ČISTILNA NAPRAVA V ZALOGU
Ljubljana želi poravnati tudi ekološki dolg do drugih
Oblskovalec, kl ga bo pot zanesla do območja, kjer se v Savo Izliva Ljubljanlca še malo vlše pa Kamniška Bistrlca, bo zlastl v sušnlh dneh, ko Je rečnl vodostaj nlzek po vonju In barvl vode zaznal, da le-ta vse bolj spominja na strupen greznlčnl kanal.
Iz kanalskega sistema Ljubljane, ki sku-paj meri okoli 800 km, izteče v Ljubljanico pri že omenjenem sotočju rek okoli 1500 1 onesnažene vode v eni sekundi. V tej koli-čini onesnažene vode je toliko nesnage kot bi jo»produciralo« mesto z okoli 700 tisoč prebivalci. Pri tem kaže povedati, da ka-nalski sistem Ljubljane zajema območje, na katerem živi približno 200 tisoč Jjudi. »Presežek« onesnaženja gre seveda na ra-čun industrije.
Načrt za gradnjo centralne čistilne na-prave Ljubljana, ki predstavlja eno od ključnih sestavin programa »ekološkega« samoprispevka, o katerem naj bi odločili na referendumu 23. novembra, je nedvom-no odraz spoznanja, da je postala Loublja-na takšen onesnaževalec vode, da je razre-' šitev tega problema slejkoprej že vpraša«-nje moralnega odnosa do tistih, ki dobiva-jo pošiljke ljubljanske nesnage po Savi.
Povedati je treba, da načrti za gradnjo centralne čistilne naprave niso od včeraj. Na tozdu Vodovod-Kanalizacija pravijo, da imajo te načrte tako daleč, da bodo konec oktobra že lahko ponudili zasnove za nate-čaj za izgradnjo omenjenega objekta. Kot poudarjajo bi ugoden izid referenduma • omogočil, da bi naložbo lahko hitro zasta-viii, predvsem pa bi lahko njen potek bi-stveno pospešili.
Če se bodo pričakovanja referenduma iz-polnila, naj bi do konca leta 1990 uresničili prvo fazo izgradnje čistilne naprave. Z rgo ngj bi zagotovili predvsem mehansko čiš-čenje odplak, in sicer naj bi zajeli 25 od-stotkov mehanskih delcev. Za kriznejša obdobja (nizek vodostaj) pa naj bi uporabi-li tudi kemijske čistilne postopke. V drugi fazi nsu bi zagotovili tudi biološko čiščerye
vode, vendar za sedaj načrtov z dokonč-nim opredeljevanjem tehnologije čiščerya še ne nameravajo izdelati, kajti bolje je še nekoliko počakati sodobnejšo tehnologyo, ki jo bo razvoj do takrat zagotovo prinesel. Vsekakor velja, da bo čistilna naprava dokaj zahteven in drag objekt. Vrednost prve faze gradnje naj bi znašala 9 milijard dinarjev. Oblikovaiye tolikšnega zneska je namreč povezano s prizadevarvjem, da bi občanom Zaloga ohranili čim bolj normal-ne bivalne razmere, upoštevajoč pri tem, da je ta kraj že sicer ekološko precej obre-meryen. To pa je narekovalo dodatne kon-strukcyske rešitve. Tako bo omenjena či-stilna naprava ena redkih, ki bo imela po-krit čistilni sistem in smrad ne bo uhajal v okoije.
V svetu - poudarimo - obstaja le okoli 5 odstotkov tovrstnih čistilnih naprav. Hrup, ki ga bodo povzročali močni kompresorji teh naprav, naj bi zmanjšali z vgrajenimi dušilnimi napravami v objektu, hkratu pa naj bi z dodatno zvočno izolacijo zagotovili tudi s postavitvijo zelenega pasu okoli či-stilne naprave.
Deloma ostaja odprto le še vprašanje trsinsportne poti za odvoz blata iz čistilne naprave do centralnega odlagališča na Baiju.
V tozdu Vodovod-Kanalizacija kot inve-stitoiju naprave poudarjajo, da namerava-jo izvedbo del zaupati domačemu izvajal-cu, saj so naši strokovnjaki in delavci tudi že na tujem dokazali, da se znajo uspešno spoprijeti  s  tako  delikatnimi  nalogami. Vsekakor pa naj bi bila čistilna naprava zgrajena tako, da bi svojemu namenu učin-kovito služila vsaj 50 let.
J. K.