Oznaka poročila:ARRS-RPROJ-ZP-2014/102 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Zl-4194 Naslov projekta VLOGA VEDENJSKIH MEHANIZMOV ZA INVAZIVNOST VRST Vodja projekta 28436 Simona Kralj Fišer Tip projekta Z Podoktorski projekt Obseg raziskovalnih ur 3400 Cenovni razred A Trajanje projekta 07.2011 - 06.2013 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 1 NARAVOSLOVJE 1.03 Biologija 1.03.01 Zoologija in zoofiziologija Družbenoekonomski cilj Naravoslovne vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13,01 SUF) Raziskovalno področje po šifrantu FOS 1 Naravoslovne vede 1.06 Biologija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO V raziskovalnem podoktorskem projektu sem raziskovala vedenjske in življenjske (life-history) mehanizme, ki omogočajo živalim, da se prilagodijo bivanju v mestnem okolju. Primerjala sem štiri vrste pajkov mrežarjev; dve urbani: Larinioides sclopetarius in Zygiella x-notata, eno, ki je v mestih ne najdemo: Larinioides cornutus ter eno, ki se pojavlja v gozdovih in v mestnih parkih: Nuctenea umbratica. Rezultati kažejo, da je ena od poglavitnih lastnosti, ki živalim omogočajo preživetje v nepredvidljivem urbanem okolju, razvojna plastičnost. Za urbani vrst kot sta Larinioides sclopetarius in Zygiella x-notata je namreč značilno, da je njuna rast in razvoj odvisna od količine hrane, t.j. se plastično odzivata na okolje, medtem ko ima Nuctenea umbratica genetsko kanaliziran razvoj, zaradi česar se na količino plena ne more plastično odzvati. Naslednja pomembna lastnost urbanih vrst je vezana na dolžino razmnoževalnega cikla in razmnoževalnim uspehom v ugodnih pogojih. Larinioides sclopetarius in Zygiella x-notata imata v nasprotju z Nuctenea umbratica v enem letu lahko več kot eno generacijo, samice pa izležejo več jajčnih vrečk. Slednje lahko vodi v večjo rast populacije kot jo predvidevamo iz rezultatov pri Nuctenea umbratica. Vrste se razlikujejo tudi v vedenju. Larinioides sclopetarius se odzove na simuliran napad plenilca veliko manj boječe kot Nuctenea umbratica in je bolj aktivna v novem okolju. Slednje ji omogoča prednost v urbanem okolju, kjer pajki nimajo veliko predatorjev. V nasprotju s pričakovanji, je bila najbolj agresivna vrsta Zygiella x-notata, ostali dve vrsti pa sta podobno agresivni. Kakorkoli, študije v partnerskem inštitutu so pokazale, da so pajki vrste Larinioides sclopetarius manj agresivni kot pajki sorodne vrste Larinioides cornutus, ki se v mestih ne pojavlja. Ta rezultat se sklada z našo hipotezo, da zelo agresivni osebki ne morejo živeti v skupinah z gosto koncentracijo osebkov kot to vidimo pri urbanih vrstah pajkov. Zaključek te študije je, da je preživetje pajkov v mestnem okolju povezano z razvojno plastičnostjo, trajanjem razmnoževalnega cikla, razmnoževalnim uspehom osebka, večjo drznostjo in aktivnostjo v novem okolju ter verjetno tudi z večjo znotrajvrstno toleranco. ANG Most species cannot cope with urbanized environments, while some species thrive in cities. I investigated behavioural and life-history strategies of species exploiting the urban environments. I compared four spider species: Larinioides sclopetarius, Zygiella x-notata, Nuctenea umbratica and Larinioides cornutus. Larinioides sclopetarius and Zygiella x-notata occur in high densities in urban areas over the Holarctic, where they live sympatrically with another orb-weaver, Nuctenea umbratica, but the latter mainly inhabit urban parks. Larinioides cornutus occurs on vegetation along rivers. The results suggest that the main characteristic of animals thriving in unpredictable urban habitats may be developmental plasticity. Larinioides and Zygiella show high plasticity in life history traits related to growth, this plasticity depending on food availability, whereas N. umbratica lack such plasticity and exhibit genetically cannalized development. While L. sclopetarius and Z. x-notata exhibit a fast reproductive cycle in favourable conditions, i.e. three to four and four to five months respectively, N. umbratica spiders need seven to eight months from hatching to adulthood. Among the three species/genera, Nuctenea females lay the lowest number of clutches per life, whereas Larinioides females lay the most egg-sacs. In sum, high developmental plasticity depending on food availability, fast generation turn-over and high net reproductive output may be the reason for relatively higher success of urban achievers such as Zygiella and Larinioides. All above species exhibit high between-individual variability in aggressiveness, boldness and activity in novel environment, however they differ in average expression of these behaviours. While Larinioides individuals were the boldest and the most active in a novel environment, Nuctenea exhibited the lowest boldness and the least activity. We expected that Larinioides and Zygiella would exhibit the lowest levels of intra-sex aggressiveness because of their high densities. Unexpectedly however, Zygiella showed the highest level of aggressiveness in a contest with samesex conspecific, while the aggressiveness of Nuctenea and Larinioides did not differ. Yet, studies in a congener Larinioides cornutus, which occur in "natural environments" (e.g. vegetation along rivers), found their higher aggressiveness compared to Larinioides sclopetarius. In conclusion, spiders dwelling in cities have relatively faster generation turn-over and higher reproductive success, and exhibit higher developmental plasticity; they are relatively bolder and more active in novel environment; probably they also show higher intra-species tolerance. The latter needs to be further studied. Zaključno poročilo raziskovalnega projekta - 2014 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 V projektu mi je uspelo realizirati večino zastavljenih ciljev. Potrdila semvse zastavljene hipoteze. • Študij razvojne plastičnosti glede na količino hrane med ontogenijo (potrdila sem hipotezo, da imajo urbane živali bolj plastičen odziv na količino hrane) • Študij individualnih razlik v vedenju, njihova časovna stabilnost in dednost (potrdila sem obstoj stabilnih individualnih razlik v vedenju ter dednost agresivnega vedenja) • Primerjava med vrstami v življenjskih strategijah (pokazala sem, da so urbane živali bolj plastične, da imajo hitrejši razmnoževalni cikel in več potomcev) • Primerjava med vrstami v povprečnem vedenju in vedenjskem polimorfizmu (pokazala sem, da so urbane živali drznejše in bolj aktivne v novem okolju ter da populacija sestoji iz raznolikih vedenjskih fenotipov) Ni mi uspelo končati poskusa razvojne plastičnosti odvisne od gostote osebkov, ker so se osebki med poskusom kanibalizirali. Sodelovala sem s partnersko inštitucijo, ki je k primerjalni študiji dodala rezultate četrte vrste Larinioides cornutus. Na tematiko projekta sem predavala na dveh mednarodnih kongresih, en članek je v recenziji, dva pa v pripravi. V času projekta (2011 - 2014) sem sodelovala pri objavi 14 znanstvenih člankov. Od teh sem pri osmih prva avtorica; trije članki spadajo v kategorijo izjemnih znanstvenih dosežkov. Kot prva avtorica sem sodelovala tudi pri pisanju poglavja v monografiji, ki je izšla pri Cambridge University Press. Predavala sem na treh mednarodnih kongresih, in bila soavtorica pri še treh predstavitvah. Pri enem od postrov smo dobili prvo nagrado. Bila sem vabljen predavatelj na Univerzi v Hamburgu, na Univerzi na Dunaju in na delavnici v Veliki Britaniji. Svoje študije sem predstavila tudi na štirih slovenskih srečanjih. Sodelovala sem tudi v pedagoškem procesu kot somentorica pri magistrski nalogi Urške Pristovšek (UL) in Gracielle Sanguino (Univerza v Hamburgu). Od oktobra 2013 sem nosilec predmeta Vedenjska genetika na Univerzi na Primorskem. Delovala sem tudi v medijih tako domačih kot tujih: imela sem dva intervjuja in sodelovala pri nastanku oddaje Dobra ura. Sodelujem pri uredniškem odboru revije Haquetia in sem recenzent pri številnih mednarodnih znanstvenih revijah s faktorjem vpliva ter v znanstvenem odboru pri "international Society of Behavioural Ecology". 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Realizirala sem vse raziskovalne cilje in potrdila zastavljene hipoteze. Pri enem se je študija izkazala za neizvedljivo (glej točko 3). Sodelovala sem s partnersko inštitucijo, ki je k primerjalni študiji dodala rezultate četrte vrste Larinioides cornutus. Menim, da sem odlično realizirala raziskovalne cilje oziroma sem jih celo presegla. Podrobnosti so navedene v točki 3. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Do sprememb ni prišlo. V primerjalno študijo sem dodala rezultate četrte vrste Larinioides cornutus, kar je študiji prineslo dodano vrednost. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 36883757 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Raziskave individualnih razlik v vedenju pri nevretenčarjih ANG Studying personality variation in invertebrates V preglednem članku sem sumarizirala študije individualnih razlik v vedenju pri nevretenčarjih in poudarila naslednje prednosti in potrebe po več študij na nevretenčarskih orgamizmih: Opis SLO • Nevretenčarji predstavljajo 98% vseh vrst, a so malo raziskani • Pomanjkanje raziskav na nevretenčarjih onemogočajo primerjalne študije pomembne za razumevanje evolucije osebnosti • Nevretenčarji imajo mnoge življenjske startegije, ki pri vretenčarjih niso poznane. Te predstavlajo izziv za nove študije • Mnogi nevretenčarji zaradi hitrega razvoja in vegetativnega razmnoževanja nudije boljše in lažje metodološke pristope kot vretenčarji Highlights ANG • Invertebrates representing 98% of all species are neglected in personality research • The lack of data confines comparative analyses to unravel personality evolution • Invertebrates' diverse life-histories offer new avenues for personality research • Invertebrate species with short generation times provide methodological advantages Objavljeno v Bailliere Tindall; Animal behaviour; 2014; Vol. 91; str. 41-52; Impact Factor: 3.068;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.296; A'': 1;A': 1; WoS: CN, ZM; Avtorji / Authors: Kralj-Fišer Simona, Schuett Wiebke Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 35783213 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Spolni kanibalizem kot posledica genetske determinacije agresivnega vedenja ANG Challenging the aggressive spillover hypothesis Opis SLO Aggressive spillover hypothesis (ASH) predvideva, da zelo agresivne samice kanibalizirajo vse samce že med dvorjenjem in ostajajo neoplojene. Ta agresivnost je posledica genetske determiniranosti, ki jim onemogoča plastičen odziv glede na kontekst. Ta hipoteza je splošno sprejeta na področjih spolne biologije in osebnosti. V prispevku smo kritično sumarizirali dosedanje študije in jih ocenili z vidika splne biologije in biologije osebnosti. Pokazali smo na semantične in konceptualne vrzeli ASH ter predlagali študije, ki bi fenomen bolj natančno raziskale. Na podlagi dosedanjih študij smo zaključili, da agresivnost samice res lahko vpliva na verjetnost spolnega kanibalizma, vendar poudarili, da moramo upoštevati tudi alternativne in dodatne hipoteze, predvsem hipotezo, ki vključuje izbiro samca. Še posebej smo bili kritični do predvidevanja, da je spolni kanibalizem maladaptiven, saj se kot tak ne bi mogel ohraniti skozi evolucijo. Za študij slednjega smo predlagali več študij tako v laboratoriju kot v njihovem naravnem okolju. ANG The aggressive spillover hypothesis (ASH) interprets the excessive pre-copulatory cannibalism as a carry-over of a highly aggressive female personality onto mating context, and was proposed to be mal-adaptive in certain systems. In our manuscript we critically reviewed studies investigating the ASH, and evaluated them through sexual biology and personality framework. We point out the semantic and conceptual pitfalls and suggested further experimental manipulations for testing the validity of ASH. Furthermore, we argued that other factors, such a mate choice and hunger, should be carefully estimated to explain pre-copulatory cannibalism. Particularly, ( mal-)adaptiveness of pre-copulatory cannibalism should be investigated in more depth, in the laboratory and field conditions. Objavljeno v Parey; Ethology; 2013; Vol. 119, is. 8; Str. 615-623; Impact Factor: 1.947;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.296; A': 1; WoS: CN, ZM; Avtorji / Authors: Kralj-Fišer Simona, Schneider Jutta M., Kuntner Matjaž Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek 3. COBISS ID 35503661 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Nenaključno parjenje glede na vedenjski tip pri pajkih mrežarjih ANG Assortative mating by aggressiveness type in orb weaving spiders Opis SLO Vedenje je dolgo veljalo za plastično lastnost, ki omogoča živali ustrezno reagiranje v različnih situacijah. V zadnjih letih se je pokazalo, da živali vedenja vendarle ne morejo optimalno prilagoditi okolju. Živali namreč kažejo individualne razlike v vedenju, ki so genetsko pogojene in zato stabilne znotraj osebka. Še vedno je enigma, zakaj se v evoluciji ohranjajo različni vedenjski tipi. Čeprav so bile predlagane številne hipoteze, so bile le redko eksperimentalno preverjene. V študiji smo raziskovali, ali agresivnost osebkov pajka Larinioides sclopetarious vpliva na verjetnost parjenja in ali je vzorec parjenja pomemben za ohranjanje individualnih razlik v agresivnosti. Ugotovili smo, da se agresivni samci večinoma parijo z agresivnimi samicami, manj agresivni samci pa z manj agresivnimi. Naši rezultati kažejo, da je nenaključno parjenje glede na vedenjski tip verjetno mehanizem, ki ohranja različne vedenjske tipe. ANG We are increasingly aware of individual differences in behaviour aka personalities across animal taxa. However, how various behavioural types are maintained, have been rarely tested experimentally. We investigated whether the aggressiveness type in spider Larinioides sclopetarious influences the probability of mating and whether the mating pattern could be important for maintaining the variation. We found that aggressive males tended to mate with aggressive females while less aggressive males were more likely to copulate with less aggressive females. We concluded that assortative mating by behavioural type is a potential mechanism that together with frequency dependent selection maintains the existence of consistent behavioural types. Objavljeno v Oxford University Press;Oxford University Press.;Oxford University Press; Behavioral ecology; 2013; 8 str.; Impact Factor: 3.216;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.296; A': 1; WoS: CN, GU, ZM; Avtorji / Authors: Kralj-Fišer Simona, Sanguino Mostajo Graciela A., Preik Onno, Pekar Stano, Schneider Jutta M. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 34213165 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Vedenjska plastičnost pri pajkih ki živijo v urbanem okolju ANG Individual behavioural consistency and plasticity in an urban spider Opis SLO Vedenje živali je do nedavnega veljalo za plastično, saj omogoča živali, da se ustrezno odziva na spreminjajoče se okoljske pogoje. Plastični odziv velja za ključno sposobnost organizma za soočanje z novimi okoljskimi pogoji, kot je na primer življenje v urbanem okolju. V zadnjih letih se je pokazalo, da živali vedenja vendarle ne morejo optimalno prilagoditi okolju. Živali namreč kažejo individualne razlike v vedenju, ki so genetsko pogojene in zato stabilne znotraj osebka. Raziskovali smo stopnjo vedenjske plastičnosti pri pajku vrste Larinioides sclopetarius, ki se pojavlja v izredno visokih gostotah v urbanih območjih na celotnem območju Holarktike. Pajki te vrste kažejo izredno plastičnost v življenjskem ciklu (angl. life histories). Posamezni osebki so se v odzivu na podobne dražljaje odzvali različno. Ugotovili smo, da se pajki med seboj konsistentno razlikujejo v agresivnosti in drznosti, ki se dedujeta, medtem ko so bila vedenja v novem okolju ponovljiva, vendar ne dedna. V diskusiji smo razpravljali, da je nizka dednost vedenj povezanih z lovljenjem plena in pomanjkanje vedenjskih korelacij morda rezultat razvojne plastičnosti, ki je verjeten mehanizem, ki omogoča uspeh preživetja populacij v mestih. V naslednjem koraku smo testirali, ali je agresivnost osebkov v skupini pajkov z visoko gostoto pomembna za njihovo preživetje. Skupine z le agresivnimi osebki so največ pridobile na teži, vendar se je v teh skupinah pokazala tudi najvišja smrtnost. Skupine z osebki različnih stopenj agresivnosti, so imele največje preživetje. Naši rezultati podpirajo hipotezo, da za preživetje v veliki gostoti ni nujno splošno zmanjšanje agresije, ampak polimorfizem osebkov v stopnji agresivnosti. Slednje tudi podpira hipotezo o frekvenčno odvisni selekciji za agresivnost. ANG Behaviour is generally plastic to some degree and allows an animal to react appropriately to changing and novel conditions. Consequently, a degree of plasticity is predicted to be a key determinant of an organism's ability to cope with novel (e.g. urban) environments. Yet behavioural plasticity is often genetically determined and many animals exhibit personalities. We explored the degree of behavioural plasticity versus stability (personality) in the bridge spider, Larinioides sclopetarius, which occurs in extremely high densities in urban areas over the Holarctic; and show extraordinary plasticity in life histories. We found temporal consistency and moderate heritability in intrasex aggressiveness and boldness, whereas behaviours in novel environment were repeatable but not heritable. We discussed the idea that low heritability of behaviours related to foraging success and a lack of behavioural correlations may be a result of developmental plasticity as a mechanism that promotes success in cities. In the next step, we experimentally tested whether composition of aggressiveness types affects spiders' mass gain and survival in a high density group. Groups of only aggressive types had highest mass but also showed highest mortality. Our results lend support to the hypothesis that living in high densities does not require a reduction of mean aggressiveness levels but that a polymorphism in aggressive personalities maintained by negative frequency dependent selection would be a possible scenario. Objavljeno v Bailliere Tindall; Animal behaviour; 2012; Vol. 84, issue 1; str. 197-204; Impact Factor: 3.068;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.296; A'': 1;A': 1; WoS: CN, ZM; Avtorji / Authors: Kralj-Fišer Simona, Schneider Jutta M. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek Poročilo:ARRS-RPRQJ-ZP-2014/102 1. COBISS ID 35478317 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Nenavadni načini razmnoževanja ANG Peculiar reproductive strategies Opis SLO V oddaji Dobra ura smo predstavili naše raziskove na področju spolne biologije pajkov, ki obsegajo nenavadne prakse kot so ovijanje samice, čepitev genitalij, emaskulacija, spolni kanibalizem, oportunistično parjenje, travmatična inseminacija, itd... ANG We presented our research on sexual behaviour of spiders exhibiting unusual sexual strategies, such as mate binding, genital plugging, emasculation, sexual cannibalism, opportunistic mating, traumatic insemination, etc. Šifra F.35 Drugo Objavljeno v 2013; Avtorji / Authors: Kralj-Fišer Simona Tipologija 3.11 Radijski ali TV dogodek 2. COBISS ID 35478573 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Parjenje na daljavo ANG Remote copulation in spiders Opis SLO V oddaji sem poljubno razložila, kakšni so izsledki študije spolnega vedenja na pajku Nephilengys malabarensis (reference: KraljFišer et al. 2011: Eunuchs are better fighters; Lee et al. 2012: Emasculation : glovesoff strategy enhances eunuch spider endurance; Li et al. 2012: Remote copulation). ANG In interview I explained to general public our studies of sexual behaviour in spider Nephilengys malabarensis (refs: Kral jFišer et al. 2011: Eunuchs are better fighters; Lee et al. 2012: Emasculation : glovesoff strategy enhances eunuch spider endurance; Li et al. 2012: Remote copulation). Šifra B.06 Drugo Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Kralj-Fišer Simona Tipologija 3.11 Radijski ali TV dogodek 3. COBISS ID 36883501 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kateri pajki lahko uspevajo v urbanem okolju? ANG Which spiders can dwell in urban environment? Opis SLO Predstavila sem izsledke podoktorskega projekta. Zaključek te študije je, da je preživetje pajkov v mestnem okolju povezano z razvojno plastičnostjo, trajanjem razmnoževalnega cikla, razmnoževalnim uspehom osebka, večjo drznostjo in aktivnostjo v novem okolju ter verjetno tudi z večjo znotrajvrstno toleranco. ANG I presented the conclusions from my post-doctoral project. Spiders dwelling in cities have relatively faster generation turn-over and higher reproductive success, and exhibit higher developmental plasticity; they are relatively bolder and more active in novel environment; probably they also show higher intra-species tolerance. The latter needs to be further studied. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Max-Planck-Gesellschaft;Max-Planck-Institut für Ornithologie Seewiesen;Ethologische Gesellschaft; Function and mechanisms of animal behaviour; 2014; Str. 25; Avtorji / Authors: Kralj-Fišer Simona, Schneider Jutta M., Kuntner Matjaž Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci | 4. COBISS ID 36269613 |Vir: COBISS.SI Naslov SLO Spolni kanibalizem kot posledica genetske determinacije agresivnega vedenja ANG Challenging the aggressive spillover hypothesis Opis SLO Spolni kanibalizem je redek pojav v živalskem svetu; poznan je pri nekaterih vrstah pajkov in bogomolkah. Medtem ko je več razlag za spolni kanibalizem med ali po parjenju, npr. lakota in izbira partnerja, je težje razložiti vrsto kanibalizma, kjer deviška samica napade in poje vse samce ter ostane neoplojena. Goran Arnqvist ( 1997) je predlagal, da je te vrste kanibalizem posledica genetsko determinirane agresivnosti samic, ki se iz prehranjevalnega vedenja (agresija do plena) prelije (spillover) v agresijo do samcev. Ker samica ostane neoplojena, je pretirano agresivno vedenje, neadaptivno oz. škodljivo za njen fitnes. Slednje je tako imenovani "aggressive spillover hypothesis = ASH" . Opozorili smo na resne pridržke v ASH in ponovno ocenili ugotovitve študij, ki »podpirajo ASH«. Ugotovili smo, da je spolni kanibalizem lahko povezan z genetsko determinirano agresivnostjo samice, vendar na kanibalizem vplivata tudi lakota, samičina izbira, ter kvaliteta samca. Predlagali smo redifinicijo hipoteze ter predlagali metodologijo za testiranje lete. ANG Sexual cannibalism is a rare phenomenon in animal world, but common in several spider species. It has been explained by many hypotheses, e.g. female hunger and mate choice. Precopulatory cannibalism, where virgin females devour males before mating, is more puzzling to explain, because it may bring no benefit to either sex. In his seminal paper, Goran Arnqvist (1997) proposed that precopulatory cannibalism represents a spillover of female aggressiveness from the juvenile foraging context, when aggressiveness is advantageous, to the adult mating context, when aggressiveness may be nonadaptive or mal adaptive; this is socalled "aggressivespillover hypothesis=ASH". In other words, individuals exhibit limited plasticity in aggressive behaviours because they are genetically canalized for indiscriminate aggressiveness towards prey and conspecifics, including males. Hence, a tendency to employ precopulatory cannibalism is supposed to be a part of the female aggression syndrome, an assertion generally accepted in the personality field. We found serious caveats in ASH and therefore re evaluated findings reporting support for ASH. While the ASH explains precopulatory cannibalism solely based on female aggressiveness, we conclude that other factors may work in concert with personality, such as female hunger level, mate size dimorphism, mate behaviour and quality. Cannibalistic females have never been found to experience curtailed fitness as predicted by ASH. We warned to consider ASH more critically and propose further directions. The review was published in Ethology and already received two answers both agreeing and explaining their view where differ Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2013; Avtorji / Authors: Kralj-Fišer Simona Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 KRALJ-FIŠER, Simona, DAISLEY, Jonathan Niall, KOTRSCHAL, Kurt. Individuals matter : personality. V: SCHEIBER, Isabella (ur.). The social life of greylag geese : patterns, mechanisms and evolutionary function in an avian model system. Cambridge; New York: Cambridge University Press, 2013, str. 45-64. KRALJ-FIŠER, Simona, GREGORIČ, Matjaž, LOKOVŠEK, Tjaša, ČELIK, Tatjana, KUNTNER, Matjaž. A glimpse into the sexual biology of the "zygiellid" spider genus Leviellus. The Journal of arachnology, ISSN 0161-8202, 2013, vol. 41, no. 3, str. 387-391. KRALJ-FIŠER, Simona, KUNTNER, Matjaž. Eunuchus as better fighters?. Naturwissenschaften, ISSN 0028-1042, Feb. 2012, vol. 99, no. 2, str. 95-101. LI, Daiqin, OH, Joelyn, KRALJ-FIŠER, Simona, KUNTNER, Matjaž. Remote copulation : male adaptation to female cannibalism. Biology letters, ISSN 1744-9561, 2012, vol. 8, no. 4, str. 512-515. LEE, Qi Qi, OH, Joelyn, KRALJ-FIŠER, Simona, KUNTNER, Matjaž, LI, Daiqin. Emasculation : gloves-off strategy enhances eunuch spider endurance. Biology letters, ISSN 1744-9561, 2012, vol. 8, no. 5, str. 733-735. KUNTNER, Matjaž, GREGORIČ, Matjaž, ZHANG, Shichang, KRALJ-FIŠER, Simona, LI, Daiqin. Mating plugs in polyandrous giants : which sexs produces them, when, how and why?. PloS one, ISSN 1932-6203, 2012, vol. 7, iss. 7, str. 1-9. 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Urbanizacija in podnebne spremembe so ene izmed največjih groženj človeštvu. Raziskave na tem področju sodijo med prednostne aktivnosti v Evropi (Horizon 2020) in svetu. Rezultati projekta imajo znanstveno in uporabno vrednost, saj so prenosljivi na druge ektotermne kopenske organizme. Za znanost rezultati pomenijo nove izsledke povezane z odzivom organizmov na spremembe, ki so posledice človekovega delovanja: to je prednost tistih organizmov , ki se lahko v nepredvidljivem urbanem okolju plastično odzivajo tako v življenjskih strategijah kot v vedenju. Upoštevanje rezultatov te in podobnih študij v naravovarstvenih strategijah so ključne za ublažitev cene, ki jo človekovo delovanje prinaša biodiverziteti in obstoju človeka na Zemlji. ANG The devastating consequences of human activities leading to urbanization and climate change are primary and demanding challenges at the global level. Related research and actions are among most important priorities of European (EU Horizon 2020) and global research. The output of the project has scientific and applicable value; the results are relevant for terrestrial ectothermic animals. The results of the project add to the existing knowledge of how animals respond to human altered environment: it suggests that urban exploiter exhibit higher life-history plasticity, higher among-individual variability and higher plasticity of behavioural responses than organisms unable to cope with urban environments. Results can help to obtain the realistic and reliable future predictions of species' response. This is necessary for mitigation costs of human activity for biodiversity and human well being. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Rezultati študije, ki so že in še bodo objavljeni, prispevajo k kompetitivnosti in atraktivnosti Slovenije na aktualnih znanstvenih področjih. Raziskovalka je tekom projekta sodelovala s tujimi organizacijami, predavala na mednarodnih kongresih in objavljala znanstvene članke, ter tako prispevala k prepoznavnosti Slovenije. Svoje delo je predstavila tudi popularnim medijam in tako pripomogla k večji privlačnosti bioloških raziskav in razumevanju znanosti širše množice. Projekt je pripomorel k boljši konsolidaciji mlade raziskovalke v slovenski in svetovni raziskovalni sferi ter k njeni raziskovalni zrelosti. ANG The output of the project adds to competitiveness and attractiveness of Slovenian science in timely research areas. The PI collaborated with international partners, presented her research on international congresses and published several articles, contributing to consolidation and visibility of Slovenian science. She presented her research to popular media making research more attractive and understandable to general public. The project help to enhance the consolidation of a young woman researcher in Slovenian and international science and add to researcher's professional maturity. 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: O o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201312 13.1. Izjemni znanstveni dosežek KRALJ-FIŠER, Simona, SCHUETT, Wiebke. Studying personality variation in invertebrates : why bother?. Animal behaviour, ISSN 0003-3472, May 2014, vol. 91, str. 41-52, doi: 10.1016/j.anbehav.2014.02.016. [COBISS.SI-ID 36883757], [JCR, SNIP, Scopus do 31. 3. 2014: št. citatov (TC): 0, čistih citatov (CI): 0, čistih citatov na avtorja (CIAu): 0, normirano št. čistih citatov (NC): 0] kategorija: 1A1 (Z1, A'', A', A1/2); uvrstitev: SCI, SSCI, ERIHA, Scopus, MBP; tipologija ni verificirana 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Znanstvenoraziskovalni center Simona Kralj Fišer Slovenske akademije znanosti in umetnosti ZIG Kraj in datum: Ljubljana |8.4.2014 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2014/102 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2013 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2014 v1.03 16-A5-24-BF-2B-3F-C9-29-33-65-3F-95-1F-D5-AA-8F-C7-07-40-46 Priloga 1 VEDA Področje: 1.03 Biologija Dosežek 1: Raziskave individualnih razlik v vedenju pri nevretenčarjih (Studying personality variation in invertebrates), Vir: Animal Behaviour, 2014; Vol. 91; str. 4152. V preglednem članku sem sumarizirala študije individualnih razlik v vedenju pri nevretenčarjih in poudarila potrebo po več študijah na nevretenčarskih organizmih ter opisali prednosti le-teh: •Nevretenčarji predstavljajo 98% vseh vrst, a so v primerjavi z vretenčarji malo raziskani na področju biologije osebnosti. • Pomanjkanje raziskav na nevretenčarjih onemogočajo primerjalne študije pomembne za razumevanje evolucije osebnosti. •Nevretenčarji imajo mnoge življenjske strategije, ki pri vretenčarjih niso poznane ali so redke, npr. metamorfoza, parazitizem, evsocialnost, nespolno razmnoževanje, itd. Te predstavljajo izziv za nove študije. • Mnogi nevretenčarji zaradi hitrega razvoja in/ali nespolnega razmnoževanja nudijo učinkovitejše in lažje metodološke pristope kot vretenčarji. Takšni organizmi omogočajo študij stabilnosti individualnih razlik skozi celotno ontogenijo osebka in preko več generacij. Raziskave na potomcih osebkov, ki se razmnožujejo nespolno, t.j. klonih, bi lahko omogočile vpogled v genetske in okoljske vplive na razvoj osebnosti.