor konsumna društva. Deželni zbor nikakor ni nasproten zdravi, pošteni zadružnični organizaciji. To je pokazal z načelnim sklepom, ki ga je storil v svoji seji dne 16. maja, in v katerem je rečeno: ,Na pravi podlagi organizovane, potrebam prebivalstva primerne in dobro upravljane kmetovalske zadruge — prido-bitvene in gospodarske zadruge, kreditne zadruge, nakupovalne in prodajalne zadruge — so za kmetsko prebivalstvo prav primerne uredbe, katere je želeti, in katere zamorejo gospodarske koristi izdatno pospeševati, vsled česar zaslužijo pod navedenimi pogoji občno podporo. Dosedanji razvoj kmetijskega zadružništva na Kranjskem se v obče, z ozirom na namene, katere ima in z ozirom na go- spodarsko povzdigo in utrditev prizadetega prebivalstva, ne more smatrati dobrim. Deželnemu odbora se naroča, nada* ljevati v večjem obsegu poizvedbe o kmetijskem zadružništva na Kranjskem in o uspehu teh poizvedeb, kakor o sredstvih za odpravo pomanjkljivosti — avaževaje zlasti tudi omogočenje temeljitega nad ziranja omenjenih društev in njih finan-cialno podpiranje — poročati deželnemu zboru in staviti primerne nasvete, mej tem pa v lastnem delokrogu, v svrho odprave obstoječih nedostatkov vplivati na društva s poučevanjem in pospeševanjem." Ta sklep vendar kaže največjo dobrohotnost dež. zbora napram zdravemu poštenemu, dobro urejenemu in vestno upravljanemu zadružništvo. Dež. zbor se je izrekel pripravljenega, podpirati denarno zadruge, zahteval je samo, naj se mu prizna pravica paziti, da se bodo zadruge vestno in pošteno upravljale, in da bodo res služile svojemu namenu. A kaj so odgovorili klerikalci na to ? „Slovenec" je tedaj kratko in določno izrekel, da se klerikalne zadruge na noben način ne podvržejo nadzorstvu dežele. Rajši nobene podpore, kakor pod nepristranskim, strokovnjaškim nadzorstvom — tako je na sklep deželne ga zbora odmevalo iz klerikalnega tabora. In pri tem je ostalo! Konsum v Do-brepoljah in konsum v Cerkljah sta sicer poskusila vloviti deželno podporo na zvijačen način, kar pa se jima ni posrečilo, klerikalno posojilništvo pa še poskusa ni več storilo, da bi dobilo kako podporo, saj se boji — nadzorstva! , V očigled temu dejstvu pa vprašamo: kako se upa .Slovenec" kaj očitati deželnemu zboru, kako se upa, sklicev aje se na sklep moravskoga dež. zbora, predbaci vati deželnemu zbora da ne podpira za-združništva ? Sicer pa Se nekaj: Moravski deželni zbor je dovolil Reiffeisenovim posojilnicam podporo, ker so dotične posojilnice osnovane v resnici po Reiffeisenovem sistemu. Med klerikalnimi posojilnicami na Kranjskem pa ni ne jedne, ki bi bila osnovana po Reiffeisenovem sistemu. Vse se bavijo s posojili na hipoteke, vse imajo odločno bančni značaj, vse so kratko malo na dobiček preračunjene naprave, mej tem ko po Reiffeisenovem sistemu osnovane posojilnice slone na etični podlagi, in je torej navaden švindel, če klerikalci svoje posojilnice imenujejo Reiffeisnovke. Po reiffeisenovem sistemu osnovane posojilnice bi dež zbor smel podpirati, na dobiček pre-računjenib pa ne. To klerilkalci vedo, to jim je ces. svet. Murnik svoj čas v dež. zboru brez ovinkov povedal in to je nadaljnji vzrok, da se ne upajo prositi podpore. Iz teh izvajanj je vidno, da klerikalci sami nečejo deželne podpore, ker se boje deželnega nadzorstva, ki bi pač cele vagone žlindre spravilo na dan, ker se zavedajo, da njihova organizacija ne sloni na zdravi in pošteni podlagi, in ker jim je pred vsem in jedino na tem, da bi ta organizacija služila njihovim političnim namenom. Zdaj je njih zadnje upanje, da dobe večino v deželnem zboru in v deželnem odboru, ker bi potem lahko s krvavimi žulji davkoplačevalcev podprli svojo ničvredno organizaoijo, ne da bi jo bilo treba potisniti na politično nevtralno stališče, tako da bi z deželnim denarjem uganjali klerikalno politiko in si mašili žepe. Ali to upanje se jim bržčas ne izpolni, kajti meščan in kmet uvidevata, da je klerikalna organizacija za našo deželo prava nesreča. _ Deželni zbor kranjski. XII. seja dne 13. julija t. I. Seji je predsedoval deželni glavar pl. De tel a. Vlado sta zastopala deželni predsednik baron H e i n in okrajni glavar Haas. Po odobrenju zapisnika zadnje seje so se predloge deželnega odbora odkazale pristojnim odsekom. Posl. Hribar je poročal o prenehanju pobiranja samostojne deželne naklade na žgane opojne pijače. Vedno glasneje želje deželnih zborov, naj vlada kaj prispeva, zlasti za šolstvo, so napotile vlado, da se LISTEK. Iz tedna. Veleoenjeni gospod urednik! Predvsem se mi je izpovedati, da ne čutim niti trohice humorja v sebi; in tudi, ko bi ga imel, prodajal ga ne bi v Vaših sobotnih predalih, kajti dobro vem, da bi se že v ponedeljek našel kdo, ki bi .najmlajšemu slovenskemu humoristu" pošteno .uro navil". Sicer pa živimo v sila resnih časih; kdo ima dandanes še kaj humorja? Amazonka, dobroznana bivša natakarica in sedaj odlična katoliška slovenska dama, je tudi ob ves humor, in umaknila se je s prizorišča ter živi v tihem domačem krogu jedino le svojemu ljubečemu možu. Vzlic svoji spretnosti se ni mogla povspeti do prave veljave v klerikalnih krogih, in to jo je bolelo, da se je odpovedala javnemu delovanju — samo ne ve se, za kako dolgo. Prej sem trdil, da so sedanji časi tesni časi, zdaj pa mi prihajajo na misel razni .popravki" zadnjih dnij, in zavreči moram to svojo trditev, ali jo pa omejiti v toliko, da bo včasi lahko tudi smešni. Tista nesrečna zelena svilnata vrvica je tako zbodla sicer ne preveč rahločutnega doktorja sv. pisma, da je kar celo križarsko vojsko samih stvarnih popravkov poslal nad Vas in Vaša predala. In kaj je dosegel? Le smejali smo se njegovi naivnosti in glasno obžalovali „Slovenca", ki ima ta-cega šef redakterja! Na tukajSnji prvi državni gimnaziji se je vršila matura. To je bil joj! Marsikomu, ki se je videl že odičenega s toliko zaže-ljenim slovenskim akademičnim trakom, je usoda prekrižala račune in mu zagrenila vsaj letošnje počitnice. Ni čuda torej, da se je pozornost vseh obrnila na gospico X., ki se je bila osmelila in prišla delat maturo v Ljubljano. Nekatere bistre glave so si domišljale, da so pregledale njeno učenost in njih prerokovanja ji niso obetala najboljšega izida. N6, priftel je bil odločilni dan. V dvorani komisija z resnimi obrazi, pred njo maturantka, rudeča in zmedena, zadaj pa nagajivi poslušalci. Toda razmerje ni ostalo dolgo tako, poslednji so bili baje preveč glasni in odlaziti so morali. Gospioa X. pa je — naredila maturo, najhujši kritiki pa — ne! Kaj ne, gospod urednik, rešpekt, komur gre rešpekt! Minoli teden sem bil — uganite kje — v Pietarjih. Po bliskovo sem dirjal s svo jim kolesom mimo prijaznih dolenjskih vasic in mest, še dva mala klanca in bil sem na cilju. Živahno gibanje in vrvenje vlada danes v tem, nekdaj tako tihem kraju. Opeko žgo na več krajih, šotorišča vidiš, kamor se ozreš; velikanski skladi različnega stavbnega gradiva, vmes pa množica pridnih delavcev. Vozniki prihajajo, razkladajo in odhajajo. Čujejo se razni klici, pokanje, kletvice v petih jezikih, mali prepiri in tiha zabavljanja ... »Lepo reč bodo sezidali, oče", pripomnim po8tarnemu kmetn, ki je prišel mimo mene; sin je bil z vozom spredaj. .Saj lahko, hudiči, z našimi žulji delajo. S parom konj sem bil zaslužil zadnjič 32 gld., dali so mi jih pa samo 24 gld, in še na te sem moral čakati, da sem star postal. Pravijo, da Se ni denarja dovolj prišlo po pošti, pa kdo ve, če ga bomo sploh kdaj dobili, ali ne". .Kaj tako delajo?" .Ej, tako, tako in ne samo z menoj", pristavil je ter odšel z glavo atresaje dalje. .Prav mn je, prej pa ni mogel pre-hvaliti novih naselnikov", oglasil 86 mi je droben, suh kmetic za hrbtom. .Obljubujejo nam, da bodo vsi reveži imeli v samostanu dovolj jesti; če bo res", zategnil je kmet neverjetno. .Kaj pa sicer, imate li kaj zaalužka?" .Pač, zaslužka je nekaj, posebno s konji, naš delavec je pa slabo plačan, ker ima tujeo vse v rokah". .Seveda, s konji in vozmi niso mogli priti s Francoskega in Laškega, morajo plačati, če hočejo, da jim delate". .Ob, saj res, prav imate; pa z Bogom". Ali na poti domov sem se sešel s kolesarjem, ki je bil tudi kot Sokol v Pragi. Mož oči vidno ni mogel zatajiti, da se je vrnil v Ljubljano nekam slabe volje. O, nepozabne mn ostanejo impozantne slav nosti sokolskih dnij v Pragi! Z zadivljenjem je pripovedoval o veličastni revuji vseh slovanskih Sokolov in o grandioznom tre-notku pred starim magistratom, kjer so ob svojem času padale pod mečem najslavnejše glave najboljših čeških sinov, kjer pa se je tistega dne urnebesno orila pesem .Hej, Slovani!', peta hkratu iz grl vsaj 40.000 oseb. To je bil groznokraaen himnus, to je bil strašno mogočen koral, ki se je dvigal proti vedremu češkemu nebu kot zdašen protest Vseslovanstva proti krivicam, ki jih trpimo vsi od ponižnega Slovenca do po* je odloČila iz davka na žganje dajati deželam neke prispevke. Dotični zakon je bil najprej predložen deželam. Ker pa je de* želni zbor dalmatinski to predlogo odklonil, je vlada predložila podoben zakon. Po tem zakona je ključ za Kranjsko, Štajersko in KoroSko ugodnejši, to je, te dežele, ki so imele doslej samostojno naklado, dobe nekaj več odstotkov, druge pa nekaj manj, kakor je bilo prvotno projektirano. Če bo žganjarina več nesla nego je preračunjena, bo tudi dežela več dobivala. Sedaj dobi Kranjska na leto 868 861 kron. Ta rešitev je jako ugodna in gre vladi zahvala, da je na ta način priskočila deželam na pomoč. Prej smo bili vedno pred eventuvalnostjo, da se nam ustavi pobiranje naklade, zdaj pa je za dobo 10 let zagotovljen znatni letni dohodek 868.861 kron. Za ugodni ta uspeh naj se gospodu dež. glavarju, ki je vodil pogajanja, izreče zahvala. (Živahno pritrjevale.) Ker je bila z jedne strani ta vladna predloga od obeh zbornic državnega zbora že sprejeta, ter ima ta zakon dne 1. septembra t. 1. stopiti v veljavnost, in ker se z druge strani na podstavi z odločilom z dne 30. decembra 1900 potrjenega deželno-zborskega sklepa pobira na Kranjskem taka deželna naklada na žgane opojne tekočine, je pač treba, da deželni zbor sklene, da se dežela od 1. septembra 11. dalje do 31. decembra 1. 1909 odpove pobiranju te deželne naklade. Vrhu tega se imajo po navedenem ministrskem ukazu sprejeti v ta sklep tudi določila o povračilu deželne naklade, ki se je za dobo po 1. septembru 1. 1901 morda že vplačala, to je določila o tem, da je deželni zaklad z ozirom na državni dodatni davek, ki ga bo plačevati, zavezan povrniti deželno naklado, katero je dokazno prejel za dne 1. septembra 1901 obstoječe zaloge žganih opojnih tekočin. Da se glede teh dveh toček ustanoviči neoporečno besedilo, vršil se je pri c. kr. ministrstvu za notranje stvari dne 13. ju nija t. 1. razgovor, katerega se je v imenu dežele Kranjske udeležil nadzornik samo stojne deželne naklade na žgane opojne pijače Zvonimir Zor. Pri tem razgovoru dogovorjeno, da je onim deželnim odborom, — v čegar deželah se pobirajo samostojne deželne naklade od žganih opojnih pijač na podstavi vsakoletnih, pobiranje in visokost naklade ustanovlja-jočih deželnozborskih sklepov, — priporočiti, da okvirni zakoni še dalje nespremenjeni služijo kot podlaga tem deželnozborskim sklepom. Sklenilo se je: 1. Za dobo veljavnosti zakona o državni žganjarini se v ozemlju vojvodine Kranjske ne pobira ni kakršnakoli deželna naklada na žgane opojne tekočine. 2. Za one zaloge žganih opojnih tekočin, ki so podvržene v členu II. navede nega zakona določenemu dodatnemu davku, in za katere je bila sedaj obstoječa deželna naklada na žgane opojne tekočine dokazno po tarifi plačana, povrne se ta naklada iz deželnega zaklada osebam, ki so dolžne poravnati dodatni davek. nosnega Rusa! — Ne, slavnosti v krasni Pragi mojega prijatelja niso razočarale, nego mu je obtežilo srce le — Češko ženstvo. Čehinje so ognjevite, pikantne in sila ljubeznive dame. Res je, Franoozi so bili tiste dni „primo loco', ali — hvala Bogu! — premalo jih je bilo ... In zategadelj je ostalo mnogo objemov in poljubov še za Poljake, Hrvate, Črnogorce in tudi za Slovence. Tako so bili torej vsi Sokoli v obilju obdeljeni s poljubi, in na kolodvorih se je plakalo za vsemi jednako bridko. In tudi moj prijatelj je dobil poljub marsikatere docela neznane češke !epotice .... Jedna pa, majhna, črna, z velikimi, svetlimi, kakor v solzah se kopajočimi očmi pa ga poljubila tako, da je ne more poza biti več . . . Slabe volje se je vrnil prijatelj Sokol, slabe volje kolesari še danes in misli, ugiblje in računa, kako bi videl tisto žarkooko Čehinjo vsaj še jedenkrat — samo še jeden-krat! — In mož je izgubil ves svoj humor, morda na skrivnem celo plaka za njo, ki je kriva vsega gorja! Ostala mu je pa vendarle še rahla nada, da pride češka krasotica na jesen v Ljubljano, ko dospd semkaj češki kolesarji in kolesarice. Bog dal, da najde takrat res zopet — njo in svoj humor! Kolesar. 3. Deželnemu odbora st naroča, da dogovorno s oes. kr. deželno vlado po tam okrene, kar je treba. 4. Deželnemu glavarju as izreče zahvala deželnega zbora za njegovo delovanja v te) zadevi. Posl. Žitnik je priporočal, naj bi država prevzela neke deželne daoarje v službo in predlagal, naj ss deželnemu zboru naroči, predložiti v prihodnjem zasedanju načrt pokojninskega statuta za daoarje. Posl. Hribar js priznal, da je za daoarje jako važno, doseči preskrbljenje na starost, in s humanita enega stališča js to vredno vse podpore. Ako pa se sprejmejo dacarji koj sedaj v penzijsko opravičenost, si nakoplje dežela veliko breme. Če bi se bilo to že vpeljalo, bi danea imeli že lepe vsakoletne izdatke. Uvažavati je pri tem, da so le nekateri daoarji stalno nastavljeni, le tisti, ki pobirajo naklado na pivo. Če bi dežela samo naklado na pivo pobi rala, bi izhajala a 5 do 10 daoarji. Sedaj pa jih je veliko, ki so pri vžitninskem za knpu. Ti so nastavljeni od danes do jutri, ker tudi dežela nima zakapa stalno v rokah; danes ga ima, jutri ga lahko izgubi. Če bi se principialno določilo, da dobe samo dežele vžitnino v zakup, potem bi lahko sklenilo preskrbljenje dacarjev. Pri ljubljanski občini samo daoarji, diur-nisti in delavci niso deležni preskrbljenja za starost. Izdelal sem že načrt za diur-niste in za delavce, ne pa tndi za dacarje, ker ima mesto vžitnino le za tri leta v zakup- Tako je tudi pri deželi. Čeprav je iskreno želeti, da se dacarji preskrbe, je to vendar težko, dokler se na zagotovi, da bo dežela imela vžitnino stalno v zakupu. V Žitnikovem predlogu je že principialno izrečeno, da hoče dežela dacarjem zagotoviti pokojnino in zato sega ta predlog predaleč. Posl. Žitnik je na to formalno na-svetoval, nai se njegov predlog odkaže finančnemu odseku. Posl. baron Schwegel je pritrdil temu predlogu z dostavkom, naj finančni odsek tudi na svetuje, kaj naj se stori s tisto svoto 16 000 gld., ki je že nabrana. Pri glasovanju so bili soglasno sprejeti vsi predlogi. Posl. Višnikar je poročal o prošnji učiteljstva v Postojni za dovolitev stanarine in draginjskih doklad in za zvišanje funkcijske doklade vodji. Postojna je res drago prebivališče. Dežela glede učiteljskih dohodkov še ni izrekla zadnje besede, ali težave dela pokritje. Sklenilo se je, da se prošnjam za sedaj ne more ustreči. Isti poročevalec je poročal o prošnji županstva v Postojni za podporo meščanski šoli. Županstvo opozarja v svoji prošnji, da je bila ustanovitev šole soglasno sklenjena, in da se gre samo za plačevanje učiteljev V ta namen bi troški znašali kacih 8600 K, kateri znesek pa bi S3 ža skrčil, če bi se meščanska šola spravila v zvezo z ljudsko šolo. Notranjska je gleda šol veliko na slabšem kakor Dolenjska in Gorenjska. Meščansko šolo bi obiakovali gotovo tudi dijaki iz bližnjih okrajev na Kranjskem in na Primorskem. Zakon o ustanovitvi meščanskih Sol je že 28 let star, a še noben kraj se ni oglasil. Samo v KrSkam je taka Sola. Prva občina, ki se je oglasila, je Postojna. V deželnem zbora se je že večkrat povdarjalo, da treba kaj storiti za Postojno. Realka v Idriji bo bolj na periferiji in ne bo tako pristopna. Občina postojnska hoče žrtvovati lepo svoto za meščansko Solo. Prvotno se je mislilo na trgovsko šolo, a zmagalo je mnenje, da bi bila meščanska Sola umestnejša. Finančni odsek se je odločil, prevzeti plačevanje učiteljstva, tudi radi tega, da se poravna krivica, ki se godi Postojni. Govornik je predlagal zagotoviti postojnski meščanski Boli podporo ali a tem, da prevzame učitelj stvo, ali se da stalna podpora za plačevanje učiteljstva. Posl. Po v Se je v imenu avojega kluba izjavil, da morajo po zakonu dotični kraji sami skrbeti za meščanske Sole. Njegova stranka bo sicer glasovala za svoj predlog, zavaruje as pa, da bi se s tem odprla vrata na stežaj vsem okrajem, ki bi hoteli imeti meščanske Bole. Poal. Hribar je konstatira!, da da naSnja razprava svedoči, da vendar njegov predlog ni ostal glas vpijočega v puščavi, in da je zbornica priSla do spoznanja, da so meščanske Sola potrebna. Če kje, jo potrebna meščanska Sola v Ljubljani. Veliko ja pedagogov, ki se zavzemajo za ustano- vitev strokovnih Bol mesto za meščanske Sola Postojno! so jako pametno postopali, ko so as mesto za trgovsko Bolo odloČili za meščansko Bolo. - Posl. Lenarčič je izrekel mnenje, da akcija za trgovsko Bolo v Postojini ni končam). Vlada je vprašala, koliko bi trgovska zbornica dala za trgovsko Solo v Postojini. Govornik je poudarjal, da ss mu zdi z ozirom na boj za obstanek strokovna izobrazba važnejša kakor občna. Rajši bi sicer glasoval za nižjo trgovsko Solo, a glasoval bo tndi za meščansko. Posl. baron Schwegel ja izjavil, da bo njegova stranka glasovala za predlog a pogojem, da se ne ustvari prejudio glede ustanavljanja meščanskih Sol. Posl. Pfeifer je predlagal resolucijo, naj dežela prevzame tudi nemško meščansko Solo v Krškem. Poročevalec V i Sni k ar ja dejal, da bi bilo najbolje, ako se določi, da je za ustanovitev vsake nove meščanske Bole treba posebnega zakona. Postojini se predlagana ugodnost dovoli izjemoma, in se s tem ne ustvari noben prejudio za prihodnost. Go vornik izjavi, da načelno ne ugovarja Pfei-ferjevi resoluciji in nima nič proti temu. Zbornica je sprejela odsekov predlog in Pfaiferjavo resolucijo. (Konec prih.) V ljub U »nI. 13 julija. Vlada in štajerska dež. volilna reforma. Ustavni odsek štajerskega deželnega zbora se je z večino glasov izrekel za to, da se kurija veleposestnikov obdrži. Grof Clary pa je pri obravnavi glede ustanovitve IV. kurije izjavil, da vlada zahteva, naj se vpelje splošni volilnirazred za dež. volitve, kakoršen voli pri državno-zborskih volitvah. Ustanovni odsek pa je v svojem načrtu določil, da volijo v IV. kuriji le delavci, Četudi plačajo več kot 8 K oseb. dohod, davka, ter vsi mali obrtniki, nastavljeni i dr., ki plačajo manj kot 8 K oseb. dohodarine. Dr. Rieger redivivus. Poreča se, da stopi dr. Rieger zopet aktivno v politični boj na Češkem, in si cer ga menijo poklicati v dež. zbor. Mla-dočehi mislijo baje omogočiti izvolitev Riegerja s tem, da bodo volilcem priporočali pasivnost. Rieger naj bi zopet zbližal konservativne veleposestnike in Mladočehe ter pridobil agrarce za narodne cilje češkega naroda. Skratka, Rieger naj bi veliki razkol med mnogoštevilnimi Češkimi strankami nekoliko izgladil ter češke stranke kolikor toliko združil na podlagi državnopravnoga programa. Rieger bi pač prevzel vodstvo vseh čeških strank razen mladočeške in radikalne ter bi s svojim govorniškim darom in s svojo veliko avtoriteto imel nedvomno odličen, ali vsaj izdaten vpliv na češko politiko. Morda pa se Mladočehi vendarle premislijo in nastopijo proti vodji Staročehov, ali značilno za razmere na Češkem je, da se pojavljajo vedno glasneje klici po konsolidiranju in združenju narodnih čeških strank sedaj, ko se začne jezikovni boj iznova. Srbska vojska in radikalna stranka. Razkralj Milan je bil najhujši nasprotnik srbske radikalna stranke, ki je kolikor toliko napredna, evropska. Zlasti vojsko je znal hujskati proti radikalcem, katere so dolžili, da so krivi, da dobiva vojaštvo slabo hrano, malo obleke in naredno plačo. Resnica pa je, da je ravno radikalna stranka zahtevala reorganizacijo srbske vojske in oboroženje z modernim orožjem. 25 let aa že opravljajo radikalci kot aovražniki vojske in tudi dandanes nimajo radikalci v vojski skoro nič so mišljenikov. A prav dandanes vladajo v srbski vojski slaba razmere. Neki upokojen višji srbski častnik poroča, da po mnogih vojašnicah vojaki stradajo, in da nimajo obleke. Tega ja kriva revščina Srbije, ki nima dovelj denarja, da bi vzdrževala moderno vojsko, ali Garašaninovi pristaši dolže* radikalce, da ne dovolijo vojskinega proračuna. Srbska vojska je danes taka, da se nanjo vlada ne more zanesti, zato pa nima nobenega poguma, ter smejo delati Torki in Albanci kar jim drago. Vojna v Južni Afriki. V Londonu se govori zopet, da se začne z Buri postopati kot z roparskimi tolpami in ne več kot z vojsko naroda v defenzivi. Seveda bi potem tudi Buri vračali Angležem z enako mero ter ravnali z njimi kot z banditi. Kar so Buri dobro obveščani o položaja v Evropi ter vedd, kako ss ta misli in sodi o jutnoafričanski vojni, ja odredil Kitohener, da na smejo dohajati nobeni drugi časopisi več v Tranavaal kakor le angleški. V Johannea burgu uničujejo vse druge liste. Kitohener upa, da izguba Bari zategadelj kmalu pogum, kar na bodo mogli čitati več o simpatiji drugih narodov. Ali Buri bodo znali najti dovelj novih potov, po katerih dobe evropske časopisa V Londonu imajo angleški .Pro Boeri" in „Anti Boeri* med seboj celo vojsko z javnimi shodi in banketi. Tu se govori, je in pije za Bure ali pa proti Borom. In sprejemajo se resolucije, ki izrekajo vladi zaupanje ali pa nezaupanje. Ker se vpleta v razgovor in ta boj tudi kraljevska hiša, pač ni nikjer toliko veleizdaji c kakor v Londona. Ali vlada trpi vse. V Londona je napravilo jako mučen vtisk poročilo Kitchenerja, da so Holandci na Kapu očitno prestopili na stran Burov, ki imajo v Kaplandiji vsega dosti. Buri so danes gospodarji od reke Oranje do Willowmore, in važna mesta Jamestown, Murravaburg, Aberdeen in Ma-raisborg so v rokah Burov, Rtchmondu in Barklev Eastu so nevarni. Posadke v Ali-walnorthu, Cradoku, Qaeenstownu pa se ne upajo iz mesta, ker se boje Burov. Tak položaj je danes v Kaplandiji. Po listih kroži sedaj brzojavka Kitchenerja, ki dokazuje, da so Bari pri Vlakfonteinu streljali na angleške ranjence, ležeče na tleh. S to vestjo nameravajo Angleži pač pod kopati simpatije do Barov. Bržčas pa je vest lažnjiva. Bari na Spionskopa niti na begunce niso streljali, nikari pa na ranjence na tleh. Ča pa so streljali vendarle, so morali imeti za to izreden povod. Možno je, da so tudi na tleh ležeči angleški ranjenci streljali na Bure, potem so se Buri le branili. Morda pa so Angleži streljali na ležeče burske ranjence, ter so Buri nato plačevali Angležem le milo za drago Zanimivo dejstvo je, da je danajaka .Information" zagrizena nasprotnica Barov in ognjevita zastopnica Angležev. Kje tiči tu pač povod!? Dopisi. Iz Brezovice pri Nemški loki ob Kolpi, 9. julija. Ob svojem zadnjem potovanji dospel sem tudi na poštno prego od Kočevja skozi Brezovico, Nemško loko proti Črnomlju. Ker ima v Nemški loki poštni voz štacijo za preprezanje poštnih konj, in porabivši to priliko, ogledal sem si Nemško loko, velikanski z vsemi mogočimi miaz-mami in trosi napolnjen kal, ki služi za napajanje živine in ubogih poštnih konj. Konji so postali pred kalom, hlapec je žvižgal in nagovarjal konje, da bi pili, a vse je bilo zaman, ker smrdljive in ne zdrave vode tudi žival noče piti, druge dobre vode pa itak ni blizn. Zrl sem tudi okoli in videl sem krasno izpeljano cesto brez klanca nad Nemško loko ob gozdnem robu, in prašal sem sam pri sebi, zakaj vozi pošta v globoko dolino po strmih klancih, ko je vendar cestna zveza tako dobro brez klanca izpeljana. Poizvedel sem tudi, da je bila pošta prej na Brezovici, in da je bila ista premeščena v Nemško loko vsled prizadevanja ondotnega poštarja. Vsak človek se mora Čuditi temu nedostatku. Brezovica je središče ob ravni cesti, je večja vas, ima pripravne prostore za pošto, prenočišča, 2 dobri gostilni in tudi konjske hleve, in vendar se je pošto preneslo v dolino, koder je nevarna vožnja, slaba postrežba in brez vode. Popotnik se strahu trese, vozeč se po cesti doli proti Nemški loki, posebno pa je še huda vožnja po zimi v snegu in ledu. Nam ni v prvi vrsti za poštne konje in njih napajanje, ali konji vendar stanejo mnogo denarja in vsled slabe pijače radi obole — pa to je stvar dotičnega prevzemnika; nam je iz staliBča sočutja do uboge živali, ki trpi žejo v taki vročini, kot je sedaj. Napisali smo te vrstice, da opozorimo merodajne faktorje na vse te neprilike, in da bi se potrebno storilo, da se zopet pošta premesti na Brezovico, kjer ja že bila, in kjer ima tudi pošta biti. Iz Brezovice v Nemško loko bi lahko donašal pot pisma in poši-Ijatve, ustreženo pa bi bilo celi okolic!, kakor občini Čeplje in deloma Podgora, ako bi bila pošta na Brezovici. Vsaj ae gre tukaj za število stanovalcev in prometa, in izveatno je znano, da imajo te občine s M\9 v prilogi. Priloga „Slovenskomu Narodu" St 158, dn6 13. julija 1901. svojimi vasmi več prometa kakor pa sama Nemftka loka. Tudi poŠta is Starega trga mora hoditi skozi Brezovico v Nemško loko, ko bi bilo na Brezovici veliko bolj prikladno in bližje. Vsa prizadevanja nič ne pomagajo, zatorej prosimo v imenn Bre zovčanov, v imenn prijateljskih občin, v imenn potujočega občinstva in iz usmiljenja do ubogih poStnih konj, da vele slavno c. kr. postno ravnateljstvo stvar natanko preišče in premesti poŠto na Brezovi co. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. julija. — Osebne vesti. PoStni oficijal gosp. Josip Štrukelj v Ljubljani je imenovan poštnim kontrolorjem za Pulj. — Avskul tant g. Fran Navar je imenovan scdnim pristavom. — Žapan v Voloski gosp. dr. Stangher je dobil veliki križec lnksem-burskega reda Adolfa nasavskega. — Absol-virani pravnik Ignacij pl. Reber je vstopil kot konceptni praktikant pri tukajš-deželni vladi. — Kranjski deželni zbor. Tudi po ročilo o današnji seji smo morali radi pre obilice oruzega gradiva pretrgati. Posebno važnih razprav razen že danes priobčene razprave o postonjski meščanski šoli itak ni bilo. Glede meščanske šole v Postojni je zanimivo, da je danes klerikalna stranka glasovala zanjo, dočim jej je še včeraj zvečer odločno nasprotovala. Nekoliko raz prave je bilo tudi pri poročila o nadlogah, ki jih provzročajo cigani. Razen porcčuvalca g. Lenarčiča in deželnega predsednika gospoda barona Heina je v to razpravo posegel tudi poslanec Pfeifer. Preganjal je cigane z veliko vnemo in razvijal najorigi-nalnejše misli o načinu, kako narediti konec ciganski nadlegi. Prepričani smo trdno, da bo grof Goluchowski Pfeiferjeva izvajanja resno uvaževal in se podvizal dobiti sredi Atlantskega oceana otok, kamor bomo lahko spravili nadležne cigane. Pri hodnji teden bo imel dež. zbor sejo v torek in bržčas še tudi v srede, potem pa bo konec zasedanju in se začne volilno gibanje. — Bohinjski gozdi. .Slovenec" je prinesel v včerajšnji številki že zopet članek o bohinjskih gozdih, s katerim hoče Bchinjce slepariti. Večina Članka je posneto po .Tagespost", ki razpravlja veliko vrednost bohinjskih gozdov in hoče s tem pokazati kakšne vrednosti so ti gozdi, katere so sedaj liberalci pojedli Bohinjcem. Ko bi imeli .Slovenčevci" v glavi več razama in manj Šusteršičevega duha, bi pač lahko spoznali, kateri .strokovnjaki* so duševni oč«tje dr. Schalkove interpela cije in omenjenega članka v .Tagesposti" in ne bi nepotrebno ščuvali kmete, ki pa danes že poznajo to luceparijo. Kar lepo tiho bodite, če Bohinjci ne bodo debili planin (in le za te se gre, ne pa za gczdtj, ste sami vzrok, kajti pod ministrom Thu-nom so Vam bile obljubljene kot napitnina za vstop v desnico, a niste imeli toliko srca za kmeta, da bi reč izvršili, dokler je bil čas. Vprašajte v Bohinja, kako goreče je delal famozni kaplan Oblak od lanskega poletja do bližnje pomladi za nakup planin ! Niti enkrat ni ljudi v to svrho skupaj sfel-cal in jih kaj nagovarjal in danes se lahko r.Je, da je vse izgubljeno. Vsega so krivi nezmožni klerikalci in ministrstvo se sedaj lepo smeja, češ, udati se mora javnemu mnenju, zato pa ne more držati obljube! glede .napitnine"! .Slovenec* vleče v ćla nek tudi »Kmet. društvo". Kaj pa ima to društvo z nakupom planin opraviti? Ničj Narobe, če bi tega društva ne bilo, ti tudi Oblaka ne bilo in mesto njega bi bil morda kak nesebičen kaplan, ki bi bil za nakup kaj storil. Kar človek govori o zadružnem gospodarstvu z gozdi, je prene umno, to mere pihati le kako mokro kaplanče ala Lampe. ČJankar v .Slov." je med drugim zapisal, da mora vendar enkrat načelo prenehati, da se smatra kmetzanesposobnegaza reelno gospodarstvo. Prav imate, tega načela se mi vedno držimo, mi le zahtevamo, da se kmet zadostno izobrazi pa bo dobro gospodaril in tudi reelno, ker je naS kmet poSten, a Vi pa hočete z svojimi konzumi zanj gospodariti in kakor se kaže prav nerealno. Prav imate, pustite kmeta samega reelno gospodariti, drugače ga pa v miru postite, kajti on s svojim zdravim zazumom boljše gospodari nago Vi a svojo sebično moralo. Konačno amo pa hvaležni, da ste nam povedali Se an nov namen zadruge, ki je vreden, da ga takoj pribijamo, dasi ga ne razumemo. Čuj, svet, kaj je zapisal visokočaatiti in skušani dr. sva tega pisma Evgenij Lampe: .Zadruga gospodari vsestransko in se ne ozira enostransko na gospodarstvo*. — Španija v Ljubljani. Občinski svet ljubljanski se je v zadnji seji bavil z vprašanjem o opustitvi neke projektovane ceste čez jezuvitski svet na Poljanah. Stvar je zgolj pravnega značaja. V dotični debati so nekateri gospodje poudarjali, da specijelnih ozirov na jezuvite ni treba imeti. To je go tovo opravičeno. Mestna cbčina pač nima vzroka negovati in ].estovati klerikalno gospodo, ki je občini in meščanstvu skrajno sovražna, in ki cbčini koristi na ljubav ne stori niti najmanjše žrtve. .Slovenca" pa je že speklo, da se je sploh kdo upal izreči mnenje, da občina nima naloge, skrbeti le za korist in kemoditeto nemških iezuvitov. „ Španija v Ljubljani14 vpije ves obupan, kakor da bi tudi pri nas že razganjali procesije, tlačili škofom kape čez ušesa in zažigali samostane. Tako pretiravanje utegne morda koga opozoriti, da se nahaja v proračunu mestne občine že nekaj let sem večji znesek za zgradbo cerkve na Barju, dasi po razsodbi uprav nega sodišča občine ne smejo prispevati za zgradbo cerkva iz javnih sredstev. Kak šna je ta .Španija v Ljubljani, ki protizakonito žrtvuje tisočake za cerkve. — Slabost ,,Vinogradniškega društva". Kakor ima vsak človek svoje slabosti, tako jih imajo tudi gospodje, ki stoje na čelu proslulemu »Vinogradniškemu društvu". Ti gospodje imajo slabost, da ne plačajo radi davkov, ne vžitninskih ne ce sarskih. Ko so poskusili izogniti se plače vanju vžitninskega, davka se jim je to slabo obneslo. Prijeli so jih in obsodili so jih zaradi tihotapstva. Zdaj se jim je primerila drnga nesreča. Obseg te nesreče se razvidi iz zemljiške knjege. C kr. finančna pro ku ratura se je namreč intabulirala na posestvo vinogradniškega društva za znesek 2 2 70 K. To svoto je namreč .Vinogradniško društvo* dolžno na davkih. Gospodje imajo pač slabost, da ne plačajo radi davkov, ne užitninskih, ne cesarskih. .Vinogradniško društvo* se ima sami izredni milosti finančne prokurature zahvaliti, da se je dolg na davkih le intabuliral, in da se ni uvedla pri društvu prisilna uprava. Z zasebniki nima finančna prokuratura toliko obzirnosti. Intabulacije finančnega erarja bo posebno vesel prejšnji lastnik tega posestva. To je namreč .Vinogradniškemu društvu" prodal posestvo na — menice, pa svoje tirjatve ni dal vknjižiti. Zdaj pa se mu je takorekoč pred nosom vsedla v zemljiško knjigo finančna prokuratura ! Pri tej priliki si dovoljujemo vprašati g. Vencajza: Kako pa je z letošnjo bi ianco .Vinogradniškega društva"? Silno smo radovedni nanjo in nestrpno čakamo, da se obelodani, in da bi jo mogli pregledati. Končno pa opozarjamo tudi dež. odbor naj malo pazi, da dobi tisti denar, ki ga mora .Vinogradniško društvo" plačati vsled znanega tihotapstva, sicer se zna zgoditi, da ga ne bo videl, in da se bo moral — pod nosom obrisati! — Sooialni demokratje v „Katoii-Skem domu". To Vam je danes smeha po celi Ljubljani. Na vseh vogalih stoje skupine in čitajo ondu pribite kričeče rudeče plakate, 8 katerimi naznanja .s socialno demokratičnim pozdravom" odbor .izobraževalnega in pravovarstvenega delavskega društva", da .v nedeljo, 14. t. m, ob 9 uri dopoludne se vrši v veliki dvorani sekvestriranega .Katoliškega doma" javen društven shod." Beseda .sekvestriranega" je prelepljena, bržčas vsled vladne odredbe. Med delavci krožijo posebni listki, ki naznanjajo ta shod in na katerih je čitati: »Delavci! Sodrugi! Pridite vsi! .Kat. dom' je sekvestriran in zaradi tega imamo tudi mi pravico do pristopa! Pridite vsi, da povemo črni gardi, kar ji gre, in sicer v njeni lastni biSi!" — Jutri bodo torej imeli socialni demokratje svoj slovesni vhod v .Katoliški dom", v tabor klerikalizma. V tisti dvorani, kjer se ja Šopirila zastava sv. Mihelja, ss razvija jutri rodeča zastava; v tisti dvorani, kjer so prvaki IL katoliškega shoda sekali naprednemu zmaju glave — savada la s jezikom — zboro vali bodo najljutejši sovražniki klerikalizma, v tisti dvorani, koder so kanoniki, klerikalni poalanci in kaplani tolikokrat rohneli proti naprednjaštvu, bodo jutri oznanjali klerikalizma boj na življenje in na smrt. Res, čudna so pota usode! Tedaj, ko so klerikalci otvorili katoliški dom se jim pač Se sanjalo ni, da bodo pet let pozneje socijalni demokratje zasedli to trdnjavo kle rikalstva, iz katere naj bi se bila zavzela naša bela Ljubljana. Ljubljana je ostala kakoršna je bila, ostala je napredna, kle rikalne kanonik«*, poslance in kaplane pa je ne angelj Gosopodov, pač pa sodni ebse k u ter pregnal iz katoliškega doma, in odprl vrata socijalnim demokratom. Patron-svetnik, ki je nad vratmi katoliškega doma naslikan, se radi te premembe pač ne bo žalostil. — Socijalni kurzi Gospodarske zveze. Sinoči naznanja .Slovenec", da napravi .Gospodarska zveza" praktičen kurz o knjigovodstvu kmetija&ih zadrug m ponavljalni kurz hranilnic in posojilnic. Ta kurz bo trajal od 4. do 10. avgusta. V šestih dneh se bodo ljudje praktično izučili v knjigovodstvu, bržčas po američan skem sistemu, vse to v šestih dneh in ne da bi se Čudeži delali. Kdor zna, pa zna ! .Gospodarska zveza" bo druge učila sestavljati pravilne bilance — svojih lastnih bilanc pa ne zna!! — Prememba posesti. Tam doli poleg prisilne delavnice stoji podrtija, ki je bolj podobna razvalini kakor človeškemu prebivališču. Kaka mora biti ta .hiša" se spozna iz dejstva, da je magistrat lastniku Zdešarju ž-s dvakrat vzel prebivalno do voljenje. Zdaj je Zdešarjeva podrtija potom dražbe prešla v posest .Gospod. zve?e", ki je zanjo odštela prav lepe tisočake, toliko da se vse čudi in ogiba, k-i hoče .Gospod, zveza" napraviti s to podrtijo. Največkrat se čuje, da se bo ta hiša adaptirala v namen, da se bodo hodile f i rovške kuharice sem — kuhati učit. — Surovinsko društvo crevljarske obrtovalne zadruge in „Slovenec". Odbor tega društva nam piše: .Slovenec" z dne 10. julija t. 1. št. 155 piše, da je surovinsko društvo crevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani v denarnih stiskah. Mi moramo konstatirati, da naše društvo res nima na razpolago tistega ve likega kapitala, ki ga je surovinsko društvo črevljarjev in krojačev, ki naj bi se ustano vilo po možeh katolišze stranke, in kojega kapital je po kratki, a precej mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal, vsled vzornega vodstva načelni ka gosp. Pavšnerja, s katerim pa ni naše načelništvo pravnic identično. — Samo na Kranjskem mogoče 1 Na Rakeku je bil poštar neki Ševar. Njegovo rodbinsko življenje nas nič ne briga, je pa vendar precej pohujšljivo, kar bi moral priznati še celo župnik na Unci, znani Regen. Ali Ševar je postal strasten agitator za katoliško sleparsko stranko na Rakeku, in zategadelj ga Regen, ki ima v svojih možganih vsaj šest koleščkov preveč, kuje mej svetnike. No, pa to je stvar Regnova, ki nas nič ne briga. Briga pa nas c. kr. pošta, katero je imel Ševar v rokah. Pa so mu jo vzeli, ker je — mož je namreč večni eksekut — za svoje namene rabil poštni denar. Če si kot trgovec oddal na poŠto nujno plačilo, čakal je v časih Š*var po štirinajst dnij, prej kot je vplačani znesek odposlal adresatu. Mej tem časom je zamašil s tem tujim denarjem to ali ono luknjo v svojem zasebnem budgetu, tebe, ki si pošti denar pravočasno izročil, pa je tvoj dolžnik z Dunaja ali Bude prav krvavo tirjal ali te pa še celo tožil! Izkazalo se je, da je poštenjak Ševar, kojemu si na pošti denar dne 10. odštel, ta denar odposlal še le 20. ali pa še pozneje. Ko se mu je pošta odvzela, smo se vsi trgovci kar oddahnili! V svoje veliko začudenje pa sedaj čujemo, da ga nam dr. Žitnik hoče zopet vsiliti. Kozel Ševar naj pride nazaj na zelnik c. kr. pošto na Rakeku! V istini lepe razmere! Čemu se ni poštno upravi-teljstvo obrnilo kar naravnost tja v Maribor, ali v Gradiško, pa bi se bila dobila Se bolj spretna moč nego je uaš Ševar ! Ali je res v ti revni, od klerikalcev pretepeni Kranjski deželici vse mogoče? — Zanimiva obravnava ae vrši danes pri sodišču v Črnomlja. Prav za prav ss vrtita dva obravnavi, civilna in kazenska. Pri civilni se gre za tisto cerkev, katero ja občina kupila od nemškega viteškega reda, katero ja na občinske stroške popravila, katere se pa hoče zdaj viteški red na jako neviteSki način polastiti. Pri kazenski obravnavi pa se gre za črnomaljskega žup nika, ki je občinske odbornike imenoval cerkvene roparje, ker od občine kupljene in na občinske stroške popravljene cerkve ne čejo viteškemu redu brezplačno prepustiti O izidu teh obravnav bomo poročali. — Idila v farovžu. V črnomel^kem okraju živi duhovni pastir, po svoj- do-stoianstvu kaplan, ki je sedaj v kazenski preiskavi zaradi težke telesne poškodbe. Ta vročekrvni kaplan se je necega dne iz vzrokov, ki Se ne sodijo v javnost. lotil farovške kuharice. Voe! se je boj in kaplan je kuharico udaril s tako silo, da ji je počila mrena v ušesu. To je tista ooškodba, radi katere pride mož pred scd»šče7.' Vzpričo tega najnovejšega škandala se moramo pač vprašati: kako je to, da včasih ni bilo toliko duhovniških škandalov kakor Jih je dandanes? Včasih duhovniki niso bili tako grozno pobožni, kakor so sedaj, pa tndi škandali so bili redki; sedaj se duhovščina kar cedi pobožnosti Škandali in sicer tudi prav velikanski škandali, so pa na dnevnem redu. — Mnogostranski talent. M#j klerikalci so talenti, ki res zaslužijo občudo-venje. Tak mož — velik magnat, član cerkvenega konkurenčnega odbora, član okrajnega zastopa in srečni imetelj raznih druzih dostojanstev — živi na južnem Štajerskem, tam blizu, kjer rešuje vero slavnoznani dr. Jankovič. Dotični magnat zna vse in razume vse. Ni je stvari, da bi je on ne zmogel. Zdaj je začel izvrševati celo — babištvo. Pred kratkim je rodila njegova žena Poklical je babico in ji rekel : .Drugo sem že vse sam opravil, h krstu pa vendar ne morem sam otroka nesti; storite mi torej vi to prijaznost". Babica pa mu je odgovorila: „Če ste drugo vse sami opravili, pa še h krstu sami nesite". — Kdo je potem otroka h Krs^u nesel tega ne vemo. — Misijon v Kozjem. Piše se nam iz Kozjega: Tu smo imeli štiridnevni sveti misijon, ki pa ni nič kaj dobro uspel. Ljudje imajo sedaj na polju dosti opravka in nimajo časa poslušati Macurjeva razlaganja o peklu in večnem prokletstvu. Zato je bila udeležba precej pičla in vsled tega tudi gmotni uspeh nepovoljen, kar je menda gospode napotilo, da so odšli v Pilštajn, kjer najdejo ugodnejša tla za svoje delovanje", in kjer ostanejo kar osem dni. Posebnih zanimivosti o tem misijonu nimamo poročati. Pridige so bile dolgočasne in brez običajnih „pikantnostij* ; le g. Macur si je v slovo privoščil .liberalne" časnike rekoč, da kdor čita od Ljubljanskega škofa prepovedane časnike, ni kristijan. Zanimivejše stvari godile so se v spovednicah. Tako je bilo neko 161etno dekle (ime na razpolago) vprašano, ,če je že imelo moškega". Ker nedolžno dekle tega vprašanja ni razumelo, mu je spovednik isto pojasnjeval na način, ki se ne da opisati. Uspeh je bil, da se ja dekle prijokalo domu. in da sedaj ve\ kaj se pravi .moškega imeti*. Tudi druga dekleta so pri spovedi dobivala vprašanja, na katera niso mogla odgovarjati. Pa to je itak znana, stara stvar pri nekaterih misi-jonih. V ostalem se ni nobena nesreča zgodila. Tudi znorela dosedaj še ni nobena terci jal ka. — Eva — kje si? Nedavno tega je celjski nemški list pod naslovom: .Adam — kje si?" izkoristil nekoliko pretirano šalo, ki se je zgodila v slovenskih krogih. .Adam — kje si?* je tedaj vpraševal rečeni nemški list. Kmalu potem pa je moral jeden najzvestejših pristašev celjskega nemškega lista vpraševati .Eva — kje si?" a ko je dobil odgovor, ga ni bil prav nič vesel. Zgodilo se je to, ko se je vršil v kazini neki plesni venček. Udeležile so se ga večinoma samo mlajše deklice, pa tudi neka starejša gospodična, ki pa je bila, dasi zelo dekoltirana, vendar toli obzirna, da je z veliko kito svežih rož pokrila svoje »premoženje1. Nakrat je gospodične zmanj • kalo iz dvorane in ob istem času je tndi vse pogrešalo gospoda, ki je poprej očitno kazal veliko zanimanje za »premoženje", ki ga je gospodična skrivala pod svežimi cvetlicami. Začeli so iskati po celi hiši, celo pod streho, končno je „Stari voličsk" naletel na zaklenjena vrata in pričal tako neusmiljeno po njih razbijati, da ja vsa skup drvelo. Mol sioer ni klical »Eva, kje si*, a njegovo klicanje je imelo isto smisel. Dolgo časa ni bilo nič odziva, naposled, ko je bila že vsa hiša zbrana pred vratmi, se je znotraj obrnil kljnč in — Eva ja stopila na dan, pa ne sama, kajti za njo se je prikazal tndi v precej, deranžirani toileti tisti gospod, ki se je pri plesa toli zanimal za Evino premoženje. Tableaa. — Občinske volitve v Kamniku se bodo vršile že v kratkem in, sodeč po ža lostnih izkušnjah, ki jih je kamniško meščanstvo doživelo s klerikalnim gospodar stvom, smemo upati, da bodo sedaj obva rovali mesto slabih gospodarjev in poslali v občinski svet može, ki imajo razum in sposobnost za mestno upravo, katerim je korist meščanstva, korist davkoplačevalcev pri srcu, in ne mož, ki delajo zoper meščanstvo. Kamnik se lepo razvija, kot letovišče in zdravilišče je zaslovel daleč okrog ter ima najlepšo bodočnost, ako prevzamejo občinsko upravo možje, ki so kos svoji nalogi. Da se to zgodi, to bodi skrb kamniških meščanov pri predstoječih obč. volitvah. — Promocija. Gosp. Ljud. Brenče, c. kr. konceptni praktikant pri finančnem ravnateljstvu v Celovcu, je bil danes, 13, t. m. v avli univerze v Gradcu promoviran doktorjem prava. — Jutri vse v „Narodni dom" 1 Velika veselica slovenskega delavskega pevskega društva .Slavec" na korist pogo-relcem v Kropi, Gorenj i vasi, Dobrunjah in Bizoviku se začne na vrtu .Narodnega doma" že ob 7. uri zvečer. Tam bo pro-menadni koncert ljubljanske meščanske godbe, ki bo igrala šest velikih slovanskih skladb, od 8.-9. ure se vrši v Sokolovi telovadnici pevski koncert s sodelovanjem vojaške godbe in g. rež Jos. Nollija, od 9—12. ure pa se vrši na razsvetljenem vrtu in v areni ljudska veselica z godbo, petjem in srečo-levom, pri katerem sodelujejo ljubljanske narodne dame. Ker je vstopnina vzlic do brodelnemu namenu jako nizka ter znaša za osebo le 50 vin., otroci pod 10 let so prosti, se je nadejati, da se ne bodo jutri zbirali okoli vrta nikaki — skopuhi, ki hočejo imeti pač užitek, a le brezplačno! Opozarjamo, da se bo vršil srečolov brez najmanjšega pritiska. Okrašenje z zelenjem je odredil g. župan. V Sokolovi dvorani se bo na noč plesalo. Za slučaj dežja pa se vrši slavnost v telovadnici, ples pa v veliki zgo-renji dvorani. — Veledušen dar. Tukajšnji odvetnik gosp. Valentin Krisper podaril je povodom jutrišnje dobrodelne slavnosti, ki jo priredi .Slavec" v „Narodnem domu", katere se radi odpotovanja ne more udeležiti, znaten dar 50 kron v korist pogorel-cem. Potrjujoč z zahvalo prejem tega zneska, izrekamo željo, da bi našel gospod doktor obilo posnemovalcev od strani onih, ki se dobrodelne slavnosti ne morejo ude ležiti. — „Glasbene Matice" redni občni zbor se vrši danes zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih. — Sklep izpitov „Glasbene Matice". Ker nam je obljubljena obširnejša strokovna ocena za bodoči teden, nsj danes, dodatno k včerajšnjemu kratkemu poročilu, navedemo imena učenk in učencev, ki so sode lovali pii javni produkciji: Iz šole g. prof. Gerbića: Amalij a Je glič, MarijaJe kovec, in Marija Puc (vse klavir), Angela Malic, Ivanka PeršI, APolašek (vsi petje), Hugo Gerbić (gosli); pevska šola prof. Hubada: gospa dr. Ferjanči-čeva, gdčne.: Mira Dev, M. Mo os, Olga Plautz pl. Kellersfeld, Erna Povše; klavirska šola prof. Prochazka: Ema Nolli, Gusta in Marijana Nolli, Vida Prelesnik, Rudolf Reich, Paula Rozman, Hilda Schinzl; klavirska šola gdč. Praprotnikove: Ana Klinar; klavirska šola prof Vedrala: Marijana La-harnar, Ivana Peršl, Alojzija Ste bi; Milan Lenarčič (gosli). Prepuščajoč podrobnejšo oceno našemu poročevalcu omenimo, da so vsi imenovani: gojenke in gojenci »Glasbene Matice" nastopili sigurno in samozavestno, in podali najlepši dokaz, da se v zavodu prav resno goji glasbena umet nost v raznih strokah. Delali so čast sami sebi, učiteljem in zavodu »Glasbena Matice". — Gospodična Jaromila Gerbić, hčerka našega skladatelja in vodje »Glasbene Matice", ki je bila letos sprejeta v tretji letnik operna lole na konaervatorija v Pragi, ja končala ta letnik ta dni z odliko v vseh predmetih. Bila je gdčna. Gerbičava poprej učenka v pevskem oddelka g. prof. Ger biča in je dejstvo, da ja bila vsprejeta takoj v tretji letnik konaervatorija, in Se bolj odlično absolviranje predzadnjega letnika, najlepši dokaz, da sa na naši »Glasbeni Matici" temeljito goji glasba. Čestitamo vrli gdčni, nje učitelja in zavoda »Glasbene Matice" na tako lepem uspehu. — Javni Izpit v zavodu za gluhonema. Opozarjamo Se enkrat na jutrišnji izpit koncem prvega letnika, odkar se je otvoril naS zavod za gluhoneme. Nedavno je pisec teh vrst po prijaznosti g. vodje Primožiča imel priliko se sam preveriti o res presenetljivih uspehih poučevanja po najnovejši metodi. Po tej metodi se nanče gojenci tudi govoriti (ker m u ta s ti so le bili vsled tega, da so gluhi od rojstva in torej nikdar niso slišali človeške govorice, oziroma se naučili govoriti, kakor drugi otroci, ki slišijo in posnemajo govorjenje) Le škoda je, da zarad omejenosti prostora v zavodu pristop k temu res posebno zanimivemu izpitu ni možen širšemu krogu ndeležnikov in se je moral omejiti le na povabljene goste. Morda bode pozneje v interesa zavoda samega mogoče, da se v tej zadevi kaj predrugači in omogoči pristop tudi Širšemu občinstvu, ki se zanima za ta eminentno dobrodelni zavod. Začetek je ob 10. uri zjutraj v zavodu samem, nasproti bolnice na Zaloški cesti. — Sklep šolskega leta. Danes so se zaključile vse mestne ljudske Sole, kakor tudi srednje Sole, na katerih se je Se poučevalo, na običajen način Šolsko leto. — Pevsko društvo „Ljubljana" priredi dne 4. oziroma 11. avgusta t. 1. svoj veliki koncert na vrtu g. Čonžeka pod Rožnikom z jako obširnim vsporedom. Podrobnosti objavijo se pravočasno. Nadalje odbor društva javlja, da se isto udeleži dne 21. t. m. korporativno z zastavo blagoalovljenja barjaka bratskega pevskega društva .Kolo" v Trstu. — Program letošnjega izleta Čehov med Slovence je, kakor čitamo v češkem kolesarskem listu Cvklista, naslednji: V soboto, dne 10 avgusta 1901: Odhod iz Prage z državnega kolodvora ob 11. uri uri 35. min dop. Prihod na Dunaj ob 7, uri 5 min. zvečer. Tu je zvečer prijateljski se stanek z dunajskimi slovanskimi klubi. V nedeljo, dne 11. avgusta 1901: Odhod z dunajskega državnega kolodvora ob 7. uri 45 min. zjutraj; ob 5 uri 20 min. popoldne prihod v Trbiž. Iz Trbiža v Žabnico s kolesi. Od tam peš na Višarje, kjer prenoče. V ponedeljek, dne 12. avgusta 1901: Peš z Višarij v Žabnico. Od tam s kolesi skozi Trbiž v Rabelj — Predil, od tam nazaj skozi Trbiž proti Kranjski gori. Med potom obiščejo beloptška jezera; prenoče pa v Kranjski gori V torek, dne 13. avgusta 1901: Z Kranjske gore se peljejo s kolesi na Bled, kjer imajo obed (M=d potjo pa obiščejo v Dovjem župnika Aljaža). Z Bleda gredo peš v Vintgar, prenoče pa na Bledu. V sredo, dne 14. avgusta 1901: Z Bleda s kolesi v Bohinj. Peš k slapu Savice in nazaj (2 uri), potem iz Bohinja nazaj s kolesi na Bled, kjer jih čaka obed. Prenoče zopet na Bledu V četrtek, dne 15. avgusta 1901: Z Bleda se peljejo s kolesi v Kranj, kjer polože na grob Fran Prešerna venec. Od tam se peljejo na Je zersko, kjer imajo obed. Potem gredo v češko kočo na Grintovcu in nazaj. Prenoče deloma v koči, deloma na Jezerskem v kazini. V petek, dne 16. avgusta 1901: Iz Jezerskega odrinejo s kolesi v Kranj in Ljubljano, kjer imajo obed. Prenoče pa v Ljubljani. V soboto, dne 17. avgusta 1901: Izlet v Postojno in nazaj. Zvečer prijateljski sestanek s Slovenci. Prenočevanje v Ljubljani. V nedeljo, dne 18. avgusta 1901: Ogledovanje mesta Ljubljane in eventualno dirka. — Vipavska založnica. Komisija za razlastitev zemlje za vipavsko železnico ja bila pričela delovati sredi meseca maja, in sicer v občini Vogersko. Potem je delovala v ajdovskem okraja, slednjič v Batajah, Sv. Križa in v Dobra vi j ah. Sredi tega meseca bodo razlastitve po večini končane. Prihodnji teden bo delovala komisija v Dornbergu. Država je dovolila razlastitev poleg gorenje komisije geometrov Gasser, Resen in Streinz tudi podjetništvu za vipavsko železnico, imenoma Karla Demathu in Edvarda Klemenoziew iezu kot zastopnikom« tega podjetništva. Za posamezne njiva so plačevali po 200, 300, 400, tndi 500—600 gld.; bliza Gorica, kjer je seveda vrednoat večja, tudi od 1000 do 1200 gld. za njivo. — Zvaza Tržiča (Monfaloona) z morjem. Župan Conta Valentinis je naznanil občinskemu zastopa v Tržiča (Monfaloona), da ja zagotovljena zgradba plovit benega kanala iz Tržiča do morja, in da 8e bodo dotična dela že v kratkem pričela. — Samomor. V Gorioi se je zastrupil vpokojeni stotnik Fran pl. Lichten-stern. — Razpissne ustanova. Za leto 1901 razpisane ao od umrlega barona Karla Wurzbacha napravljene .cesarice Elizabete ustanove za invalide", in sicer: a) tri usta nove po 120 K za Ljubljančane, b) tri usta nove po 60 K za rojake iz Kamnika, iz JarS, s Homca in c) tri ustanove po 60 K za rojake iz Ventarjeva v občini šmar tinski pri Litiji. Te ustanove oddaja gosp. baron Alfonzij Wurzbach, in sicer: ona za Ljubljančane po nasvetu krajnskega deželnega odbora; ustanove za Kamničane, Jar Sane in Homčane po nasvetu županstva v Kamniku ter ustanove za Ventarjevčane po nasvetu županstva šmartinske občine Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni vojaški invalidi iz imenovanih krajev od stražmojstra ali narednika nazaj, ki so lepega vedenja in vsled v vojni dobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli preživeti. Ako bi se za omenjene ustanove ne zglasilo zadostno število vojaških inva lidov z opisanimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži spodobnega vedenja iz imenovanih krajev, ki se radi bolehavosti in starosti ne morejo sami preživeti. V obeh slučajih dokazati je s posebnimi občinskimi, po c kr. političnem cblastvu potrjenimi spričevali neomadeže vanost prosilcev. Dotične prošnje v'o že naj prosilci iz Ljubljane pri ljubljanskem mestnem magistratu, drugi prošnjiki pa vsak pri županstvu svoje občine do 10. avgusta 1901. 1. — Cirkus Zavatta, dobro znan in priljubljen mej podjetji te vrste, pride bodoči teden v Ljubljano ter priredi nekoliko predstav. Prva predstava bode v soboto 20. t. m. — S palico napadel je pekovski pomočnik I. P. šiviljo Fiaučiško Mikličevo in jo pretepel, ker sta se z njegovo ženo ne kaj sporekli. — Izgubljene reči. Posestnica T. D. iz Loža je izgubila na poti s kolodvora po Kolodvorskih ulicah do Frančiškanske cerkve sivo sukneno jopico. * Ponesrečil ja v Pištjanu na Ogr skem, kakor poizvemo iz prijateljskega pisma, c. kr. nadštabni zdravnik dr. Ferdinand Zimmert, bivši referent domobranske divizije v Krakovem. Pred tremi tedni je prišel tja s svojo soprogo in taščo iskajoč zdravja radi trganja po udih. Na večer 10 t. m. poslovivši se od žene in tašče,, bivajočih v civilnih domih, šel je z dežnikom v roki in ogrnjen s površnjo suknjo v tamošnji vojaški zavod, kjer je bilo njegovo stanovanje v prvem nadstropju. Ranjki, imevši navado spati pri odprtih oknih, je hotel, prišedši v svojo sobo, okna na stežaj odpreti. Ker so okenske police precej nizke, in ker se je moral ponesrečeni dosti nizko skloniti, da bi pritrdil oknice, dobil je prevago in se prekucnil skozi okno 7 m globoko. Zlomil si je pet reber in je bil v treh urah mrtev. Zakon je bil brez otrok. * Na grobu svojega otroka. Iz Spleta poročajo, da je pred par dnevi gospa Ivana Celic na grobu svojega otroka nagloma umrla. Začela se je krčevito jokati in za dela jo je kap. Obležala je na gomili mrtva. * Morilec očeta. V vasi Kanižka Iva na Hrvatskem se je spri kmet Franjo Kratkv s svojim očetom. Sin se je tako razjezil, da je zgrabil vile ter je ž njimi zabodel očeta tako, da je bil takoj mrtev. * „Sestre pri dobrem pastirju" v Nancvju se kaj malo ravnajo po zgledih božjega dobrega pastirja. Nedavno so prišle na dan strašne surovosti in nečloveška dejanja, katera se dogaj ajo dan na dan za tihimi zidovi tega svetega samostana. Neka gospodična Lecoanet je tožila sestre, ker so jo 17 let izrabljale na najgrši način ter jo 8pravile celo ob zdravja. Pri tej Obrav- navi se ja izvedelo, da morajo delati ravna dekleta v tam samostana najtežavnejša ter očem jako Škodljiva opravila. Jeati jim dajejo sestre čeatokrat al anino, v katerih mr gola črvi, v jedi ao našla že dostikrat cunje, kose premoga in dr. Posledice tega ao, da ima mnogo deklet želodčen katar. Zdravnika ne pokličejo akoro nikdar nobenega; delati morajo dekleta, če so tudi Se tako bolna. Jedna izmej deklet je pravila, da je videla več svojih keleginj umreti na stolih, na katerih so delale. Ako se je katera kaj pregrešila, je morala klečati na tleh po eno uro z razprostrtimi rokami ter poljubiti tla, predno je vstala. Občevati ne smejo dekleta skoro nič mej seboj, tudi s sorodniki smejo govoriti le skozi omrežje v prisotnosti nadzorovalke. Po pravici je imenoval državni pravnik ta samistan kaznilnico in delo v njem prisilno delo. Obsodba se bode vršila v soboto, dne 13. t. m. * Sopranistinja in altistka v jedni osebi. Pariško gledališče je engažiralo za-morko Fields, katera je prej pela s potujočimi družbami v Londonu. Mlada pevka je sedaj primadona za visoki sopran, a poje tudi lahko najglobokejši alt, kar vzbuja seveda pri slušalcih veliko senzacijo. * 56 milijonov funtov šterlingov za kulturne in dobrodelne svrhe hoče dati američanski .jekleni kralj" Andrew Car-negie, ki je ustanovil s svojim denarjem že več vseučilišč. Milijonar brez bližjih sorodnikov živi sedaj na Škotskem. * Duhovnika usmrtili. Dne 9. t m. so usmrtili v Granadi z garoto duhovnika Julijana Augnito in njegovega strijca, ker sta skupno umorila duhovnikovega očeta, ter tako preje dobila njegovo malo posestvo v roke. Kraljica regentinja, katero so prosili sorodniki morilcev pomiloščenja, je prošnjo odbila. * V Dunav je skočil, ker ga niso vzeli k vojakom. Dne 22. p. m. so našli v Dunavu pri Hainburgu mrtvega 20letnega čevljarskega pomočnika Roberta Karnerja z Dunaja. Mladi mož je hotel postati na vsak način vojak, a ker ga niso marali, je bil tako žalosten, da je skočil radi tega v Dunav. Na Rudolfovem mostu je pustil svojo delavsko knjižico in palico. * Francoz s tremi ženami. Te dni se je zagovarjal pred sodiščem v Parizu neki Lament Mane radi mnegoženatva in tatvine. Prvikrat se je oženil 1. 1882. S svojo prvo ženo je imel sina. Potem jo je ostavil ter se poročil civilno z neko bogato vdovo. Toda v jednem letu se je tudi te naveličal, začel je razmerje z delavko Ma-deleiuo Julijo, katero je tudi poročil. V svojem tretjem zakonu je imel MaLe dva otroka. Obtoženec je pred sodiščem prav resno zatrjeval, da bi se bil oženil še četrtič in petič, ako ga ne bi bili zaprli radi tatvine ter prišli tako na sled vsem njegovim zločinom. * Razbojniki na Kavkazu. Iz Fipliza javljajo, da je napalo nedavno šest razbojnikov poštni omnibus, v katerem je bilo deset oseb Razbojniki so bili na konjih ter so vzeli potnikom ves denar in vse dragocenosti Malo za tem je prišel drugi in tretji omnibus, in hajduki so vse oplenili. * Morilka proti svoji volji. Iz Stanislava javljajo, da je prišla nedavno k tamošnji sodniji babica Mahler ter je izpovedala, da je umorila proti svoji volji neko dete. Pred par dnevi sta se namreč pripeljala k njej dva gospoda v zaprti kočiji ter jo vzela seboj k nekemu porodu. Šele na poti je opazila babica, da imata gospoda krinki na obrazu. Tudi njej sta zavezala oči, da ne bi videla, v kateri smeri se vozi. Ko se je dete rodilo, sta stopila gospoda z nabitima revolverjema pred babico ter sta zahtevala, naj vrže otroka v žarečo peč. Zagrozila sta jej, da jo sicer gotovo ustrelita. V prvem strahu je babica res storila, kar sta zahtevala gospoda, a pekla jo je potem tako vest, da se je sama prijavila sodišču. * Žensko gospodarstvo. Emancipacija se vendar le ne obnese dobro. To se je pokazalo v občini Lincoln v državi New-Yersey. Tam imajo vse ženske volilno pravico, zato so imele v kratkem v občinskem zastopu večino. No gospodarile so tako, da so te dni na hišah vihrale črne zastave v znak, da bodo dražbanim potom prodane. Mesto je zadolženo preko — dimnikov. Oj, te ženske! U3T Dalja v prilogi. ~££B Priloga »Slovenskemu Narodu*1 Žt 158, dn6 13. julija 1901, * Tragedija Parižanke. Za pariške razstave se je prodaciral v Palais de la danse tndi neki pristni Indijec Cerecćna Pan kia; vanj se je zaljubila kcasna modi-atinja Amandina Đalle. Indijec je ostal radi nje Se pozneje v Parizu, kjer je dobil službo vratarja. Živela sta prav srečno z modistinjo, nakrat pa se je lotila Panikia vroča želja po svoji domovini. Prosil je angleškega konzala v Parizu da bi ga dal prepeljati razaj v Indijo. Pred kratkim je dobil Indijec karto. A odpotovati ni hotel sam, temveč seboj je hotel imeti tudi svojo ljubico. A ta ga ni hotela spremljati čeS, da ne mara iti k divjakom. Na pred večer razstanka je napravil Idijec odhod nico; povabil je Se prijateljico svoje drag«, katero je začel iznova prositi in ji pngo varjati, naj gre ž njim v domovino. Ko ga ni hotela uslišati, je potegnil nož iz žepa ter ga je porinil svoji ljubici v prsa. Mo-distinja je kmalu umrla, redarstvo pa je jako težko branilo morilca razjarjenega ljudstva, ki se je hotelo osvetiti. * Turški roparji. Iz Aten poročajo da so utomili pred par dnevi roparji v vasi Kalama pod vodstvom načelnika Dianopole v hišo bogatega kristijana Poliphere. Zvezali so gospodarja ter preiskali vso hišo našli so samo 2000 turških funtov denarja. Ker se jim je to premalo zdelo, so odpe Ijali Poliphero v gore, da bi zahtevali potem zanj veliko odškodnino. Na poti pa so srečali več turških vojakov. Nastal je takoj hud boj; jednega roparja so ubili, načelnik roparjev pa je odsekal Polipheri glavo, ko je videl, da mu preti nevarnost od turških vojakov ter je pobegnil v gozd Končno so vojaki roparje zmagali, nekateri pa so hiteli za Danopulo. * Okrutnost belgijskih častnikov. Angleški aDaily Expresafc poroča, da postopajo belgijski častniki v državi Kongo z domačini nečuveno kruto. Častniki so na pr. v neki vasi vso noč popivali, potem pa zahtevali, naj pridejo ženske ter pred njimi plešejo in pojejo. Ker tega poglavar ni dovolil, so ga ustrelili. Nato so ženske ven darle prišle, a častniki so jih tudi postrelili * Poroka med dvema dekletoma. Iz Madrida poročajo, da sta se učiteljici Marcella Gorcia-Ybaosova in Elisa San-chez Loriigova nenaravno ljubili. Končno sta hoteli biti poročeni., Gorcia-Ybaosova se je oblekla v moško obleko ter dobila krstni list na tuje ime. Duhovnik, ki naj bi ju poročil, pa je slutil, da je navidezni ženin dekle. Poklical je policijo, ki je dala ženina šiloma zdravniško preiskati. Tedaj se je pokazala resnica. Ženina in nevesto so zaprli. Književnost — „Učiteljski Tovariš". Št. 20. ima nastopno vsebino: XIII. skupščina .Zaveze" na Bledu. — Boj slovenskega učitelja za pripadajočo mu petletnino. — Učiteljski pravnik. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih alužeb. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 13. julija. Danes je odpotoval ministrski predsednik dr. Korber na poset k ogrskemu ministrskemu predsedniku Szellu. Dasiravno se ofici-alno zatrjuje, da ima ta poset docela privaten značaj, ni dvoma, da se tiče ta poset parlamentarnih dispozicij za bodočnost. Praga 13. julija. V nedeljo so imeli Mlado- in Staro Čehi skupno konferenco radi bodočih deželnozborskih volitev. Praga 13. julija. Praga ima doslej 7 okrajev. Ker se priključijo v krat kem še drugi, jih bo štela potem 12. Trdent 13. julija. V občinskem svetu je poročal župan o neuspehu gibanja za avtonomijo ter dejal, da se zanima za razvoj tega vprašanja tudi mnogo drugih krajev. Občinski svet je protestiral proti postopanju deželnega zbora. Iz različnih občin so došli enaki protesti. London 13. julija. „Daily News" poročajo iz Bloemfonteina, da je De-wet s svojim oddelkom pri Brand-fortu. Neki angleški oddelek operira južno Kroonstada. Pekin 13. julija. Princ Čung je odpotoval danes v rumeni suknji y Nemčijo. Spremljata ga dva brata, več kitajskih dostojanstvenikov in uradnikov ter dva štabna častnika grofa Walderseeja. Šanhaj 13 julija. Govori se, da maršira princ Tuan z veliko vojsko v pokrajino Šansi. V njegovi družbi je baje tudi prestolonaslednik. To se je moglo zgoditi le z dovoljenjem cesarice-vdove. Narodno gospodarstvo. — Mestna hranilnica v Kamniku pričela je svoje delovanje dne 2. julija t. 1 m je ista ustanovljena vsled sklepov ob činskega odbora z dne 1. maja 1898 in dne 19. oktobra 1899 — Ta hranilnica ni občinski, ampak za se ustanovljen in orga nizovan zavod z državnim nadzorstvom. — Pravila tega zavoda potrdila je c. kr. deželna vlada za Kranjsko z razpisom z dne 7 novembra 1900 štev. 15919 v imenu vi Hokega c. kr. ministrstva notranjih stvarij. Mestna občina Kamnik prevzema za zavod splošno poroštvo, vrh tega pa za vloge in nj>hovo po pravilih določeno obrestovanje posebno poroštvo v znesku 20 000 kron in je v ta namen deponirala 20000 kron v državnih zadolžnicah. Mestna hranilnica v Kamniku sprejema hranilne vloge, za katere plačuje 4% obresti; rentni davek plačuje iz svojega. Posojila dajejo se na nepremična posestva po 5 °/0 o b r e s t i in l - o anuitete, tako da uniči dolžnik v 36 letih ves dolg, ako plača vsacega pol leta 3% izposojenega kapitala. — Dalje dovoljuje mestna hranilnica v Kamniku posojila proti za stavljenj u avstrijskih dižavnih zadolžnic, kupuie obrestonosne vrednostne listine in eskomptuje lastne hranilnične knjižice in tudi hranilnične knjižice drugih avstrijskih hranilnic, obrestne kupone in žreb ove državne srečke in v Kamniku plačljive menice, katere zapadejo navadno v treh, najdalje pa v šestih mesecih, in ki so preskrbljene s tremi sigurnimi spoznanimi podpisi. Uradni dan je vsak torek in četrtek cd 9—12 ure dopoludne. Izjava.*) Ker se je pri občinskih volitvah na Rakeku 4. t. m. izvolilo mene občinskim odbornikom, izjavim tem potom, da jaz tega mesta ne prevzamem — od klerikalne stranke že sploh ne — ker se me je izvolilo proti moji volji in brez moje vednosti! Ta nastop klerikalne stranke obsojam tembolj, ker se sploh v politiko nikdar vmešaval nisem, da se je pa moje ime zlorabljalo v svrho agitacije, dobiti hočem natančneje podatke, da se ta drznost na pravem mestu poplača. (1494) Rakek, 12. julija 1901. __Giusto Segalla. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Darila. Družbi sv. Cirila In Metoda so od 1. do 10. julija poslali prispevkov p. n. gospoda in korporacije : Odbor koroških Slovencev 1000 K, uprav-ništvo „Slov. Naroda" 338 69 K (mej temi 98 25 K Ciril-Metodovega dara), cand. iur. A. KolSek v Konjicah zbirko 11 K, arh. A. Aškerc v Ljubljani 10 K, prof. dr. Iv. Svetina 10 K, A. E. v Dalmaciji v spomin f not. Iv. Gogoli 10 K, T. V. iz nabiralnika v Močilnikovi gostilni na Raki 4 84 K, Antonija Kadivec v Ljubljani zbirko vesele dražbe v Polhovem gradcu 1610 K, Fanika Režabek v Konjicah 2 K, podružnica v Št. Petru na Krasu 6030 K, učitelj Miroslav Kožuh zbirko ob učiteljskem zborovanju 5 K, ljubljanski magistratni uradniki mesto venca f mag. tajniku dru. Iv. Janu 6713 K; za god slov. blagovestnikov: prof. Iv. Macher v Ljubljani 3 K, duhovska družba na gorenjski železnici 10 K, litijsko-Smartinake Slovenke polovico prihodnje pokroviteljnine 100 K (po „Slov. Narodu"), Jožef Novak v Velikih La-šičah 10 K, dekan Janez Novak v Radovljici 10 K, posoj. taj. Jos. Berk v Konjicah preostanek za kres 6 K, dekan Iv. N. Murovec v Cerknem 5 K, ženska podružnica v Krškem 107 K z udnino vred (po „Slov. Narodu"), advokat dr. R. Pipuš v Mariboru pri kresu nabrano svoto 1350 K. Blagajnlštvo družbe sv. Cirila in Metoda. Upravnlštvu nagega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Od avstro- ogrske meje priposlano 3 krone 10 vin. pod geslom: ,Naj 'z malega zraste veliko!" J. J. Štefanov. — Gg. slovenski visokošolci na Dunaju preostanek svote za venec na grob tovarišu cand. iur. Jos. Očkrlu 6 kron. — G. Širne pl. Sladovič, Rudolfovo, 2 kroni vpisnine, vrnjene mu od vinarske zadruge v Rudolfovem z željo, da tudi drugi, kojih zadruga ne mara, isto store. — Skupaj 11 kron 10 vin. — Živeli 1 Za Prešernov spomenik. Od avstro-ogerske meje priposlano 3 K 10 vin., pod geslom: „Da il njet' razpra VldTc • IleSić prava ? Korš*> „Pesniku" kliče: večnaja Slava!" J. J. Štefanov. Prešernova vinarna .pri roži" v Ljubljani 6 kron. — Skupaj 8 kron 10 vin. — Živeli! Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano »Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1-80. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, e. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 (2—10) NAJBOLJŠA HRANA ZA ZDRAVE IN. v crevih bolns orroke 1 loka za orroke k 1268 Meteorologično poročilo. VUlna nad morjem 806-a m. Srednji mračni tlak 786-0 mm. Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Vetrovi Nebo |1 12 j H. zveCer 13 j 7. zjutraj „ 2. popoL 7358 7357 734 0 18 4 si. sever del. jasno S 15 4! si. jug 'del. jasno' 26 7 al. jzahod detoblač. o Srednja včerajšnja temperatura 18 9°, nor-male: 19 7°. Dunajska borza dne 13. julija 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebra . . . , avstrijska zlata renta......, \v8trijska kronska renta 4°/0 . . . . 3grska zlata renta 4°/....... Ogrska kronska renta 4(/0 . . . . \vstro-ogrske bančne delnice . . . Kreditne delnice ......... London vista......... Nemški državni bankovci za 100 mark 20 mark ........... 20 frankov........ . . Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... 99 30 9915 118 40 95-60 118 15 92 90 1629 — 624 EO 239-57Vt 11747 Vi 23 49 1903 91 — 1128 Globoko žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti naše preljubljene soproge, oziroma hčere, sestre, svakinje in tete, blagorodne gospe Adele Krema roj. Javoršek soproga fotografova katera je danes, dne 13. t. m. ob 3. uri po noči, po mučni bolezni v 20. letu svoje starosti, previđena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v nedeljo, dne 14 t. m., ob 6. uri popoludne iz hiše žalosti, Šiška št. 70, na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznaneoja v ponedeljek ob 7. uri zjutraj. Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Šiška, dne 13. julija 1901. (1487) Žalujoči ostali. Zahvala. Globoko ginjena po mnogobrojnih dokazih iskrenega sočutja povodom smrti mojega iskreno ljubljenega soproga gospoda dr. Ivana Jan-a izrekam za darovane lepe vence, za mnogobrojno zadnje častilno spremstvo in za vsa toliko tolažilna ustna in pismena sožalja v svojem in v imenu svojih nedoraslih otrok, svojo najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo. Pesebno se pa zahvaljujem č. g. župniku Ažmanu, g. V. Černetu. g. V. Janu, g. nad-učitelju J. Žirovniku, gg. uradnikom ljubljanskega magistrata, si. bralnemu in gasilnemu društvu, za ginljivo petie ob grobu in onim neustrašenim možem, ki so šli pokojnika iskat pod Bratovljo peč z nevarnostjo lastnega življenja. Marija dr. Jan-ova. -----alfcjiTttfia kislimi najboljša namizna in okrepčujoča pijača preskušana pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih vsapilih. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Spe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (25—5) _ _ _ f Južne tt lem tre postaja: Polten« V IVOPCI Krasno preblvatne« SReML . Preizkušeno i zdravilišče za Dolezai * BntVOTAP Želodcu, na Jetrih in- ledvicah, m IVU^CtlCl. sladkorna bolezen (diabetis), iolCsM kamene, katar h e v go! tancu ki aa V. Slatina, krhiju itd. __ Prospekti t« dobe pri ravmascljn. Legenda o Triglavu. Prositi pride Grega ves potrt Šent Petra vstop v nebeški vrt. Trpljenja vžil si je na svetu mnogo, Bridkosti, tuge, saj še srce vbogo Je ranjeno zapustilo ta svet, (12-134) Al' gor pa neki bolje da se žvet. Ko sveti Peter pred seboj ga gleda, Krepčila da mu treba, koj spozna — seveda. Najboljšega iz hrambe kupico nalije — Pokorno Grega raja dar popije. Še spraznil ni in že je ves ozdravljen, Objeti Petra najbolj je pripravljen! „Kaj dal si mi, da me je čudno okrepčalo, lz mahom vso bolest in tužnost mi razgnalo? — Hvaležna solza mu v očeh leskeče Ko mu v odgovor sveti Peter reče: „Iz žlahtnih rožic in cvetlic se dela, Najboljših, kar le Kranjska ima dežela. Ta ..'rrljtlav*-. ki oživlja, zdravi in ohrani In ki patent je kliiucrja v Ljubljani." Lepo stanovanje! s 3 sobami, kuhinjo, shrambo in drugimi pritiklinami, odda se za avgust v Flori-jansklh ulicah št. 19, I. nadstropje, za letno najemščino 200 gld. Razgled je na ulico. (571-18) Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Kehitanen-Apotheke, Frankfurt a./.TI. Trgovski pomočnik železninar, dobro izvežban v t«j stroki in zanesljiv, sa sprejme pod dobrimi pogoji. (1471—2) Zaloška cesta št. 15 (Vod mat). Učenca sprejme A.« Paraboli ? špecerijska trgovina v Ljubljani. (1495—1) do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito do« voljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Osterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (1158—7) Išče se dobro izurjena m 100 za trgovino z mešanim blagom pri Oto Wolflingu na Bledu. 1431-3 Styria-kolo dobro obranjeno (1488—1) so proda po nizki ooni. Naslov pove upravni št vo »Slov. Nar.". Hiša z zemljiščem v prijaznem kraju se proda ali pa da v najem za veo let. V hiši je gostilna, katera se da tudi sama v najem. (1464—3) Kje? pove upravništvo .Slov. Nar.". sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. (1470-2) Ivan Žargi, Kamnik. ob glavni cesti, pripravna za vsak obrt, proda se Iz proste rohe pod Jako ugodnimi pogoji. Naslov lastnika pove upravniStvo „Slov. Naroda". (1398—3) Pravo naravno sadno žganje kakor cešpljevec, crešnjeveo, hrušoveo itd. za namako jagod in drugega sadja prodaja Mamo L. Benedik, Ljubljana Dolenjska cesta. Po pošti pošiljam zaboje po 5 kg. 8 3 1 in po 10 kg. s G 1 vsebine po povzetju. (1478-1) 68 Dobro ohranjeno in po nizki ceni je na prodaj s I landaver, I odprta kočija, I voz (break) za 8 oseb pri (1469-3) J. Vičič-u v Postojini. Južnonemška predilnica bombaža nekoliko delavskih družin. Delo za prelee, vrtilee, nasajalee (natlkalee), tlejeree in trosleree I. t. d. Visoke plače, hrana po ceni, stanovanja z vrtom in poljem za krompir pri tovarni; dobre Sole na mestu. Pismene ponudbe naj se pošiljajo pod ,,S. Z. 9133'« na tvrdko Kudolf JVlosse v * t u 11 it »rl u. (1469—2) Holandsko-ameriška proga Rotterdaxn-New-York. 8-oo dopoldne. 2-00 popoldne. 6-30 dopoldne. Prlliodnje odplutbet 18. julija Amsterdam 3-oo popoldne. 25. julija Statendam 1. avg. Potsdam 8. avg. Maasdam Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (1472-1) Cene v prvi fcajiti od 264- K naprej \ izprista-drugi kajiti od 228 K „ J niSča m. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne naDunaji: Za kajite: I., Kolowratrlng 10; za ni. razred: IV., Weyrlngergasse 7 A. Avetr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu. Proda eventuelno da v najem proti primerni kavciji večja in dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom na deželi. Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1428—5) Najboljša uporaba Kar največ In najfinejšega surovega * * * masla! Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih priznanj; v Parizu 1900 „Grand-Prix". iu milijona tacih strojev v rabi! Uravnnjejo se pasterizerske naprave za transport mleka. Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo. Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko in parno moč. Načrti proračuni. (470) Akcijska ch užba (2°) Alf a-Separator Dunaj, XVI. Ganglbauergasse 29. Ceniki, poučne brošure b r e z p lačno. Umskega pomočnika 20—24 let starega, vaprejme 1466-3 Franc Benedfči6, urar v škofji Loki, na Glavnem trgu. Prodajalna m skladiščem v novozgrajeni hiši, Prešernove ulice št. 5 se odda za avgustov termin. (1483-1) Oznanilo. Dne 21. julija 1901 ob 3. uri popo-ludne se bode v Hribu pri Vrhniki vršila prostovoljna dražba nekdaj Obresovega mlina in žage. Cena in dražbeni pogoji se izvejo pri c. kr. notarju g. Antonu Koniotar-Ju na Vrhniki. (1485—1) Ces. kr. avstrijske jg* državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1901. leta. Odhod Iz LJubljane jaš. kol. Proga če* Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Ausnee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vluk v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Drmaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, oez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; Cez Amstetten na Dunaj.— Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; cez Selzthal v Solno-grad, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran2ensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novomeito ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. uri 55 in zveCer v Novomesto, Ko-Cevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak ■ Dunaja Cez Amstetten, iz Lipska, Karlovih var o v, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m po- Eludne osobni vlak s Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, ljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zveCer iz Podnarta - Krope.--Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga ls Novega mosta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in KoCevja, ob 2. uri 88 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. — Odhod ls LJubljane drž. kol. v Ka—MM. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 60 m in ob 10 uri 25 m zveCer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž, kol. ls Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m do(.oludne, ob 6. uri 10 m in ob 5). uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (.1393) Postranski zaslužek mesečno 10O 400 K dobi vsak (osobito nastanjeni trgovci) s prodajo zakonito dopuščenih srečk na mesečne obroke. Solidne zmožne zastopnike Išče neka prva avstrijska banka. Vkljub visoki proviziji solidne cene. Ponudbe pod „U. G. 2326" na Haasenstein AVogler, Praga. (1263—5) Učenec (1461-3) za špecerijsko trgovino se takoj vaprejme. Kje? pove upravništvo .Slov. Nar". Zdravilišče Toplice 'anJ skem dolenjske železnice postaja Straža - Toplioe. Akratoterma 33 —38° C, pitno in kopalno zdravljenje, izredno vplivajoče pri protinu, reuml, ischias in nevralglji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni basini, posebne kopeli in barske kopeli. Udobno opravljene sobe za tujce, igralne in drožbinske sobe. Zdravo podnebje. — Gozdnata okolica. — Dobre cenene restavracije. — Sezija od I. maja do 15. oktobra. Pospekti in razjasnila brez stroškov pri (873—6) kopališkem ravnateljstvu. Veliki krah! I \Tew-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko; 6 kom. ang. Viktoria cašic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najtin. sipalnice za sladkor. 4* komadov skupaj samo »Id. 6-60. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Amen-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkak^nl slepai*ljl L zavezujem se s tem javno, vsakemu, ka-' teremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (2116—30) A. HIRSCHBERG-a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji II., Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597. PoSiljase v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpoSlje. ^'-^/^ Čistilni prašek za njo tO kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeek iz pohvalnih pisem. Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. inkr. stotnik v 27. peSpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru. Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se jedno. Št. Pa vel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bonm, okrožni in tovarniški zdravnik. Postranski zaslužek trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.90S" Gradec, poste restante. (766—14) !Veliko denarja! do lOOO kron na meite lahko poSteno zaslužijo osobe vsakterega stanu — (tudi kot postranski zaslužek;. Več se izve pod „Reell po ■nonenl pluarnl E. Itrlatoiflk, Innsbruek. PoStno predalo 36 (847-24) : t...........~, (1481) posredovalnica stanovanj in služeb r Gospodske ulice št. 6 priporoča In nanaeMea !«• holjaie službe iskajoče vsake vrste (možke in ženske) za IJubljano In drugod. — Potnlna tukaj. — TrMlna, Mlrokovna In kolikor možno hitra poMtrezhu zaicotoi IJenu. 200 kron lahko zaslužijo osebe, ki imajo dosti znanja, mesečno s prodajo lahko spečljivega predmeta. Pri porabnosti stalna plača. (1324—2) Ponudbe sub ^M. HT. »Sil*« sprejema IIaasenttteln »V- Vogler, Dunaj. Stev. 24331. (1479-1) Razpis. Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije razdeliti je med petero ubogih vdov ljubljanskih 400 K. Prošnje za podelitev teh podpor je vložiti do 25. t. m. pri podpisanem uradu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 10. julija 1901. Čokolada ParlM IttOO. C: ran d Pri«. (23-26) Povsod na prodaj. Cacao I trgovska akademija, Abiturijentski tečaj. ^ Jednoleten trarovaki tečaj za absolvente tgrednjlli moI In rnnklh urnih za v odo v, ki se hote posvetiti trgovskim in industrijalnim podjetjem, ali hote kot veiikoSolci (juristi) svoje vednosti razširiti. Zarrtrk dne ... oktobra. Obširne prospekte razpošilja ravnateljeva pisarna, Kalserfeldgasse Nr. 25. 1474-1 Ravnatelj: -M. fir£«~s-oj «-■-. Ustanovljeno Brata Eberl Ista 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 29 jnine železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Valila lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. Zaloga vsakovrstnih oopičev ss pleskarje, slikarje in sldarje, itedilaeg-a mašila ss hrastov« pod«, karbolinaja Itd. Posebno priporočava si. občinstvu najnovejle, najboljše in neprecenljivo sredstvo ta likanje Bobnih tal pod imenom „Bapidol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. Prej Prej J. Zor j. zor Alojzij Erjavec črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, poSteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 29 ■trt u ihranjujejo. — Trajia naročilom naj u prida« nor«. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar na Glancah št. O* fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1 priporoča svojo veliko zalogo atruararsklh del laatnegra Izdelka. Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvrSuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 29 MODERCE natančno po životni meri za vsako starost, sa vsaki život In v vsaki fazoni ® ® <§Ž 3I> U C M D11/ i/C KI n A v Ljubljani, Glavni trg ntlinliV IV L H U H ® & štev. 17. ® ®29 Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, avileno blago, perilo, • • • • a klobuk« za damo« tkana In kratka roba na debelo In drobno. • a • e e E Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik Stari trg št. 21 Tu se dobiva 4krat na dan sveža, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenac (Vanille-Zwiebak), kakor tudi Spržen kruh^£5 hlebčki po lO, 15 ln *& kr. V slasčldarnlcl postrezam z najfinejšim nastadnlm pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine indijanska krofa in napolnjene zavitka. 29 Celogruntno posestvo obsezajoče: veliko, visokopritlično hišo, iz kamena in opeke zidano, v kateri so štiri -velike sobe, veža in velika kuhinja, tri •velike kleti in velik hlev, skedenj in kaSča, dalje velik sadni in socivni vrt, polja, travniki in gozdi. (1320 -4) se d£ na več let v najem, aH pa se tndi proda pod ugodnimi pogoji. Več se izve pri Mariji Agnitsch v Novih Lazih (Hinterberg) št. 32 pošt. Kočevje. Čudovita novost! 325 komadov za 1 gld. 95 kr- Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dve letna garancija. Vo-likolepa Laterna magica s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili bri-ijantom, 1 krasen kolije iz orient-biserov, patentni .zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjati mošnjiček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-zlatih manšetnih in sraj-čmh gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in se 200 razmh komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica S. Kohane, Krakovo, poštno predalo 99, (1447—2) Ako ne ugaja, se denar vrne. L. Lus6F obliž za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem Itd. itd. ===== Glavna zaloga: L. Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meidling. z,^r Lnser-je?-^ Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoll. V Kranju: K. Savnlk. (627—16) Pozor! 0O*1* Pozor! jesihova esenca. 1 liter velja 2 K. Ako hočete dober jesih sami narediti, pomešajte 1 liter moje bele ali ru-deče 8O°/0 Jeilhove eaenee z 20—30 litrov studenčne vode in izvrsten jesih je gotov. 1192-8 Zaloga pri: R. Bračko v Ptuju. Ljudevit Borovnik puakar v Borovljah < IVrlaeh) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pusek za lovce in strelce« po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje s tare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Iluetro- a (2692) vani oenlkl saitonj. (27) 5 Svjetlaj samo s a Globus Exhrakfom (996) Odllikovan z zlato svetinjo I. (4) svetovna razstava v Pariza 1900. Dobiva se v vseh iz lepakov razvidnih trgovinah. Puščice po 10. 16 in SO vinarjev. Vrtnar sprejme se v graščini v Ribnici. Ponudbe a spričevali poslati je na oskrbništvo imenovane graščine. (148Đ) S. Goldschmidt & sin tovarna štediloih ognjišč Wels, Gornje Avstrijsko. 129 '^^r'*-'^ Prenoillns štedllna oanjlaea v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsaki renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja. (923—11) kis a v m°' Dobiva se skoro v vseh dotičnih trgovinah. liiss-Staufer-jev kle] v tobolrlh In ateblenleah večkrat odlikovan z zlatimi in srebrnimi svetinjami, s katerim se lahko zlepijo zlomljene stvari, ima na prodaj Fran Kellmann v EJ ubijani. (511—10) Vabilo k občnemu zboru Posojilnice v Žužemberku registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil dne 21. t. m. ob 2. uri popoludne v posojilničnih prostorih s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika o zadružnem stanju in letnem računu. 3. Volitev: «) načelstva, b) nadzorstva. 4. Posamezni nasveti. Za slučaj, da bi ob določenem času po §. 40. zadr. pravil, ne bilo zadostno zastopano število zadr. deležev in zadružnikov, vršil se bo jedno uro pozneje drugi občni zbor z istim vsporedom, ki bode sklepal brezuvetno. K obili udeležbi vabi (1490) načelstvo. Dobre cenene ure s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD _ tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln most (BrUx) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 120 Nikelnasti budilec.......... „ 1'95 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—60) pTW Ilw*tn>rani katalog zaston/ in poštnine prosto. (1484-1) Glavni dobitek. Žrebanje, dne 1. avgusta Promese k drž, srečkam iz 1.1860 [«*} [^r [ S$S~ se dobe pri ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Absolvirani šestošolci kateri se žele posvetiti farmaciji, naj se obrnejo na kranjski gremij lekarnarjev v Ljubljani, kjer se jim dajo potrebna pojasnila ustno ali pismeno, kakor se jim tudi nakažejo prosta mesta brezplačno. Revnejšim se odda nekaj ustanov za dobo prakse in za čas študij na univerzi, Farmacijska praksa in vseučiliške študije trajajo 5 let in imajo farmacevti pravico, odslužiti jednoletno prostovoljstvo v vojaških lekarnah. (1426—3) Kranjski gremij lekarnarjev. • Gostilna „Pri panju" * v vasi GRADU (Bled na Gorenjskem) štev. 47 in 48 priporoča cena in dobra stanovanja za letoviščarje in potovalce s pristavknm, da se dobivajo gorka in mrzla jedila, potem sveže pivo iz pivovarne v Kranju in dobra vina po nizki ceni. (1345—4) Lep vrt in kegljišče sta tudi na PrimorsiiGm <»• naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo mmm mm m~ m m m m & Mizarska zadruga II v Gorici (Solkan) (1269 - 2) -iT« veliko zalogo «* izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici na Primorskem. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia štev. 1. katero bodemo vodili pod jednakim imenom. <5"rS) Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. S^V = Cene zmerne. = Delo je lično ter dobro osušeno. * Pristen okusen jetrni tran a 70 h. — a 1 K. Jt. *® Jelkino Francovo žganje & . cr§^'*y^ *iK20b- ^\#y> Pulcherin-Creme y •\s**jy^4^ dela kožo lepo, či- ^ \> ^ jy-t3?š^f sto, gladko in V* ^ fino; S 1 Kj£> &4<€^^ stekleničica J^^T j^Š^T

iwgo: in trgovinski inventar (red. št. 1—222 mvenusraega sapranika v cen Ini vrednosti 2867 K 40 v. tistemu, ki naiveč ponudi. Koukursno upravništvo mi prevzaui« nifcake garancije za popolnost in rs-sni^nost inventurnega zapisnika ia za kakovost biaga in si pndc&i prav ioo, ponudb« e prejeti tlt tud- odkloniti. Ponudbe naj te pismeno dcpošlejo g dr Val. Knsr>eno, oloimkn v Ljubljani, do 25 julija t. I. ; zajedno s ponudbo jh položiti 10% vadi j, t j 286 K 74 v. Inventarni zapisnik je na ogled pri g. lir. Val. KriMncrJii in pri deželnem sodišču v IJuhljaiil. Dr. Valentin Krisper konkurzni oskrbnik. Zivljenska zavarovalnica v Gotha. Stanje zavarovanj dne 1. junija 1901: 797 3 « milijonov mark. Bančni fondi dne 1. junija 1901: 261 ,, „ Dividenda v letu 1901: 29 do 128 letne normalne premije, po starosti zavarovanja. K pristopu vabi (422-6) Ed- Klahr. -gfel Založena 1347. |k%- -^Založena 1847. j^fr. ' Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 29 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne t3 sobe, oprave za salone, žimnate moli droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Važno! Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lotOKraUvur aparat« in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste zt* tla itd. — Velika zaloga najfinejšega niiim In konjaka. — Zaloga svežih mineral-nili vod in solij za kopel. 29 Oblastv. konce s. oddaja strupov. Za ilvinoi-efce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno i. t. d. Vnanja naroČila izvršujejo se točno in solidno. Drogerija Anton Kane Ljubljana, Selenburgove ulice ti 3 urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana. Stazi trg št. 28 priporoCa svojo^ veliko zalogo raznovrstnih h vlrnrMk.Hi žepnih. In. atenskih ur. Nikelnasta remontoar ura.... od gld. l»0O. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ #»—• Trgovina vseh optlenlh predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila m i«vr«njejo natančno la i jamstvom. Anton Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv, Petra cesta št. 6 priporoCa svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 29 jopic in plaščev za gospe, uepremočljivih havelokov itd. Oblek* po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. S Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši facone priporoCam i»» nimki ceml. J. S. Benedikt" Ljubljana, Stari trg1, tik moje ;iavne prodajalne na voglu. IP Z 29 Pod Trančo it. 2. 29 Veliko zalogo priporoča Vj>^d. Soklič. -mSSm ocsL -3 »§ oou»jj. pod .sa SSm Dragotin Košak )k zlatar ^ 29 Ljubljana, Sv, Petra cesta št. 4. ,_r___ VellUn zaloga 3$ razne zlatnine in prstanov. Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrše". tamanai Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdatka za dama, gospoda In otroka Ja vadno na Izbaro. VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 29 < 4 Josip Reich ► 4 likanje sukna, barvanja in t 1 kemična spiralnica ► 4 Poljanski nasip — Ozki ulica it, 4 £ d ae priporoča za vsa v to stroko spadajoča k Z 29 dela, T 2 Postreiba točna. — Oana nitka. f Fran Detter LJUBLJANA, Stavi trg it. 1. 28 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoraznica in mlatilnlca, katere se dobivajo vzlic njih'; izbornosti ceno. — Canlkl zastonj In poštnina prosti. Avgust Repič, sodar S Ljubljana, Kollzejske ulice Stav. 16 $ (tt Trnov« zaa.) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstna pa najnižjih cenah. 29 Enpuje ln prodaja staro vinsko posodo. 29 Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip it. 8 (Ralchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za ob klado z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po canl. Vnanja naročila se hitro izvršč. Prva kranjska tovarna sadnih destilatov in pristnega žganja priporoča svoje edino pristne lzdellie kakor: aS-^sarH-a* Iz ■» ff «a\«a»«: Iz tlriitiB |_ to le v butrljkali: dalje la sli.-wa>-w««5 Iz domačih *«ŽJj»»lf in la brin. jevec v Hoilekih in manjših množinah in druge destilate. Garantira se za pristnost destilatov, vse gorkim potom brez špirita. pSSr" Prekupcem večjih množin ugodni pogoji in popnst. TJSfl Išče se zastopnik za jugoslovanske dežele v LJubljani. # a Potfoji nt|odni. • ♦ (616-17) Lastnik tovarne: Franjo Petsche, Staritrg pri Rakeku. P. n. Uljudno naznanjam velecenjenim trgovcem in kramarjem ter slavnemu občinstvu, da sem v priličneje nakupovanje otvoril z dnem I. julija t. I. tovarniško zalogo vseh izdelkov svoje tovarne pletenin in tkanin v Ljubljani, Šelenburgove ulice.št, 3 in se najtopleje priporočam za mnogobrojen obisk. Z velespoštovanjem (i4oi-3) Jragotin Hribar. 0\ O O O o opotno prenovljena! @5&&s afnerjeva pivarna in restavracija. 0^ Tako priljubljena veranda je sedaj pokrita s steklom. \iW Prostorna na vrtno stran odprta poSefna jedilnica je novo zgrajena. Veliki jedilni salon je najfineje prenovljen. ]% o v »zgrajen velik kuhinjski prostor. Izvrstna kuBisnjit. izborno glivo iz pivovarne v C^ossu, jako dobra pristna vina. Senčnati, brezprašni vrt dovoljuje, kot znano, zaradi vzvišene, proste in sune lege v poletnih nočeh do jeseni dolgo bivanje na prostem. Za prav številni obisk od strani p. n. občinstva prosi velespoštovanjem Ivan JCafner (1397—3 hišni posestnik in restavrater. > Razglas. Vipavska grajščina prodajala bode na prostovoljni dražbi po parcelah ali večjih skupinah na licu mesta nastopna posestva: I. dne 8. julija 1901 ob 9. uri predpoldne hišo štev. 19 na Colu z vrtom in pašnikom, ob 11. uri predpoldne gozd »Doline«, ležeč v katast. občini Vodice okraj Vipava v izmeri 67 oral, 163 Oklft. ali 38 H. 60 a 36 m3. II. dne 12. julija 1901 ob 9. uri predpoldne hiše štev. 22, 23 in 28 v Vipavi nadalje mlin in žago z vodno silo na Vipavi, kakor zraven stoječa gospodarska poslopja. III. dne 15. julija 1901 ob 9. uri predpoldne gozd »Zadlog«, ležeč v katast. občini Zadlog okraj Idrija v izmeri 297 oral, 780 rj° ali 183 H, 97 a, 16 m*. IV. dne 22. julija 1901 ob 9. uri predpoldne gozde, ležeče v katast. občini Črnivrh okraj Idrija v izmeri 108 oral, 1428D0 ali 62 H, 43 a 87 w3 in gozd, ležeč v katast. občini Lome v izmeri 282 oral, 678Q0 ali 170 H, 81 a, 20 ?n*. Spisek iz zemljiške knjige, posestni listi in dražbeni pogoji ležijo na vpogled v c. kr. notarski pisarni v Vipavi. Vipava, dne 28. junija 1901. (1427-3) Mark Pushnik c. kr. notar ©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l® JVled. univ. 2)r* 3(art Zakrajšček ordinira s 1. julijem t. I. počenši v Škof ji toki -f«^ na Glavnem trgu (v hiši gosp. nadučitelja Jr. Pape) od 9.—12. ure dopoludue. (1374-3) ISt Izvršuje tudi zobozdravniSke operacije. ©i©i@i@i©i©i©i©i©i©i©i@i@i@i©i© F. P.VIDIC & Co. v Ljubljani ponujajo po najnižjih cenah vsakokoli množino zidarske opeke zarezane strešne opeke