SVETA štev.—-number 161 jComenUiji a,—Protesta ni svdbodna (Päses je pa Amerika W vr-L diie zfraia nad fanatično tco v Nemčiji. Idiot Adolf B| besedo: odsekane jflave rsdikalcev se valijo po B. Reci Hitlerjevem^' noli-i,(i» ima obraz tam, kjer gorilo biti sedalo in tškoj al njen na smrt. nekaj dnevi je bil v ttinu aretiran in obalen na nesecev zapora a&erilšiki nar, ki je v neki gmt&lfi re-fc je Hitler češki Žid. Ame-| konzul v Berlinu se «grabi, da je obsodba siläo prell. Mornar je lahko are-, di mu niso odsekali slave kie bo ameriški konzjtf pre-ätnaril, ne bo za Hitlerja Hrano, ako mu priš/je 12 iija napreduje — nazaj Iz gümja Kontinental aaga kaagraia Predsednik urgira ustanavljanje krajevnih akcijskih odborov. 19 držav pod okriljem kongre- Arbltrainl odbor zavrgel zahteve kootraktorjev Now York. — Arbitražni od-bor je odklonil zahteve kontraktorjev glede snHUnJe plače zidarjem od 91.46 na 91 na uro, poleg tev* P« J« prepovedal od* dajanje pogodb podkontrsktor- ...(»i /win» Dmgfsns prepeljali v Atlas t o Atlanta, Os, — Terry Drug« gen, člkaški rsketlr, kl je povsro-čil šksndsl v federalni jetnlšnl-ci v tesvenworthu, Kans., s svojimi privilegiji, je v torek dospel v tukajšnjo federalno jetnl-šnieo. !>e Valera napovedal vojno fait> Dublin, 14. svg. — Premier de Vslers jo odredil, ds mora biti Iraka fašistična organizacija v plsvih srsjeah rssorotena. Vsa demonstracije fašistov so prepo- THE ENLIGHTENMENT m * .......... 1 M mW* «e w* *•»»•• * pkosveta W1H »• L**«^***" C unuu or tri Domač drobiž OMovftki razstave Chicago. — Svetovno razstavo in urad SNPJ so obiskali: Vin-cent Pink, Mary Pink, Maiy Fludarnik in Sophie Fludern k, Sheboygan, Wi..; Stephanie Flu-demik, Francea Tratnik, Anthony J. in Fr. Tratnik ter Fran-ces Rozman, Milwaukee, Wi».; John StrahoU, predsednik društva št. 281 SNPJ, Jacksonville, Kana. Rojaka v volilni tekmi Girard, O.—Pri primarnih vo-iitvftb v tem mestu zadnji teden sta tekmovala na republikanski listi dvs Slovenca za nominacijo councilmaifckega kandidata, in sicer sedanji councilman Jos. Cekuta in Frank Lozier (Lu-iar) ml. Zmagal je Luiar, ki je dobil 648 glasov, dočim je Cekuta dobil 206. Volitve bodo v novembru. Obioften umora Ssn Francisco, Cal. — Frank Fabijan ml. je bil zadnje dni ob-toten, da je usmrtil svojo mesec dni stsro hčerko. Fabijan priznava krivdo in je pripravljen na posledice, toda njegov odvetnik je isposloval odgoditev zaslišanja z motivacijo, da obtote-nec najbrž ni pri zdravi pameti. Fabijan, ki je star 21 let, je dejal, da je zadavil otroka iz razloge, ker se je rodil s spačenim obrazom. Frances Tavčar se vrnila Cleveland.—Zadnje dni Je prišla iz Ljubljane znana Frances Tavčar in se ustavila v Cleve-lsndu. S seboj je prinesla slo-vsnski film 'Triglavske strmine" In še vsč drugih filmov. Ti filmi, ki so profesionalno delo, so bili predvsjenl v sredo zvečer v Slovenskem delavskem domu v Collinvvoodu. Vabilo na izlet W«t Park, O.-Sod 33^j(wardu so sklenili, da dljo piknik v nedeljo, < avgusta, na 130. cesti in char ave. Namen te prir prti vrsti je ta, da soc. ki vi. Na programu bo par i govornikov, ki bodo nai Skašali vcepiti nekoliko rice zavesti. Vsi na piknik! Postre dobra, tako tudi zabava ostalo. Matt Bil ■ ;i> ______—___ tlSTNICA UREDNI81 -r _ ttillton, Pa., Fr. P.-i ka se ne da dobro posM a _ ZrazvojMHNuliSl sa gre počasi Zd*J iščejo odjemakev J ao elektriko. Cove Cri nfekršten v Norria D«i V/o deželi Jovejuckerjel Wsshisgton. - (FP) J natfcljstvo Muscie Shoalrtl nesseejski dolini fc ved| na fiačrtih za razvoj tegal negfc vladnega projekta. I si je izposodilo ravnali oomske mestne elektrarj wellyna Evansa, ki je jjm «M v Nor" , ' agnrM I&0 Biij d ■ Delavske prilike Evcietk, Minn. — Sedaj, ko je postavno dovoljeno unizira-nje delavatva, izgovori, ki so doslej ovirali pristop v unije, odpadajo. Delavstvu je sedaj odprta lepa prilika, d» se organi-1 žira v močno stranka, katera bo Atela povsod. Uniziranje delavstva je delo delavstva samega. Stric Ssm je privolil v to ugodnost, »oče pa tega dela prevzeti na avoje rame. Delavstvo mora saaso izrabiti dane priliko ter se organizirati r uniji. Mnogo in iivah-no m piše in govori o unijskem gibanju, ali vse ja nekam za-megleno in brez prave, dokončne smeri. "Sem za polteno unijo, IZ GIBANJA KONTINENTALNEGA K0NGKE8A (Nadaljevanje s t. strani.) organizacij, iz katerih je gibanje zgrajeno. Izvedba vsake akcije je odvisns od teh centralnih krajevnih odborov; rsdi tega njih važnost in pomen. Predsednik Kontinentalnega kongresa urgiria tudi vae krajevne unije, delavska podporna dru-štvs, postojanke bršsposelnih, zadruge, socialistične in fsr-marske klube ter prosvetne in mladinske organizacije, naj se pridrutijo gibanju. Letna članarina narodni organiziciji Je en dolar *a krajevne organizacije, pristopnina pa en dolar, polog pristoplne in članarine državni organizaciji, ki navadno znaAa enako vsoto. Povsod, kjer te obstoje krajevni odbori, so aktivni v teko-tih unijKklh kampanjah. Kontinentalni kongres nima v načrtu lan t nih unijskih kimpanj. paA pa sodeluje pri tem delu s unijami. Med najv.UneJitml nalogami konttrca In» I udi to, dn bo paril, da sc {»odjrtniki Iti trgmei drfe po vlsrti odobrenih ftmHImkov. piše nekdo. Z dobro Miljo bomo lažje izhajali, izhajali poleg kapitalizma. Ta t mer še premajhne, prekratka. • Tovariši, unije naj se ne grade zato, da bomo laijf "Uhaja-H" poleg kapitalizma. To ni zadosti. Uniie naj sc grafe, ds stromo kapitalizem s njkmi. Ta ioi'4* naj ho cilj unije! Vprašanje imrna nI važno. flo.Mali-stlčfie ali komunističen fšfanka. V hšm vi. H)| dvrk «i »?Wne raz I lica. rs rila o ro I j ud* saOM ns-pravili, asm' potvcmi« t* ftneai Obe mmšs saovi, jMvijonfke #0kc v .«»bi as caat w ra#ssak. tu re bo mehi> Workers of Anuvrios katero jo osla-aovila Asserišaa His">ks Isdi racija. nAjpraj katerik ta akcija, so JT_ AVGUSTA. s PK0BK1TX Vesti iz ¡JA SMRTNA Kk TRIGLAVU sta se začudila, ko sta našla glavna vrata odprta. Se bolj sta se začudila, ko »ta opazila odprta tudi vrata v občinsko pisarno Posvetila sta ter opazila v pisarni dva neznana molka. Eden je hotel takoj pobegniti drU pa se je hotel orožnikov dejansko lotiti. Orožnik je ustrelil ter ranil napadalca, prihiteli ao dru- jUetsi študent c i ¿T* iulijiTse je ^ TrifUv smrtno pone- B^n 2S56 i|JaMi«l» ' KLÄ'i v Älif erobikl. kl «o'prtjÄ tudi dri-KtfcSltti urtdnik f««« vlomila ter ob« moroti- Ambene, mati pa je Mj-ftUlj. Bil je n ib po njegovi smrti jim i aroo Merks. - j« obiskal tiste d#i Rudolf Zupane ir La--iturant. Ker sta ie L obiskala nekaj zasa,Vr L je predlagal Marja-f^sl» k na Gorenjsko, v F jUrjan je naprosilItn L mater, da ga je puati-Lacem na Gorenjsko. Od-Fgto. rekoč, da pojdeU I Toda na tihem sta no-Lj Triglav. Pa sta se zali» Mojstrane, od tam t» L do Aljaževega doma. [t» 25. julija. Tamkaj sta |> naslednji dan ob 4 rje napotila po Tomifiš-M na Triglav. Ta pot -je Kij varnih poti na Tri-fvendar se je Grebene p tej poti ponesrečil. Pot I »katerih mestih mimo L kjer pa je pot zavaro-frrvjo. Zupane je stopal [ Grebene pa za njim. Ta l^il ter večkrat za kqk-kto počil, Zupane pa Je i do časa počakal nanj. Grebene pa je na rolju idu dobil omotico, izpu-Pie je je držal, ter str-kakih sto metrov glo-iraku, nakar je priletel Iter se skotalil še glob-Itl je na kamenju. Zu-tfkl njegovega padca in i pa so opazili nesrečo liki turisti, ki so stopali Mtencem. Ti so pohiteli t ter dobili pri bližnjem |ti Zupanca, a Pričakal je strašno i m j« prijatelj padel .v kjer se je najbrž ubij. I je vest strašno potrln, Wj, ker sta se z Gre- Wtila te poti ne da b to. Hi itarii vedeli za B do Staničeve ko&e Tamkaj sta se mudl-znana reševalca, krt pohitela, splezala v ir našla Grebenca vsi-ra, seveda mrtvega, mu dokumente ter od-ker sama ni-trupla prenesti na stisni «o bili ie obveš-X prišli so rešev&l-Poooei prišli do trupla 'i iz ledu, kamor ¿e doč zamrzlo. Sele po-• Prenesli truplo na st$-^ v Mojstrano. Od-Sprepeljali v Ljubljano, «mladi turist pokopan. Pjtapatičen fant in ae- je v Dravi J Mja zjutraj kmalu I * utonil v Dravi 4B-^ec pri mariborski « Krank Kaiser. 8 dva oroinika vračala domov, pa 11. Pri njih so našli najmoder^ nejše vlomilsko orodje, razne vi-trihe ter slavno "svinjsko hogo", orožje tržaških svedrovcev. O-ba vlomilca sta nato izpovedala, da sta skuftala vlomiti v blagajno. Prvi Be pile France Leban in je star 81 let, drugi se piše Jote Boštjančič, star 84 let, oba pa sta doma iz Grgarja pod Sv. Goro na Primorskem. Trdila sta, da sta iele 20. julija prišla na skrivaj čez mejo ter iskala, kje bi vlomila, da bi dobila kaj de. narja. Tako sta prišla v Litijo ter hotela vlomiti v občinsko posojilnico. Ce bi se jima posrečilo, bi odnesla čeden plen: v blagajni je bilo 42,600 Din in ie posebej 7000 Din. Bila sta o stanju blagajne gotovo dobro informirana, 2ato jima ne verjamejo, da sta šele teden dni v.Slovenj-j!. K obstrelj enemu LebanU je bil poklican zdravnik, ki mu je rano izpral in obvezal, nakar sta bila prepeljana v ljubljanske zapore. Požar v Zaborštu ob Savi. — V okolici Dola ob Savi,' vZaborš-tu je ogenj grozil uničiti veliko gospodarsko poslopje posestnika Ignacija Tomca. Okrog 10. zvečer Je začelo poslopje v ostrešju goreti. Kmalu so dospeli gasilci ter z domačini kmalu požar o-mejfli ter nato pogasili. Gospodar ima mnogo škode ker je pogorelo ostrešje in mnogo sena, k sreči pa se bo dalo poslopje popraviti. Orožnikom se je javil neki letoviščar, ki je streljal rakete, ter priznal, da je po nesre- ,Či on zakrivil požar. Ena od raki je čaja*]*«* je piw!U na ¿tpeho po(l1opja ter ga zanetila. Dva delavca sta bila pri gašenju ranjena ter so ju morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Strela ubila otroka. — Pred tednom dni je divjala nad Krškim in okoHco huda nevihta s tres-kanjem. Večkrat je treščilo v bližnje vrhove in enkrat v Savo, okrog poldneva pa je strela ubila šestletnega Jožka, sin posestnika Pirnata iz Senuš je nastala nevihta, je pohitel nat s svojim sinom na polje bo pšenico, <)a je ne bi zmočil de*. Naložil j« snopove na voz, v katerega sta bili vpreženi dve kravi. Ko ata pripeljala pšenico na domače dvorišče pred pod, je stopil posestnik nazaj po cesti po »nop, ki je bil padel z voza, fantič pa je ostal pri kravah. Ne-nadoma je treščilo in ko se je Pirnat vrnil na dvorišče, je našel sina ubitega od strele na tleh, poleg njega pa sta ležali tudi o-be kravi ubiti. Zastrupljanje dveh preužitkar- Jev. — V Pokleku pri Blanci (o-kolica Sevnice) sta kupila pred štirimi leti 87-letnl posestnik ......H mp . m _______i lovoma je „dw k^jt Anton ln nJ«ff°v» '< Pri Bresternid O na pomtvo. prevzela ps 1 Pa so sr vri triu Rt* tudi dolžnost skrbeti za 70 v mesto domdv ,€t «^ga Jožefa Budna in nje- J*»tu hoteli zaveslkti *°V0 ^ koncu ,tn* vrgel čoln ob ste ske*a *v*u,u P® itm obr <**>* n, j "7/. w obUsii obveščene, da grr t¡¡i '< '¡a i., ^ "•Jbrlo za zastrupijrnjr k. d« |Kli «] JC ,, lk rti ga itftrivifs mbds Volcani J ntraznfk lka Z*to* ** W ff lat^gjl^^ . -^ipreu. it» i- icv). ¿c oe«fst dala ^ be trupU preiti ter je bik) u ^otovljeno da sta W1s obs »s stropil*na i šfiharfl Osiimrt» ao Volf^tjika is ftj^ove W Stsl* 2$ )uhj$ pri eodli m ftenatot v <#1*$, $ oi»« »m^o rodile nobtfrth tfektitf :z n»uno kr.%* Ker ao deževni nalivi delo ovirali in ae bliža konec roka. delo pa je zastalo, Je podjetje na lepem raiglastlo. da bo uvedlo akord ki se bo ravnal po tem, koHko vozičkov materijaia bo kdo odpeljal iz struge. Dtiavci »o ae temu uprli ter zaatavkali. A ker ie bila to tako zvana divja stavka, seveda ni uapela. Nekateri ao takoj drugi dan šli na deio, drugi dan se jih je vrnila ie ve-fiina. Le okrog 50 delavcev je še stavkalo, te pa je podjetje krat-komalo odpustilo ter jih nadomestilo z drugimi delavci, ki so brezposelni, radi sprejeli delo u kakršenkoli akord. Odpuščeni delavci so vložili tožbo proti podjetju na obrtnem sodišču, ker niso dobili pravilnih odpovedi in ker jih je podjetje z uvedbo a-korda postavilo pred dejstvo, ki nanj niso blH pripravljeni. Podjetje je uvedlo akord seveda samo s to namero, da bi se delavci v akordu bolj gnali z delom ter s tem omogočili,- da b! bila dela do roka končana. Zakaj, Če i do roka dele ne bo končano, bo utrpelo podjetje veHko Škodo. Turiatovaka oprema. — 2ena ljubljanskega trgovca Baloha je šla zadnje dni julija v planine. Za planinsko turo je bila o-premljena tudi z dvema dragocenima prstanoma: eden je zlat vdelan v platino z enim brilijan-tom, drugi je tudi zlat in ima 10 brflijantov v platini. To turi-stovsko opremo je odložila pri nekem koritu pod Stolom, ko je pila, ter prstana tamkaj tudi po-sabila. NaJditdJ se do zdaj se-veda še ni oglasil. Prstana sta vredna baje 11,000 Din. Toda človek, ki nosi take prstane v planine in jih lahko kan na lepem posabi, bo še lahko utrpel to izgubo. Umrli ao: V St. Lenartu v 81. Goricah feodnlk dr. Fran Tav-želj, v LJubljani 75-letna Ana Paioučeva, v ljubljanski bolnišnici posestnik Ivan Rožanc iz Certmice, star 84 let, v Ljubljani 9Metna Marija Skalova (bila je najstarejša Ljubljančanka), v Mostah pri Ljubljani mesar in gostilničar Matevž Kru-šič, v Lescah je umrl maturant kranjske gimnazije Alojzij Tor-kar, zadet od kapi, v Kamniku 75-letna Amalija Skrabarjeva, v celjaki bolnišnici 5*-letna Frančiška Hrešanova z L/ubnega, na Lopati pri Celju pa 64-letna po-sestnica Terezija fcretnikova. Smrtna nesreča. — V ljubljanski bolttllnici je umrl kmet France porento iz Vfrmaš pri Skof ji Loki. I*adel je po stopnicah ter dobfl tako težko rano na glavi, da je v ljubljanski bolnišnici po nekaj dneh trpljenj* umrl. Umrli to: V Žalcu posestnik in. trgovec Josip Sirca, star 80 let (brat opernega kompaniata Sirce-Jtlsta Savina), v Slivnici Jri Celju ft7-Ietna Marija Lesja-ova, posest niča, v Ljubljani u-pokojeni šolski upravitelj in ljubljanski občinski svetnik Anton LHcozar, star 76 let, v celjski bolnišnici 45-letna posestnica Marija Zaje s Šentjanža, v Kicaru pri Ptuju 8S-letna Marjeta Za-goršek, v Smartnem pri Litiji M-letna Jožefa Gradišek, na Tolstem vrhu pri Guštajnu 26-let-ni Ivo Muaek. Brezžični tigull v m-•o* Veliki uspehi znanstvenikov .n 5000 kilovatov bo zmogla največja brezžična postaja, ki jo baje gradijo v Rusiji, in 100,000 kilovatov bi morala biti energija Oddajne postaje, s katero bi ho-Mf pošiljati brezžične signale niši m najbližjim sosedom v svetovnem prostoru. Postaja s tako ogromno oddajno sik) bi bila še povsem v okvfiiu tega, kar zmore moderna tehnika, gre samo za vprašanje denarnih sredstev, za vprašanje Časa StaH problem, da4i SO temeljski brezžični valovi sposobni predretl ozražje in se fa*Širiti v vesoTjnost, je za nas itak rešen. Prej so menili, da bi jih utegnila zadržati tako zvana hea visi deska plaat v ozračju, jflast močno naelektrenih zrač-< nih delcev približno v višini 100 km. Te plasti v reaniei ne morejo prebiti dolgi brezžični valovi, ki ae ob njej odbijejo kakor svetloba od zrcala in ae vrnejo na semljo. Toda poskusi so pokazali, da heavisideska plast ni nobena ovira za kratke valove in ti bi torej prišli v poŠtev za oddajanje signalov v vesoljstvo. Seveda tudi kratki valovi niso vsegamogočnl. Nordijski profesor Stoermer je dognal na podlagi prejšnjih opazovanj nekega holandskega inženirja, da ae javlja pri oddajanju kratkovalovnih signalov po presledku mnogih sekund skrivnosten odmev teh signalov, ki mora prihajati Iz globin veeoljstva. Stoermer domneva na podlagtt mnogih duhovitih poskusov, da prihaja odmev nekako Iz daljave 5 do 6 milijonov kilometrov in da zadevajo brezžični valovi tedaj v tej ali še večji daljavi na oblake električnih delcev, ki izžarevajo v ogromnih množinah v solncu. Danea še ne vemo točno, da-li so ti elektronski oblaki nepro-dorni za vse vrste kratkih valov, vsekako pa moremo s temi doseči daljavo 6 milijonov kilometrov, kar je akoraj 20 kratna razdalja meseca od zemlje. In naše šel je aa trenutek ne gredo dalje nego do meseca • Ameriški inšenirskl duh je t* dognanja evropskih znanstvenikov izpopolnil i raznimi praktičnimi konsekvencami. Znameniti ameriški fizik Gemsback se je okoristil z znanim dognanjem, da se dado električni žarki u-smeriti s primernimi reflektorji in zrcali v določeno «mer kakor svetlobni Šarkl t navadnimi reflektorji. Na tej podlagi je se-stavil že načTt za bodočo 100,000 kilovatno oddajno postajo, ki bo svoje valove s številnimi reflektorji pošiljala proti določeni točki v vesoljetvu, n. pr« na mesec. Gernsbaok pravi: "Kovinske ploščine odbijajo, kakor nam je znsno, električne valove. Ker sestoje zemlja, mesec in bližnji planeti večinoma iz tefke kovine, in sicer iz telesa, bodo odbijali električna valove in nam bo mogoče uloviti z določenega planeta odbiti val. Astronomom bo lahka stvar, da» lotiti val« natančno tiete smer, v katero mora Iti, da m vrne spet k oddajni postaj i. Ket znaš! ra»dalja meseca od aemlje pri» li^no S80,000 kri! in prepotujejo brezžični valovi v sekundi MO,« 000 km, bo trajalo nekaj manj nego 2 ln pol aekuade, da ae be z aemlje oddani signal vrnil a meseca spet na semljo-" Tako ae v strnjenem del« znanstvenikov in tehnikov vsega sveta poiafoma uresničuj« starodavna sanja fantaatov in ute» pističnih rofnanepiaoev e s vezah med aemljo In «veadami v veeoljstva. Praktična rešitev tega problema je samo še vprašanje daaa, njene teoretične osnove ae nam pa še uštvarjene. ■ i1 1 Vladat rtcvMJt tfe prt» lekcija delavce? Kontrakiorjem, ki bi kršili ločbe, prete težke aaporne sni da-ka- Waahington, D. C. — Federalna vlada je te dni objavila ro-gulacije sa protekcijo delavcev, ki ao ali bodo upoaleni pri gradnji federalnih projektov. Pravilnik Je aestavil Henry T. Hunt, bivši Član federalnoga delavskega odbora pod Hardln-govo administracijo. Najznačilnejša določba tega pravilnika ae glaai, da morajo kon traktor j i upoaliti pri vlad* nih projektih samo izurjene delavce, ki so člani unij. Ako ne bi teh mogli dobiti, tedaj ae lahko obrnejo na zvezni upoalitveni urad, nikdar pa ne na privatne posredovalnice sa delo. Druga pomembna značilnost pravilnika je provlsija, da mora vsak kontraktor spre jut i vse določbe pravilnika, predno predloži ponudbo. To bo onemogočilo stare trike kontraktorjev, ki so se izgovarjali, češ, da niso poučeni o vseh regulacijah, ki se nanašajo na gradnjo javnih in privatnih projektov, ki Jih deloma ali popolnoma financira federalna vlada. i Druge provizije pravilniki določajo 30 ur dela v tednu vseh slučajih, kjer je to lsved-ljivo; v nobenem slučaju ne sme delovnik presegati osem ur ali pa 40 ur v tednu. Mesde morajo biti izplačane vsaki teden in v gotovini. Odbitki mesde (kakršnekoli svrhe dani. so prepove- Kasnilniško delo ln uporaba blaga, ki je izdelano v jetniŠni cah, Je prepovedano pri vseh fe deralnih projektih. Plačilne liste ln drugi rekordi kontraktor-jev morajo biti dostopni vlad nlm inšpektorjem, da jih lahko pregledajo vsak Čas. Federalna vlada je te našcasa la več kot milijardo dolarjev sa gradnjo projektov ln pričakuje ae, da bo v par tednih upoaleni h na tisoče delavcev pri Javnih delih. Majnnaaljlfsjše laraks vesti so v dnevnika »Proavetr. AH JIH čftaU ftatf tel . **valee, ve*. rr?p9zno: blizu s»0ltu j, Kaiser Pi,. ' v ulovih '"'I.....'i r+- ttginil J*** ¡ntki »Jdo. •¡S*- " *ta Ala ^ ' rtat občin-'M* «t« 49 Btavka im kasen aanJe. — pela v LjiblJaaici je prevzda LJufc-ljsnaka gradbena družba. U se ie v pogodbi tudi Zvezala, da Sljajia p#dol]tki drama tt lialmlla » ktmtdljo Tristo policajev a dvema leUloma, Slrojnkami ln bombami navalilo na dva ugrabitelja, ki «ta pa «št«! Chlcago. — Največja policijska akcija v agodovini države II» linois, ki je bila upriiorjena v terek v okolici La Orangeja, za-padno od Chlcaga, je bila toUlen ; fiasko. Tristo policajev, detektivov In šerlfskih deputijev. ki so imeli strojnice, puške, bombe in dvoje letal, Je lovilo dva ugrabitelja, toda ugrabitelja, ki sta bila obkoljena in še akoro v pesteh svojih lovoev, tudi streljali so na nju — sta ušla neran-jena. Cikaški detektivski šef Shoe-maker je organlsiral in vodil ta lov. Pred več dnevi je znani Jake Factor, ki Je bil prsd tedni u-grabljen in izpuščen, ko je ugrabiteljem obljubil, da jim Izplača $125,000, In sieer $70,000 takoj, ostalo pa kaaneje, informiral policijo, da ga ugrabitelji terjajo sa oatalo vsoto $65,000. Denar mora isročiti dvema moškima v neki uti sa prodajanje vlolk ob Ogden cesti blisu La Grangeja, Policija je takoj naredila načrt, da ujame ugrabitelja. Ob določeni uri Je bila dotičn* uta (barbecue stand) daleč naokoli obkoljena s detektivskimi avti, v katerih so bile skrite puške ln strojnice, v Kraku sta pa krožila dva aeropiana oborožena a strojnicami. Dva detektiva, preoblečena v sla, ata imela pripravljen denar, da ga pokašeta — in brl skočita na sločines. Ena Štiri-jaška milja avet« je bila preprešena s policijskimi stražami, ki so saprls 36 oest naokoli. Ugrabitelja sta sa res pripeljala v novem avtu in opaaila nista nič sumljivega. Vprašala sta sa savoj "za 8m!thaM, kakor je bi-k> dogovorjeno, In detektiv je izročil aavoj a $500 v zaznamovanih bankovcih, nakar j« dal signal. Zločinca sta pograbila savoj in avto je oddlrjal ko strela, policijski avti pa sa njima. Nastala j« zmešnjava, puške ao pokale in avti drveli aem ln tja, ampak begunski avto Je zigza-gal na deano in levo, z ovinka na ovinek in končno Je švignil po 31. cesti proti vzhodu, kjer je zavil na farmsko pot in izginil v gozdu. Nekaj minut kasneje je policija našla avto v šumi — prazen. Bden «Hkovcev je pustil v njem suknjo. Poparjeni detektivi so nato vloviit na cestah osem pohajko-valcev. j« vse, kar Je mogla sijajna armada pokazati sa svoj apektakularrri nsval. Fac« torja in njegovo ženo zdaj čuva 20 detektivov. Boji se maščevanja. fief flehoemaker noče povedati, če ata ugrabitelja odneala Factor Je v ali — policijski denar. fUttl4tB V PRASNOV Kiti l J Cvrčkovo petje se oglaša po vsem svetu ki mnogo lepega si ljudje predatavljajo v sveži s nJim. V splošnem smatrajo čvrsta za prinašati* sreče In ga v marsikateri deželi, kakor na Japonafcam, v u» svrho drž« tudi v posebnih kletkah. Italijanska dekleta mu pripiisujejo ču-dežne «noči In ga drše v kletkah •ata, da Jim pomaga ohraniti fantovo svaatobo Psjek ne igra nič manjše vloge v ljudskem prasnoverju. Ponekod prinaša ers6o, drugod sju-t raj nesreče In zvečer srečo, a pik strupenega pajka Je sdru-žen s bolečinami peč sa vsakogar, naj «I misli o njegovi vlogi karkoli. L. 1*40 J« pili strupe-neun pajka, M je man pod Imenom tarantela in ki povzroča nekakšno padavien, ustvaril baj« mamrnit* laški narodni ples istega imena, V nseji časih so se l/ud** bali leeneg« črva, ki jim ie s svojim trkanlam napovedoval smrt Ne* srefo prinaša po n*tfh deželah tudi r»4oian^ksMl paatf^. do-oim kaše kreefl** «ageblienim poppt mlmm ponor i pravo pet Mnogo prsino* er)a Je v r«-M a snšjcukim kfašceni Pu barvi njegavih Hunk pozimi na-• wudjujc švedski kmetje kako dolgo bo trajal* sinia in koliko bo Imela snega. Ponani martinčki veljajo ponekod tiw-U^o inä» Maše exoBxixi ČETRTEk, 17. A, Tons Ssliikar: NASEDLI BROD trsk dslik ■■■■ Zsielela si j* *o pet mirnega, skromnegs, tl- ^ Ä zakaj «e je tako naredilo, je je-čmla kadar »o jo obAle te ielje- Moj bog, kje naj Wem tinte *ro*ne ure. ko mi j« umrl Ju-stin? Ali ga niaem nikoli ljubila? . . Zasanjala je zopet nazaj v vae rujlepAe trenutke. Pohlepno je zbirala v» preteklo* lu-EfcUa lepo «d grdega. Ko je priila do dna, kjer ho ae utrnile v«* miselne nitke v koreniko vsega Dočaka, je z grozo obstaia: korenlk «ploh bUlnTedaj je bila najina zakonaka ljubezen kakor utrgan cvet v posodi zakona. Cvet ae je razsul, posoda ... t . V tem hipu »e je «pomnila trenutka, ko jo je juatin talil in očital očeta, ko se je v aobi razbila »posoda za cvetlice. Marta jo je zlepila. Zdaj stoji na omari in nihče «e je ne upa dotakniti. Tako je rahla, da bi se sesula ob vsa- kem prijemu. Ko plete ob oknu perilce za deklico, »e včasi zamisli in »kozi poglede, ki gredo po vaej pokrajini, gleda vaae. . — Moj bog, nikoli me ni ljubil Uko kakor Ivan. Računal je z mojo ljubeznijo kakor trgovec, ki «nuje velike kupčije. Ce bi me res-nično ljubil, mi ne bi nikdar očital očeta. ' — In jaz? Jaz? Ali «em ga v prvih dneh resnično ljubila? Na to je bilo Uko teiko odgovoriti. Najsi je fe toliko mislila nazaj, vendar ni mogla in tudi ni hotela najti, da je bila takrat v nji ilva ielja, omoiiti «e. „ . Da, omoiiti «e! To je bilo v nji tiato čudovito, kar jo je gnalo k Justinu, to je bilo tisto, kar je netilo ljubezen do Justina. Poročiti se za vsako količkaj dobro ceno! Tega si vendar ni smela priznati, ker bi morala vso krivdo pravično razdeliti na ofca. Saj bi bila po tem njenem priznanju tudi njena ljubezen računska, saj je gradila nanjo vse svoje bodoče življenje. Ostala je na vrhu svojih čuvstev in je samo okrog Justina *bir*la vse sklepe in izvore tega nesrečnega zakona. Vse late je najti v drugem tisto, kar ilčeš. Samemu «ebi prikriva*. Vsak človek je zase največji odpustnik. • SIcer pa ni mogla doumeti tega, tudi če bi naMa zase to priznanje. V nji je ležala tisočletna oblika, v katero je vkovala tene moška nadoblast. Navada, gledanje na življenje, jitrah pred zarjavelo devico, zaničevanje, propadanje gonpodarstva, poiastna negotovost za bodočno«t — le v motu je gledala odreftenika, svoj edini končni varni pristan. Omoiiti se za vsako ceno. Dokler Je bilo gospodarstvo trdno in se je zavedala itvoje moči, ki je ležala v doti, v zemlji in v gozdih, je odbijala snubce, ker si je z denarjem lahko kupila «moža po svoji volji. Morda bi se Ukrat odločila za moža, ki bi bil reven kakor cerkvena mii. Ko «e je raznulo, ko ni bilo ničesar več, jo je objel utrah. Strah pred življenjem. Strah pred osamelostjo. Strah pred rev&čino in trpljenjem. Zaljubila se je v Justina, ker je Uko sama hotela. Ker ji je bil bilka, s katero »e jo potegnila na trden breg. Vsega tega ni mogla videti. Kako, ko pa je leialo to v njej kakor v vseh ženskah, ki vidijo v zakonu edino reAitev «vojega življenja? Kako naj bi videla, ko ljudje Ae vedno Oklepajo zakone po dotah in gruntih, po sUnovih, ko sklepajo zakonike pogodb« očetje In matere, sorodniki, ko včasih edini stoUk razdere vea dogovor ko uniči vso ljubezen morda edini pomislek oddaljene tete, v teh čaaih, ko so žene premnogim Ae vedno samo menica, s katero krijejo svoje dolgove, v časih, ko nima osamela žena nobenega ugleda ... ne, t tej miselnosti, ki je postala meso in kri meščanskega gledanja na življenje, tega ni mogla izslediti. Storila je Uko, kakor je storila njena mati. Storila je Uko, kakor je poznala življenje. Življenje, kakrino je gledala. Življenje, kakrino je občutila na sebi. Ker nI mogla zajeti misli, da bi ae «orala sama kedaj pehati za kruhom. Ker po vsem tem zanjo sploh ni bilo mogoče drugače. In tudi Justina ni mogla nič več ljubiti. Ker so se ji računi podrli Ker ga je zakril drugi, ki je ni poaUvil v hazardno igro svojih načrtov. Moj bog, saj res ni moglo biti drugače. Saj je bil to zakon kakor val zakoni« kamor je pogledala. Na zunaj, kakor da so srečni in do smrti neskaljeni, na znotraj pa leglo laži in po tvorb. Vzpela se je od svojega defla in ae naslonila na zid. Trdno, močno je spregovorila sami sebi, da so njene besede prečudno zaivenele kakor vselej, kadar se človek sam v sobi s seboj pogovarja. — Tako ne smem In ne smem več živeti. Ločila se bom! - Toda od stene done njene besede kakor krohot. — Ločena žena . . . Občinski Ujnik.v trgu je bil pijanec in bab-jek. Svojo ženo je pretepal Zbežala mu je. Nanjo misli U hip Ana. — Ko se je ločHa, ko se je zaljubila v mladega, lepega kolarja, ko je z njim brez zakona živela srečno in mimo, ko sU imela otroke, so ljudje govorili: — Ločena žena je slabfia od vlačuge. Ce so videli njene otroke, ki jih je rodila brez zakona, so mrmrali: — Vidii, to so pankrti tiste lajdre. Roke »o ji padle nazaj v naročje, zamlžSU je in ni se upala nič več -misliti. Jesen je zopet in prazne kraške goličave z razdejanimi vasmi tonejo v dežju, ki po malem prši, lije in zopet pr*l. Vsa pokrajina je ena sama razvalina, Uko rekoč blazna razvalina, zapuičena, na dko mrtva, z ognjem* in mečem pokončana dežcfla. Ceste so trde in kamenite, za vse večne Čase zgrajene. Njive so preraAČene s plevelom, plotovi razmeUni, v vinogradih divja neobrezana brajda, borovi gozdiči so posekani in razcefra-ni od granat, po nizkih hrastičlh je napeljana telefonska žica, ob cesti počiva oddelek vojakov, od daleč zagleda* dolgo vrsto trenskih voz, po klancu rohne motorji sivih vojaških tovornih avtomobilov. Baraka Rdečega križa. Pod čemernim nebom brnijo leUla. Vasi so zapuščene in razdejane. Nekje ob Plavi grme topovi. Kamorkoli se ozrei, je vojna: Ta svet je »daj kakor dežela raztrgane, lačne in bolne armade. (Dalje prihodnji«.) (tank, ki «rzi radio Po rrimitiiem dogodku napisal M. Y. Ben-Gavrisl "My dear man," mi je nekega dne dejal dolg Irec, ki sem z njim prUel Is Bagdada. "Vi poznate puAčsvo in njene prebivalce In ste Um gotovo že videli umirati ljudi. Toda kako tragična utegne biti puAčava, sir, nem Aele videl, ko sem doživel istorijo s Parkerjem in njegovim asistentom." Sedela sva v avli hotela Viktorije v Damasku in sva se bila ravno nekdliko sporekla sa-radi radijskega aparaU, ki je sUl kraj naju, a «o ga morali ns zahtevo mojega spremljeval ca pri priči odnesti. I m« Parker je zbudilo v meni spomin na nekaj — na kaj, se nisem mogel spomniti. "Parker" sem vpraSal. "Mislim, da se Je pred leti nekaj zgodilo v puAčavi, in da so ta-krat omenili tudi Parkerjevo ime. Tako se mi sdl, kakor bi bil U Parker Ukrat nafte! smrt" "Zadeli," Je odgovoril Irec — bil Je do ukinitve mandaU u-rsdnik pri iraiki vladi — "da, prav pomnite. Ta mož In njegov asistent . . , če vaa zanima, vam povem Is sgodho." Kajpada ms )• zanimalo, sekaj neskončno tragična mi kav-aort, M |o Ima puttava na vsakogar. kdor J* kdaj doživel, ne »pusti nikoli več. "Pazite torej. Ts Parker je prišel, kaka štiri leU bo tega, nekega dne v mojo pisarno v Itagdadu. Moj brat v lx>ndonu ml ga je bM nad vse toplo priporočil, rssen tega je pa imel fte celo kopico priporočilnih pisem is najvižjih krogov na vlado in na iraškega kralja. Bil je prijeten mlad mož, Član enega izmed najuglednejftlh Mubov, malo neokreten sicer, toda kakor sem razbral it plama svojega braU, zelo znamenit znanstvenik. Odpravljal se Je, kakor mi je povedal, v puščavo, da prouči nekatera neznana pismena v sred-nji Arabiji. Govoril Je nekaj o Darubu-el-Mutu, "cestah smrti**. Gotovo vam je znsno, da se to sloglgsitt pokrajine celo Bedutnl ? velikem ovinku ognejo. Skušal sem mu misel Ubiti is glavo, oposarjal asm ga na to, da Um sploh nI vode. toda ne Farkor ne njefev asistent, rde-čellčen mladenič komaj dvaindvajsetih let, nisU bila dostop-na za noben raslog. Ni mi to-rej drugega kasslo. kakor da mu priSkrbim nekaj kamel — kakor gotovo veste, tam s av tom nikamor ne pridete — in nekaj priporočilnih pisem na emirja plemen, po katerih sem-Ut bosta potovala. Pri tem sem Imel občutek, kakor da pomagam samomorilen sadrgmti ko-nopee. s katerim se hoče obesiti Dogovorila sva ss. ds ml bo po vsakem plemena, s katerim bo prišel v stil, poslal poročita, dokler ne pride v šs nsrati predele. Tam je računal, boste ostala kak teden dni, nato boste pa nadaljevala pot v bolj obljudene kraje, v smeri proti Ku vajtu. Tako sem se lahko Vsak teden, v najslabšem slučaju vsakih štirinajst dni nadejal vesti. Gledal sem, kako sU tovori la svoje reči na kamele; nekoliko me je pomirilo, ko sem videl, kako imenitno je mala ekspedi-cija opremljena. Naposled je asistent prineeel že majhen radijski aparat, da bo, kakor je dejal, v dolgih pustinjskih večerih v zvezi s Evropo. V resnici je pa Parker vzel aparat seboj. Parkerjeva neveste, ki se je hotel po vrnitvi is Arafei-,e z njo poročiti, je bila namreč mana londonska konoerUa pevca. In s njo je hotel osteti Par ker po radiju v zvesi. Le eno me Je fte dalje vznemirjalo: na noben način nisem mogel nobenega Beduina pripraviti sa gonjača kamel. Naj sem jim ponujal kolikor sem hotel, noben Beduin, ki je še kdaj prepotoval Darub-el-Mut, ni sa noben denar hotel fte kdaj v te kraje. Naposled sem se moral zadovoljiti s nekim Armeneem. ki sicer še nikoli ni bil v tistih krajih, a Je dobro poznal potovanje po puščavi in kamela. 8 dni pa od ljudi emirja Saalana nekaj vrstic od Parkerja in več pisem, da jih pošljem dalje, 'arker je bil ves navdušen; pisal mi je, da ee zdaj bliža oni strašni pokrajini. To je bilo poslednje, kar sem sliftal o Parker ju. Teden dni ni bilo glasu, štirinajst dni... Pod konec tretjega tedna sem pregovoril angleškega vrhovnega poveljnika, da se je obrnil na R. A. F. (Royal Air Force), ali se kdo prostovoljno javi za prelet puičave. Skoraj vsi so se pri javili. Tudi Jaz sem letel z njimi. Drugi dan zjutraj smo zagledali drobne pike. Spustili smo se kar se da nizko — na pristanek nismo mogli niti misliti — in tedaj smo uzrli ftotor, kamele ki ljudi. Vse je bilo nepremično, sir. Z vso naglico smo odleteli nazaj, kralj je dal takoj sesUvitl iz vojaških kamel skih jezdecev karavano, in nato smo odjezdili. Ne bom vam govoril o strašnih težavah in trpljenju te ježe, toda by Jove, bik» je najstrašnejše, kar more človek doživeti v puščavi. Dneve in dneve smo blodili o-koli, ne da bi bili kaj našli. Toda neke noči — podnevi je bilo za ježo prevroče — smo zdajci zaslišali neki glas. Glas v puščavi, neznansko močan glas. Gospod, veste, kaj to pomeni: glas v puščavi? Obrnili smo kamele in odjezdili proti glasu. In zdajci smo razločili tudi nekatere besede. Angleščina je bila, kar je glas vpil v zvezdnato pustinjsko nebo: "Ladies and Gentlemen! I ha ve the pfeasure ..." v veselje mi je kakšno veselje, kateri norec rjove v puščavi z nadčloveškim glasom o veselju? Nisem še misli do konca domislil, zakaj nenadoma se je moja kamela spoteknlla nad nečim Črnim, da me je vrglo na glavo na pesek. Čeprav sem si odri dlani do krvi, sem bil vendar še tisti mah spet na nogah in stekel proti tisti črni gmoti: bila je mrtva kamela. "Svetilj-ke!" sem zakričal, in že je sinil čeztne karbidni žaromet. Trepe-čoč smo iskali dedov. Toda žarek žaromete je zadel le oflb skalnate stene. "Vso okolico pre-iščlte!" je zapovedal poveljnik. Ljudje so se razdelili v patrulje in se razpršili. Toda komaj smo nsprsvili dva koraka, ko je začel neki ženski glas peti. Da, sir, vzlic vašemu nejevernemu j obrazu, sredi noči, sredi puščave je začel srebrn Ženski glas peti'Griegovo "Ljubim te." Vojaki, ki so bHi % menoj, so se vrgli na zemljo in jell mo-iti. "Gospod/ mi je zašepeUl podčastnik na uho, 'poslušaj: hudič poje. Nihče od n*s se ne bo več vrnil iz te puščsve.' Niso m mu odgovoril, nego som pobral njegovo svetiljko, ki jo je bil is strahu spustil na tla, in stekel za glasom. Tekel sem čez majhno ravnico, se aagnal čez klanec, skočil v posušeno stru ko, zmerom za glasom, dokler ni bilo pesmi konec In je jel drugi glas grmeti, v puščavo: 'Tu radijska posUja Daventry, val 1654. Ladies and Gentlemen, s to pesttyijo smo končali Griegov ciklus, ki ga je pela gospodična Evelyn Hopkinsova. Zdaj pride lahna plesna glasba kapele Billy Coton.' In Že Je za-hrumel nad puščavo fokstrot. Evelyn Hopkinsova, me je tedaj prešinilo — saj to Je Parkerjeva neveste! Paricerjeva nevesU, sem zakričal v fokstrot, Parker, Parker, kje ste? Odgovora nisem dobU. Toda ko sem skočil čez neko skalo, «em zagledal pred seboj nekaj tem-nega: angleški vojaški šotor. Poslušajte, sir, kaj vam zdaj povem: hotel sem se obrniti, tisti trenutek sem se hotel obrniti, hotel sem luč utrniti in nekam sbežatk Strah me Je bil nenadoma objel, blazen atrah pred nečim strašnim, pred nepopisno grozotnim. Tods nisem stekel, temveč sem s obema rokama vsdignH »vetiljko, ker se mi Je ena sama roka preveč tresla, in zagledal — saj le veste: sagledal sem Parkerja. njegovega asistente It Armenca. Val trije mrtvi Armenec mi je bil n^bllšK potem je bil asistent, ki je leftal pri vhod« v šotor s "RÄRIN* TO" CO AT BIGGEST ROD! -äm Mednarodni zvezdniki »e pripravljajo sa svetovno razstavo Rodeo. Zgoraj je Dick Shelton, velikan Texaza, Cowboy Champion, se pripravlja na metanje z mehikanskim volom. V sredini na levi je Harry Knight is Kanade—jahač in trdi bronkar. Na desni Elmer Helper iz Nove Mehike, stoji na človeku sovražnem brahma konju. La Señorita Feresita Jayrae, mehi-kanska pastirska kraljica, na svojem arabskem žrebcu. Rodeo bo odprt za razgled na Sol-diers' Fieldu od 25. avguiita pa do l'0. septembra. gi je pa držal zapisnico. Mrtvi, vsi tride mrtvi, že več dni. Zašli so, poginili od žeje. Parker-jevl zapiski so vse povedali. A zdaj razumete, kaj je tragika? Vam umre človek v pu-ščavi, med tem ko tik njega in vendar nedosežno daleč njegov^ draga poje ljubavne pesmi, med tem ko svira lahna plesna glasba ; med tem ko dajejo pouk kaj-vem katerega jezika in narekujejo jutrnjo telovadbo; med tem ko napovedujejo borzne tečaje in dnevne novice — vam umre od žeje, med tem ko posluša ljudi v bog ve kateri evropski kavarni, kako srebajo citronado, vam Ur mre grenke in samotne smrti v puščavi« ki trepeta v zvokih jaz-za in fokstrota. Ali razumete, da me je zdajci pograbila slepa to-gota, da sem izdrl revolver in izstrelil vseh šest krogel v fokstrot, ki je plesal nad mrtveclv naravnost v radijski aparat, da se je razbil v trske in črepine — razumete, da sem tako dolgo streljal, dokler ni ta prekleta glasba utihnils in ne nastala smrtna tišina nad temi tremi nepokopanimi mrliči? In ali zdaj tudi razumete, da ne prenesem več pogleda na radijski aparat, da ga niti videti ne morem več, kaj šele slišati?" Zvrnil je kozarec na dušek. "Na vaše zdravje," je napil. "Takšna je, vidite, zgodba o Parker ju, ki je z njim znanost najbrže več izgubila, kakor je pridobila t izumom vseh mogočih stvari, ki nam "slade" življenje. "Fej l je še rekel in izpljunil L cigaretni ogorek tja, kjer je prej stal radijski aparat MESO ALI KR Občutek sitosti je i množine želodčnega 8 izzove jed. Na tej p« ki angleški zdravnik serijo poskusov, ki 80 zali, da spodbudi 10 400 g želodčnega mjk množica mesa pa dvoji soka. Drugačna je zade hom. 100 g kruha pot g soka, če pojemo tak< kruha, pa se množini poveča. Seie Če poui šno uro pozneje Ae ha, se množina želodi ponovno poveča, in i za 300 g. Z drugimi besedami vi, da večja količina nasiti človeka bolj oi le tedaj, če vrinemo mezna použitja več, presledek. V tem p dosežemo drugič ie njo sitosti. Meso tem bolj nasiti, čim vi Ce bi jedli sam kruh, rali jesti s presledki krat na dan, da bi n koto; mesojedec pa! dvema mesnima ot*d<] PARNIK REX PRI EN DAN Parnik Rex N. Y. pohitril prehitel vse rekordej nadviAni parnik italij nije. J« P™!*1 iz in GiraltarjS ravno j treje pred določenimj radiogramskem por tem od kapitana Ti modsre Italijanske ka. Preiel je Amb" nik z novim rekordom gre hitrosti vožnje-J ^dosegel nov hitroj f «prejme legendarni ti ^ - Atlantiks Ali ste U naročili Prosve-to «11 Mladinski list svojemu jfi^ei prijatelju ali sorodniku v '«prejm< domovtaoT f ,e f^&^ZZi trajne vrednosti, ki fa^ ia jn Europa ki dr« "* lete ^ hitrost z. Hnfin| Tin je hitrost L J m — 1 mal denar lahko pošU svojcem ▼ domovino čudnimi občutki sem se poslovil od male karavane in plaal svojemu bratu, da sem storil, kar sem HH le mogel In da je Parker odpoto- ¡ krasom kot ssduSen dojenček, val. ^ i in naposled Parker Parker je , Cea teden dni sem dobil od ***** 1)11 <*rasu, t eno roko Je Beduina, čez sedenfoajst <*>j««sl radijski aparat, v dru- 8 tu lili m Sa J* umrl IJ «M NAZNANILO|N ZAHVALA aanujMN prišli"« S Mpruc, oé* in br«t IGNATZ MKLAVM Ob Miti «Ur «7 M. PuSUfri * Pufret m b rrétl pm th»**m škndv m 1S. julija, t. L Pr.T »p* m «shralksa «V, Mlk»W •traal in na. tolaiili. Mh» W i. rw.rfea.ija k SftuSu ^^JX j*. N Mr. la ara. Jau. Babufc v^TFrI>4 n Nur Jr„ Ckaa. Pafcar, Juta PlsJ|r. Vlar iuUf, Kapa*. Fraak tal 3<*m PW*«r. V^V Jtšm Aatua Ptlatié, ara. fraak Ganevfe*. E Jaa. Klaaiufc. Miriiaai Ncftua». Du«« t* TaraJ aajkpia fcrala mi «kupuj. Huslu ' gJf^J. katavaca flaa Ja SU paM*«^^ ^ * hvala ss vae «ufaga tai ki slika * dvilata ft Lupa kvala Maey IHklarlM. -pr^J'J la m ««raré. J**" San«, m.