Izhaja vsak mesec enkrat. Uredništvo in uprav-niitvo je v Salendrovl ulici SI.6. Oglase se raCuna po posebnem ceniku. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Frelih Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. Štev. 2. Ljubljana, 25. februarja 1927. Leto VII. Še enkrat ocenitev lastnih stanovanj Naša spomenica na gospoda delegata ministrstva financ v Ljubljani glede ocenitve lastnih stanovanj je posestnikom znana, niso pa sedaj na jasnem ali smo z njo dosegli kaj uspeha ali ne, ker večina posestnikov ne ve, kako visoko se je hotelo nekatere oceniti za lastna stanovanja in še bolj pa za trgovske lokale. Lahko povdarjamo in to naj Uidi ljubljanski hišni posestniki upoštevajo, da smo z našo spomenico in osebnimi' intervencijami dosegli, da se je v mnogih slučajih znižala prvotno nameravana ocenitev gospodarjevega stanovanja ali lokala, da pa seveda ne moremo biti še popolnoma zadovoljni in tudi ne odnehati, da se nekaterim posestnikom ocenitve še znižajo. Najtežavnejše na stvari je dejstvo, da je zakon star že 107 let in izdan v popolnoma drugih razmerah, kakor so današnje. Seveda se naši uradniki, kakor navadno hočejo strogo flržati besedila in v tem pogledu jim ne moremo odrekati pravice pravilnega postopanja, drugo pa je vprašanje kako obremenitev pomeni taka visoka ocenitev in koliko utegne to na drugi strani škodovati splošnemu gospodarstvu. Ne ugovarjamo, ' da dotično stanovanje, kakor se je ocenilo, ni faktično toliko vredno, če se je odda v najem, ne more se pa od posestnika zahtevati, da bo za lastno stanovanje pHačal na leto 3000.— do 5000.— Din davka, za katero svoto že lahko dobi na deželi dobro in primerno stanovanje. C'e se je kronskemu penzijo-nistu stanovanje 4 srednjih sob ocenilo na 6000.— Din in če nima drugih dohodkov kakor majhno penzijo in dohodke dveh stanovanj, res ne vemo kako naj plača od lastnega stanovanja 3600.— Din državnega davka, doklad ter še občinskih avtonomnih doklad. Dotični ocenilec ali korektor gotovo ni pomislil, da pomeni za dotičnega državnega penzijonista lo mesečno obremenitev 300.— Din, in - res ne vemo, kje naj jih vzame, če hoče hišo vzdrževati in popravljati. Ali naj hišo proda ali pusti razpasti, to naj zagovarjajo oni, ki so napravili tako ocenitev in pa oni, ki jo niso preprečili. Pri tem je treba tudi pomisliti neenakomerno obdaritev lastnih stanovanj in lokalov v Ljubljani in na deželi. V Ljubljani bo plačal dotični 3000.— do 5000.— Din davkov in doklad, na deželi pa za enako stanovanje 20.— do 30.— Din in lo samo za ta slučaj, če slučajno hiša stoji en meter izven mestnega pomerija. Pravilno in pravično bi bilo, da bi posestnik od lastnega stanovanja plačal po sobah 20 in magari do 50.— Hin, nikakor pa ne na tisoče kakor se sedaj vrši pri lastnih ocenitvah. Za vsako lastno vporabo in potrebo ie treba določiti neko takso ali pristojbine- ki se jo plačuje za vporabo splošnosti, ni pa dopustna taka neenakomerna obremenitev in pa v zneskih, ki nikakor ne odgovarjajo obdačitvi stanovanja in loka-,ov za lastno potrebo. Če se lokal ali sta- novanje odda za primemo svoto v najem in če se od tega plača tudi 50% davka, je to obdaritev nekega dohodka, ki je neprimerno visoko skoro edino v naši državi, vendar je to samo konfiskacija ali odvzem enega dela plačanih dohodkov, ne pa plačilo iz lastnega žepa za lastno stanovanje in za lastno vporabo. Mislimo, da je popolnoma nekaj druzega vzeti denar iz svojega žepa za nekaj, kar je neprimerno predrago pljačano, kakor pa oddati del prejetega denarja za kako oddano stvar. Tudi to ni pravilno, da so mogoče Kake obdaritve, kakor je pri nas obdačena hišna posest, treba pa je vendar delati razloček med lastnimi in v najem oddanimi stanovanji. Če bi se ocenilci ali korektorji lastnih stanovanj povspeli na stališče in bi popolnoma ničesar ne grešili proti 107 let staremu zakonodajalcu, katerega starost se mora res povsod poznati, da hišni posestniki zaslužijo za upravo, za vodstvo in za red v svoji hiši neko odškodnino in neko navadno obzirnost, bi popolnoma lahko obdržali staro prakso, da se hišne posestnike pri ocenitvi lastnih stanovanj in lokalov primerno pardonira in se ne nalaga davkov, ki ne odgovarjajo pravemu primernemu plačilu davkov za lastno stanovanje. Seveda če bi ne bilo raznih doklad, pribitkov in nabitkov in še novih invalidskih, komornih davkov, občinskih, cestnih, okrajnih in v najkrajšem času morebiti še oblastnih doklad, potem bi finančni ocenjevalci lahko bili morebiti bolje upravičeni pripisati sem pa tie kakšno višjo številko za lastno stanovanje. Če pa sedaj dotični gospodje računijo v številkah vse navedene davke od ocenjenega stanovanja, potem bodo prišli popolnoma do našega prepričanja, da ic nase tolmačenje pravilno in če bi bil takrat zakonodajalec vedel, da bodo kedaj morali hišni posestniki vsled njegovega po takratni vojni izdanega zakona plačevati tako visoke davke in doklade, potem bi ta stari zakonodajalec nikoli ne bil dotičnega določila tako slili-ziral, temveč bi bil že gotovo takrat znal potegnili mejo. ki bi jo našim uradnikom ooshtvil s predpisom, kako visoko lahko gre taka ocenitev. Pa še na nekaj so v svoji strogost'.! pozabili vpoŠtevati naši natančni cenzorji. To je že tOletni obstoj stanovanjskega zakona, ki je do pred kratkim hišnim posestnikom skoro popolnoma onemogočava! dobiti za oddana stanovanja vsaj malo valutnim razmeram primerne najemnine. Leta in leta so morali hišni posestniki vzdrževalne stroške kriti iz svojih lastnih dohodkov, ali pa se zadolževati. Na drugi strani pa stanejo popravila najmanj 300% nad zlato valuto. Tudi danes je še večina stanovanj oddanih za polovico predvojne vrednosti, torej tudi ne more biti govora o pravi parifikaciji stanovanj. To je šele takrat mogoče, če bode gospodar dobil za oddana stanovanja vsaj celo zlato valuto. Dokler pa tega ni, ludi ne sme nastopiti parifikacija svojega mošta. Gospodar še nikakor ne dobi na plačanih najemninah tega, kar mu gre po običajnih šegah *in trgovskih predpisih; je torej na zakonitih pogodbenih dohodkih prikrajšan, a za to škodo se ga sedaj mesto primerno oškoduje, še kaznuje z previsokim davkom lastnega stanovanja. Treba matematično ugotoviti dohodke in stroške in šele pri primerni skupni diferenci predpisati od pravega dohodka hišni davek. Sedaj pa se jemlje gospodarju dvakrat: prvič dobi prenizke najemnine, drugič pa mora plačati preveč od lastnega stanovanja. Ne sme končno prezreti novih pribitkov in davkov, ki so se apel jati tudi za hišno najmarino. Pogledati in prebrali treba tudi člen 43 a in b dvornega dekreta z dne 26. VI. 1820, ki govorita o uradnih popravkih najemnin in pravita, da je pri tem postopati z dobrohotnostjo (Billigkeit) in da se je zlasti ozirati na nižje obrtnike. To je nekako splošno pooblastilo za dobrohotno ocenitev lastnih stanovanj in lokalov. Ali se je to prezrlo? Pa tudi tista neenakomernost po boljših in udobnejših stanovanjih se nam ne zdi prav nič srečna. Če se vzame dvakrat zlato valuto in posestniki jo jemljejo v redkih slučajih največ jedenkrat, ne dobimo ocenitve lastnega stanovanja 24.000 Din, kakršni slučaji so se tudi napravili pri zadnji ocenitvi. Da pa bi sedaj tak posestnik plačal na leto okroglo 15.000.— Din davkov in doklad za lastno stanovanje, mislimo, da bo pretežko tudi za kakega industrijalca, ki najbrže danes tudi nima najsigumejšib dohodkov. Tak se bo skušal ali stanovanja znebiti in če ne drugače tudi izseliti, bojimo se pa, da ne l*o voljan tega bremena dolgo prenašati. Še nekaj ne smemo pozabiti pri tem važnem vprašanju, to je oškodovanja stav-benosti, industrije in celega gospodarskega življenja, ki se bo pri tej ozkosrčnosti samo omejevalo. Če bodo sedaj bodisi posestniki, ali oni. ki nameravajo posestniki postati, zvedeli za take ocenitve, ki pridejo v poštev tudi v izdatni meri pri dohodninskem davku, potem se bodo 1i še pravočasno temeljito premislili kaka stanovanja bodo v prihodnje gradili ali pa stanovanje skušali preurediti, ker jim bo pred očmi blestela številka hišnega davka z dokladami, pa si bodo namesto 4, 5 ali 6 sob napravili samo 2 ali 3 sobe. In kodo bo trpel pri tem? Stavbena podjetja, vsa obrt in trgovina, delavstvo i. t. d. Končno bo trpela tudi država, ki bo zopet na davkih mnogo zgubila, ker ne bodo plačevala razna podjetja in obrtniki tako visokih davkov in bo trpelo s tem vse gospodarstvo. Vsako stvar je treba gledati z višjega gospodarskega stališča, pustiti prosti razmah in ne ovirati s kakšnimi zastarelimi predpisi, ki sicer vržejo nekaj tisočakov, na drugi strani pa so v ogromno škodo splošnosti. Splošnost pa ima vedno prednost pred posameznostmi in splošnost podpirati je dolžnost vsakega. Če bi se bile v tem pogledu vršile ocenitve, bi bilo odpadlo marsikatero raz- očarunje, dasiravno smo preprečili, da je teh iznenadenj mnogo manj, kakor bi jih bilo brez našega posredovanja. Ker pa upamo, da sedanji davčni predpisi ostanejo v veljavi samo še letošnje leto in bo Narodna skupščina že enkrat rešila neodložljivo davčno reformo, se nadejamo, da se bo s tem tudi to stanje spremenilo na boljše in da sedaj določena obremenitev najbrže ne bo ostala v veljavi niti za predpisano dvoletje. V katerih slučajih pa je ocenitev previsoka, se jo bo gotovo dalo znižati z vloženimi priziva, ki jih priporočamo vlagati samo takrat, če se je dctičnik poprej posvetoval v naši pisarni. Marsikateri pa bi si lahko s prizivom celo škodoval, če bi ga ne vložil s tehtno podprtimi razlogi. Častni večer g. predsednika Iv. Freliha Lep večer je priredilo Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani dne 9. februarja svojemu zaslužnemu predsedniku V čast desetletnega njegovega načelo-vanja temu društvu. Veranda hotela Uniona se je napolnila hvaležnih društvenih Članov in njihovih rodbin in raznih častnih gostov. Slavnost je otvorit g. društveni podpredsednik Avg. Jenko, razložil pomen in namen sestanka ter s prisrčnim nagovorom pozdravil navzoče, imenoma še g. predsednika zagrebškega društva hiš. posestnikov polkovnika čačkoviča, g. mestnega komisarja vlad. svetnilca dr. Mencingerja, zastopnika trgovske zbornice g. dr. Pretnarja, predsednika društva hiš. posestnikov iz Ormoža g. župana Ivana Veseliča. Nato je odbornik g. dr. Požar orisal v daljšem govoru desetletno delovanje slavljenčevo. V tej dobi je naraslo število članov v Ljubljani od 180 na 1500 in je cela organizacija v Sloveniji dosegla približno 5000; zgodilo se je to po izredni agilnosti g. predsednika Freliha, ki je ob vsaki priliki na shodih opozarjal na nevarnosti, ki prete hišnim posestnikom. Kavno tako uspešno je deloval za Zvezo vseh hiš. posestnikov s skupnim odborom v Beogradu, s čimer so mogli hiš. posestniki šele zadobiti primeren vpliv. Koliko je imel g. predsednik truda in muke, koliko potov in obletavanja pri ministrih in poslancih, da je mogel preprečiti vsaj najhujše krivice, ki so se godile hišnim posestnikom, to se ne da popisati. Naposled se je vendar posrečilo prepričati vlado, da tako ne more še dalje iti, nego da je treba tem vedno večjim nezakonitostim narediti konec. Kar so torej hiš. posestniki dosegli, se imajo zahvaliti v največj meri današnjemu slavljencu. Pa še več; ko so ljudje izprevideli, da bode dosedanjega boljševizma konec, začeli so zidati na vseh koncih in krajih in zganile so se tudi mestne uprave na energično delo! Kakor za nedotakljivost osebne lastnine tako se je g. Frelih potegoval za omi-Ijenje davčnih bremen in bil v vseh stanovskih zadevah društvenikom izkušen svetovalec. — Ko se je delokrog našega društva vedno bolj širil, ustanovil je odbor posebno stanovsko glasilo Moj dom ', ki ga urejuje spretno in požrtvovalno že sedmo leto današnji slavljenec. Desetletno delovanje g. Freliha je bilo v pravem pomenu zanj desetletna vojska, zato mu govornik končno želi, da bi mu bilo dano odslej naprej še dolgo delovati v mirnejših razmerah z istim uspehom v korist hišnega posestva in narodnega gospodarstva, v znak hvaležnosti pa mu izroča v imenu odbora dragocen pisalnik, ki je prvovrstno delo. Vsi navzoči se z glasnim odobravanjem in živio klici pridružujejo tej čestitki. V daljšem govoru je čestital slavljencu predsednik hrvatskih hiš. posestnikov g. polkovnik čačkovič, povdar-jajoč zlasti njegove zasluge za skupno organizacijo in veliko njegovo energijo pri raznih posredovanjih. Za tem je povzel besedo zastopnik trgovske zbornice, g. dr. Pretnar ter v jedrnatem govoru dokazal, kako zvesto podpira tudi trg. zbornica vedno opravičene zahteve društva hiš. posestnikov kot važne gospodarske organizacije, kar so navzoči z živahnim odobravanjem potrdili. Častni član, društva g. primarij dr. V. Gregorič čestita no samo g. Frelihu, temveč tudi društvu, da ima takega predsednika ter se zavzema za skupno organizacijo vseh gospodarskih krogov brez vsakega političnega strankarstva. Predsednik društva hiš. posesthikov iz daljnegla Ormoža g. župan Veselič, je v prepričevalnih besedah dokazoval važnost društva liiš. posestnikov in njegovih pravic za državni red, opisujoč grozne razmere v Rusiji, kjer pod boljševiško vlado hiše razpadajo. Na večer so došle od vseh društev hišnih posestnikov iz Slovenije brzojavne čestitke in zlasti tudi iz Gradca, Dunaja, Celovca, Beograda, Splita, Novega Sada i. t. d. Uradni šef trgovske zbornice g. dr. Windischer je poslal krasne pismene čestitke, v katerih povdarja potrebo smotre-nega delovan ja vseh gospodarskih krogov, kar je slavljenec vedno znal uveljaviti, za kar mu gre zasluga. Nato se je slavljenec ginjen zahvalil za tako lepo nepričakovano slavlje in za iskrene čestitke^ predgovornikov. V daljšem govoru je potem opisal vse premnoge ležkoče, ki jih je moral premagati od prvega početka pa do današnjega časa, omenja s hvaležnostjo krepko pomoč Srbov in Hrvatov, brez katere tudi pri najboljšem trudu ne bi mogel nič doseči — ter našteva važne naloge, ki čakajo društvo v bližnji bodočnosti, med drugim otvoritev lastne posredovalnice za nakup in prodajo hiš in posestev in oddajo stanovanj. Pozival je hišne posestnike, da vztrajajo in podpirajo organizacijo ter zaključil z apelom: Bodite najprej hišni posestniki, potem šele pripadniki kake politične stranke. Z živahnim odobravanjem so sprejeli navzoči njegov govor. Ko te dr. Regalli nazdravil ob splošnem navdušenju še navzoči gospe Frelihovi kot požrtvovalni sotrud-nioi pri pisarniškem delu g. soproga, za-kliučil ie predsednik slavnostnega večera oficielni del lene prireditve, a družba je ostala še dalje časa zbrana v prijateljskih pogovorih. Veliki protestni shodi hišnih posestnikov na Dunaju Dne 5. decembra 1926 priredila je centralna zveza hišnih posestnikov na Dunaju pet velikih protestnih shodov proti boljševiziranju Nem. Avstrije. Na te shode so prišli tudi zastopniki iz raznih evropskih držav in to iz: Francoske, Nemčije, Italije, Madžarske, Čehoslovaške in naše države podpredsednik Glavne zveze g. Ivan Frelih iz Ljubljane. Vže v slojem oklicu so dunajski hišni posestniki pozivali na shode s posebnim poudarkom, da se jim je posrečilo za njih stvar zainteresirati tujezemstvo. Povabili so zastopnike iz tujih držav, da li vidijo kako ravno iz Avstrije prihaja nevarnost za celo Evropo, da se tudi ona okuži z boljševizmom. Dunajski posestniki zahtevajo, da zavladajo lam zakoni in da prestane oblast krivice. Vsi shodi so bili nabito polni dunajskih hišnih posestnikov in posestnic ter so na vseh shodih nastopili zastopniki iz tujih držav. Naš predsednik iz Ljubljane je nastopil na zborovanju v četrtem in osmem okraju. Poudarjal je, da prinaša pozdrave in solidarnost hišnih posestnikov za celo Jugoslavijo, ki so pripravljeni skupno delovati v varstvo lastnine; mesto politične podpore, jim dajo samo moralno zavest, da kar se da doseči v jedni državi za hišne posestnike, se mora izvesti pri dobri volji ludi v drugi državi. Bili smo že poprej skupno organizirani ko je avstrijske hišne posestnike, torej tudi nas, prvič zadel stanovanjski zakon in če bi bila tudi Avstrija zadnja oproščena stanovanjskega jarma, pa mora tudi za Dunajčane v najkrajšem času nastopiti popolna prostost za njih lastnino. Ob enem povabi navzoče zastopnike tujih držav na kongres v Split v letu 1927. Zvečer se je vršil na čast tujim gostom v hotelu Oester. Hof pozdravni večer, ki ga je o tvoril predsednik Moissel s pozdravom tujih zastopnikov, nakar so se s primernim nagovorom zahvalili vsi zastopniki iz inozemstva, med njimi tudi naš predsednik. Ob koncu vsakega nagovora so priredili Dunajčani burne ovacije in je godba zaigrala po vsakem govoru kitico dotične državne ali narodne himne. Tako so po govoru našega zastopnika Dunajčani viharno pozdravljali z Živijo klici. Godba je intonirala kitico slovenske pesmi. Ob enem se mu je izročil velik šopek v slovenski in državni trobojnici. To omenjamo radi tega, da naši posestniki vedo ceniti mednarodno našo zvezo in kako so Dunajčani uvideli potrebo se nasloniti na posestnike cele Evrope, če hočejo zmagati nad ondotnimi boljševik! in socijalisti, ki so si kot glavno točko svojega programa nadali nalogo uničiti vse hišne posestnike. Dunajčani vidijo, da edino z internacionalno podporo zamorejo rešiti svojo lastnino pred pretečo katastrofo. Po izvršenih nagovorili so nastopile prvovrstne umetniške moči iz raznih dunajskih gledališč, zlasti z dovtipnimi napevi iz življenja dunajskih posestnikov in najemnikov. Večer je potekel najani-miranejše in je mnogo doprinesel do zbli-žanja in spoznanja zastopnikov iz vseh evropskih držav. Na željo državne zveze hišnih in zemljiških posestnikov iz Nem. Avstrije smo se drugi dan zastopniki evropskih držav podali k zveznemu kanclerju g. dr. Seiplu, da ga pozdravimo v imenu mednarodne zveze posestnikov. Zastopniki so bili iz Francije, Nemčije, Italije, Čehoslovaške, Jugoslavije, Madžarske. Državnega kanoe-larja g. dr. Seipla je nagovoril predsednik iz Pariza grof Devareux v francoskem jeziku v imenu: Union de internationale de la propriete bati in v imenu francoskih hišnih posestnikov, katerih predsednik je, in ga prosil, da naj sprejme izraz posebnega spoštovanja. Prišli smo v Vašo lepo deželo, da prisostvujemo velikim zborovanjem Vaših avstrijskih hišnih posestnikov, ki se vrše v Vašem glavnem mestu. Po prevratu, ki je Evropo pahnil v kri in revščino, so hišni posestniki in prejšnji varčevalci razumeli velike žrtve, ki so jih s pomočjo Vaše države morali doprinesti za zopetno obnovo. 'Poda danes po devetili letih trpljenja, revščine in opustošenja so avstrijski hišni posestniki prepričani, da država ne more živeti, če uničuje pridobljena posestva. Zato ekscelenca, se obračajo hišni posestniki celega sveta po moji skromni osebi na Vašo visoko in dobrohotno avtoriteto, apelirajo na Vaše vzvišeno sočutje in Vam kličejo: Vrnite Vaši državi produkcijo, varčnost in svobodo, z eno besedo: gospodarsko življenje. Vzpodbujajte delujoče, varujte smisel za varčnost s tem, da vrnete hišnim posestnikom zopet lastnino, katera je njihova. Državni kancelar dr. Seipel je prejel izjavo najljubeznivejše in odgovoril, da sicer dobro razume francosko, da pa naj oprostimo, da odgovarja v nemščini. Odkrito je priznal, da je .vedno stal za pravice hišnili posestlnikov, da je svoječasno v svojem volilnem govoru povdarjal potrebo varstva lastnine in da je radi tega bil neštetokrat napaden od političnih nasprotnikov. Omenjal je velike težave v njegovi državi radi premoči socijalistov, ki nimajo nobenega smisla za pravo gospodarstvo in težnje in da se zamore stenje hišnih posestnikov spremeniti šele po novih volitvah, ker je upanje, da bodo meščanske stranke napredovale. Pozdravlja vsako misel za okrepitev meščanskih strank, ker le na ta način je upanje, da se njih država zopet gospodarsko povzdigne. Veseli ga ustanovitev in podpora mednarodne zveze v korist hišnim posestnikom ter bo skušal že sedaj dati nekatera navodila o olajšavi hišnim posestnikom. Končno se je še državni kancelar razgovarjal z nekaterimi zastopniki, zlasti pa z našim predsednikom Frelihom, ki ga je poprašal o razmerah v naši državi ter povdarjal lepoto naše Slovenije, katero hoče v kratkem obiskati. Sledile so še razne konference tujih zastopnikov ter skupno fotografiranje za pariško stanovsko glasilo in druge liste. Dunajčani kakor tudi tuji zastopniki so obljubili, da se udeleže našega kongresa v Splitu. Dr. J. R-i. Kako sodi vlije stanovanjsko sodlšfe v Zagrebu. 1. Čl. 10 lit. a) oz. c) stan. zak. z dne 15.-5. 1925 je uporabiti tudi, če lastniki hiše rabijo stanovanje za prebivanje svojih otrok v mestu, (ločim lastnik sami prebiva in ima stanovanje na deželi. (Sodba višjj. stan. sodišča v Zagrebu br. 886-26 z 1. marca 1926). Lastnik hiše v Ljubljani ima tudi hišo in trgovino v M., kjer tudi stanuje s svojo ženo in par otroci. „Odra-ščenejši otroci pa obiskujejo šolo v Lj., kjer ima lastnik drugo hišo, v kateri je zahteval pred stan. sod. I. A. v Lj. stanovanje oz. eno posebej vporabljivo sobo za svoje otroke, ki se šolajo v Lj. Prva instanca je odbila lastnikovo oz. njeno odpoved z razsodbo z 27. jan. 1926 št. 867, višje stan. sodišče v Zagrebu pa je pritožbi ugodilo ter spoznalo odpoved lastnikovo najemniku posebej vlporabljive sobo v hiši v Lj. za veljavno, češ, da je prazna soba lastniku potrebna za prebivanje njegovih otrok, a ni treba, da bi moral lastnik luđi osebno stanovati v isti hiši, ker more imeti v smislu čl. 5 stan. zak. stanovanje tudi za svoje osebno prebivanje v Lj., ker stanuje sicer v M. 2. Hišnega lastnika se ne more siliti, da sprejme oženjenega sina v lastno stanovanje z ozirom na določbo čl. 10 lit. stan. zak. (Sodba viš. stan. sodišča v Zagrebu br. 4883-26 z 19. dec. 1926). Hišna lastnica je odpovedala stanovanje v svoji hiši, ker je bilo njenemu oženjenemu sinu, bančnemu prokuristu, odpovedano stanovanje v hiši banke, pri kateri je nastavljen in je torej bil oženjen in brez stanovanja. Stan. sod. I. stopnje v Lj. je odpoved po čl. 10 lit a) stan. zak. zavrnilo, češ, d» ie ugotovijemo, da ima lastnica v svoji hiši stanovanje 4 sob in pritiklin ter jo sama s služkinjo, vsled česar lahko nastani v tem stanovanju svojega oženjenega sina z njegovo soprogo in da torej ni podana potreba v svr-bo osebnega prebivanja za poročenega sina, Višje stan. sodišče v Zagrebu pa je s citirano odločbo piritožbi hiš. lastnice ugodilo ter izreklo, da se v smlislu slan. zakona hiš. lastnice ne more prisiliti, da sprej- me oženjenega sina v lastno stanovanje. Oženjeni sin ali omožena hči ima torej v smislu čl. 10 lit. a) pravico do samostojnega, primernega stanovanja v hiši matere oz. očeta, birez ozira na to, kakšno in kako veliko stanovanje ima v hiši mati ali oče sam in čeprav bi lahko stanoval sin ali hči v stanovanju staršev, ki imajo večje stanovanje kot ga pa nujno rabijo. • 3. Stanovanja, ki imajo več kot štiri sobe in so izpraznjena potem, ko je stopila novela s 23. 10. 1926 k stan. zak. s 15. 5. 1925 v veljavo, so izvzeta od dodeljevanja po stan. sodiščih. (Odločba viš. stan. sodišča v Zagrebu, br. 158-27 z 22. I. 1927). V hiši M. H. v Ljubljani je postalo stanovanje 6 sob in pritiklin s 1. novembrom 1926 prazno. Lastnik je to dejstvo naznanil že 29. oktobra 1926 stan. sodišču I. stopnje, torej še predno je stopila novela s 23. 10. 1926 v veljavo, kar se je zgodilo šele 1. 11. 1926. Prva instanca je odločila z odločbo z 22. 12. 1926, št. 5930-26, da se dodele 4 sobe in pritikline od praznega 6 sobnega stanovanja prosilcu Š., ostali 2 sobi pa se pripustita lastniku na prosto razpolago. Zoper to odločbo I. instance je bila v ložena pritožba na višje stan. sodišče, ki je pritožbi ugodilo tor razsodilo kot zgoraj navedeno. Pritožba je povdarjala, da pravi 6. člen novele s 23. 10. 1926, da st* nikomur ne smejo dodeliti več nego 4 sobe (med katere se ne štejejo kuhinja in druge pritikline). Ta določba, da določa le, da se nikomur ne smejo dodeljevati stanovanja večja od 4 sob, kajti če bi se dobesedno razlagal čl. 6 cit. no-novele, potem bi so no smela dodeliti k 4 sobami še kuhinja in pritikline. Zakon z 15. 5. 1925 govori vedno le o stanovanjih, ki naj .se dodeljujejo, ne pa o delih stanovanj ter se od nastopa sedanjega stan. zakona deli stanovanj ne dodeljujejo in novela z 23. 10. 1926 nikjer ne govori, da bi se smela stanovanja deliti. Novela z 23. 10. 1926 pomeni odpravljanje stan. varstva ter končno likvidacijo vseh omejitev pri hišah, za to je treba določbe novele z 23. 10. 1926 razlagati v dvomu vedno tako, da ima lastnik čimveč prostosti pri razpolaganju s stanovanji. Več poslancev je zahtevalo, da so stanovanja zaščitena samo do treh sob, a končno je obveljal predlog ministra za socijalno politiko, da so samo stanovanja z več kakor štirimi sobami izvzeta od dodeljevanja po stanovanjskih sodiščih. Novela z 23. 10. 1926 določa tudi najemnino za največ 4 sobe v Skratnem znesku iz leta 1914 v dinarjih, vsled Česar je jasno, da po 1. 11. 1926 lastnik sam svobodno določa najemnino pri 5 ali 6 sobnih stanovanjih, če ne zahteva ostale sobe, kar jih je nad štiri, zase in so torej stanovanja nad 4 sobe tudi zbog najemnine nezaščitena itd. Višje stan. sodišče je utemeljilo svojo odločbo čisto kratko kot zgoraj navedeno ter se pri tem sklicevalo na analogijo čl. 22 stan. zakona. Vsi lastniki hiš, v katerih so izprazni kako stanovanje, ki ima več kot 4 sobo, oddajajo odslej torej lahko taka stanovanja sami komurkoli iu za kakoršnokoli najemnino in jim izpraznitve takih stanovanj tudi ni treba naznanjati več v smislu čl. 16 stan. zak. stanovanjskim sodiščem. Izredna glavna skunšiina hišnih In zemljiških posestnikov v Zagrebu Zagrebški mestni zastop se je naenkrat domislil povišati občinsko doklado na precejšnjo svoto, kar bi pomenilo povišati prejšnjo občinsko doki. za 250%. Z davki že itak preobloženi tiišni posestniki niso bili nikakor voljni pri sedanjih časih prevzeti na svoja ramena to novo obremenitev, zato so v stvarni protestni spomenici mestnemu poglavarstvu obrazložili, da sedanji časi niso primerni poviševati kako davke. Spomenica in razne intervencije so pripomogle, da je občinski zastop odstopil od nameravanega povišanja. Razen tega je društvo kučevlastnika in zemljoposjednika sklicalo za dan 19. decembra izvanredno skupščino v Metropol kinu, ki je bila mnogobrojno obiskana ter pokazala, da tudi Zagrebčani znajo braniti svoje pravice. Razen protesta proti nameravanem povišanju občinske doklade se je obravnaval tudi novi stan. zakon, zlasti pa boj za boljše spremembe in da se je posrečilo odvrniti več predlaganih točk, ki so bile za hišne posestnike zelo neugodne. Na shodu so poročali predsednik g. Vučkovič, g. dr. Pilar in ravnatelj g. Ebrič, ki se večinoma udeležuje vseh konferenc v Beogradu in ki je mnogo pripomogel do marsikaterega našega uspeha. V imenu zveze hišnih posestnikov za Slovenijo se je zborovanja udeležil predsednik g. Frelih iz Ljubljane, ki je po pozdravu poročal o intemationalni evropski delavni vzajemnosti in o veliki potrebi organizirati posestnike v celi Evropi proti intemacijonalnira boljševikom in komunistom. Govori o ua-daljnem skupnem delu v davčnih in stanovanjskih zadevah, zlasti pu čaka hišne posestnike nova nevarnost, da jih nove oblastne skupščine ne bodo zopet blagoslovile s kakimi novimi davki in dokladami, temveč je njih dolžnost, da z vso silo dobijo nazaj iz Beograda to, kar so jim naši pespretni političari z brzovlaki, avtomobili in aeroplani spravili v Beograd, kar se bo za moglo samo z največjim trudom spraviti nazaj v naše pokrajine. Na shodu so se razpravljale še razne stanovske zadevo. Popoldne pa sc* je vršila konferenca društvenega odbora z našim zastopnikom tor se je sklepalo, kako nam bo postopati tekom leta po novem stanovanjskem zakonu. Pri tem so je pokazalo, da je treba iti odločno» po srednji poti in v javnost dati za vse hišne posestnike obvezne izjave, da jih bodemo s tem obvarovali pred nevarnostjo kakega novega stanovanjskega zakona in pred drugimi neprilikami. Razno. Odmero napnaririe za 1927 in 1928 v Ljubljani. Davčna administracija v Ljubljani razglaša: V smislu čl. 209. finč. zak. za 1. 1926/27 z dne 31. marca 1926 se objavi, da je odmera najmarine za davčni leti 1927 in 1928 v Ljubljani dovršena; 15-dnevrii rok za vpogled v odmorni izkaz se določa za čas od 16. februarja do 2. marca 1927. Odmerni izkazi so razgrnjeni na vpogled davkoplačevalcem od 16. februarja do 2. marca pri davčni administraciji v Ljubljani, Breg 6, in pri davčnem uradu za mesto Ljubljana, Vodnikov trg 5 med uradnimi urami. V smislu določil zgoraj omenjenega zakona traja orizivni rok 15 dni in se posebni plačilni nalogi ne bodo razpošiljali. Predpis najmarine onim zavezancem, ki v 15 dneh po preteku roka za vpogled odmere to je do 17. marca 1927 ne vlože priziva ali pritožbe pri davčni administraciji v Ljubljani, postane pravo-močen. Priziv je podvržen kolku 20 Din. Ta razglas objavljamo s pozivom, da vsi hišni posestniki ljubljanski sigurno vpogledajo predpis hišno najemninskega davka, zlasti pa se prepričajo, v koliko jim je bilo ocenjeno lastno stanovanje ali poslovni lokal. Vpogled pri davčnem uradu nima nobenega pomena, ker tam ne morejo dali pojasnila, v koliko je bila ocenjena vrednost gospodarjevega stanovanja ali lokalov. Dolžnost vseh posestni-kov pa je, da se sigurno pravočasno prepričajo o predpisu davkov in o ocenitvi lastnega stanovanja ter bodo posestniki sami krivi, če bodo zamudili rok za pritožbo, ki poteče dne 17. marca 1927. Da vstrežemo hišnim posestnikom, smo preskrbeli prepis ugotovljenih najemnin in hišno-najemninskega davka ter lahko dobijo hišni posestniki potreben vpogled in pojasnila v naši društveni pisarni ob običajnih uradnih urah. Predno pa posestnik vloži priziv proti odmeri najmarine, je neobhodno potrebno, da se prej posvetuje v naši društveni pisarni. Vsak slučaj se mora poprej natanko prerešetati, če kaže vložiti priziv ali ne. Brez dvoma je mnogo ocenitev previsokih in je potrebno, da dotični posestniki vlože priziv. Kdor bo vložil pritožbo na svojo roko, je popolnoma sam odgovoren, kako se bo zadeva iztekla. Naše društvo bo pa storilo vse potrebno pri merodajnih faktorjih, da se odmera in ocenitev popravi, v katerih slučajih ne odgovarja primerni ocenitvi. Več slučajev bode mogoče z utemeljeno pritožbo popraviti. Pribijemo, da je večina posestnikov previsoko ocenjenih, a v mnogih primerih se tudi s pritožbo ne bo dalo mnogo doseči. Vzrok temu je zastareli zakon in njega strogo izvajanje. Torej hišni posestniki ljubljanski, pobrigajte, se pravočasno v svojo korist za vpogled najmarine in morebitni priziv! Hišni posestniki ljubljanski in okoliški se ppnovno vabijo, da nemudoma poravnajo članarino za leto 1927. Do danes jih ni plačala niti tretjina, kar moramo z neprijetnostjo pribiti. Toda upamo, da bodejo s plačilom zaostali sedaj napravili svojo dolžnost. Naročniki »Mojega Doma« izven Ljubljane, ki niso člani našega društva, pa se tem potom prosijo, da tudi nemudoma plačajo naročnino v malenkostnem znesku 15.— Din. Posestniki morajo sami uvideti, kako se bori naš list za naše pravice in kakšne uspehe dosežemo ter da dobijo posestniki v Mojem Domu potrebna fK>jasnila. Ko se pa gre za# neznatno plačilo, pa niti tega pravočasno ne poravnajo. Ker je do sedaj plačalo še prav malo naročnikov, naj vsaj sedaj vsi brez odlašanja pošljejo zapadlo naročnino. — Kdor pa je v boljših razmerah in hoče svojo organizacijo bolj podpreti, naj nakaže primerni večji znesek. Otvoritev naše promeine pisarne. Izvršujoč naš začrtani delovni program in ustrezajoč splošni želji posestnikov, ki nameravajo prodati svoja posestva, kakor tudi kupcem, ki iščejo v nakup realitete, smo otvorili tekom tekočega meseca oblastveno dovoljeno prometno pisarno za nakup in prodajo zemljišč, za oddajo in zamenjavo stanovanj, za prevzeme upravljanja hiš in za preskrbo hipotekarnih posojil. Od dne do dne smo bolj živo čutili potrebo take društvene pisarne, pa ni bilo nobenega tedna, da se ne bi oglasil pri nas novi ali prejšnji lastnik, torej kupec ali prodajalec, ki sta s prodajo ali nakupom zašla v razne neprilike in prepire radi nejasnega dogovora pri prodaji ali nakupu posestva. — Zlasti pa to velja glede stanovanj, ki si jih izgovori prejšnji lastnik. Tudi je v prvi vrsti dolžnost našega društva, da se hiše prodajajo za ceno, ki odgovarja približno sedanji spremenjeni valuti. Tudi hočemo vršiti posredovanje po najnižjih pristojbinah, radi česar se bode prodaja ali nakup večkrat lažje dosegel. Podjetje torej ni ustanovljeno radi dobička, radi česar je dolžnost vseh posestnikov, da to našo napravo podpirajo in se pri prodaji ali nakupu posestva obračajo v prvi vrsti edino — le na našo prometno pisarno, ki se začasno nahaja v naši društveni pisarni, Salen-drova ul. 6. Ljubljanski dnevniki so otvoritev naše pisarne toplo pozdravljali. Redni občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 3. aprila v hotelu /Union", na kar že danes opozarjamo ljubljanske in okoliške posestnike. Dnevni red priobčimo v prihodnji številki. . Kratek odgovoi' na dolgo vprašanje. Predsednik društva stanovanjskih najemnikov v Mariboru g. Mohorko je v raznih dnevnikih apeliral in vprašal hišne posestnike, da bi ustanovili sporazumno razsodišče, katero bi razsojevalo v sporih med hišnimi posestniki in najemniki. Mi bi se bili temu vabilu gotovo odzvali, če bi ne imeli z organizacijami stanov, najemnikov slabe skušnje. Ko je namreč za! dan (!. decembra 1924 sklical veliki župan ljubljanske oblasti za obe oblasti staii. anketo, na kateri naj bi se bil dosegel sporazum med hišnimi posestniki in najemniki, se je temu vabilu naša Zveza drage volje odzvala in so se odzvale tudi vse druge korporacije in društva. Na veliko iznenađenje vseh zastopnikov pa je društvo sta'n. najemnikov poslalo samo pismo, ki a priori odklanja vsako sodelovanje s hišnimi posestniki na! anketi. Da se nam v prihodnjič zopet kaj takega ne prineti, nismo nikakor v položaju se z organizacijo najemnikov pogajati in bomo potrebna pogajanja vršili samo z najemniki samimi. Ukinjen stanovanjski zakon prinese obrtnikom nov zaslužek. Mnoge hiše in stanovanja so zelo zanemarjene. Treba bo znatnih popravil in te se navadno izvrše pri menjavanju strank ob novi naselitvi, katerih bo prvo leto po ukinitvi z ozirom, da si bo vsaka stranka izbrala zase v primernem kraju stanovanje. Zopet nova dobrota za splošnost. 1000 do 2000 strank na cesti vidijo nekateri vročekrvneži po ukinitvi stanovanjskega zakona. Večje lopovščine si ne moremo predstavljati, kakor so take in podobne izmišljotine, ki naj begajo najemnike. Hišni gospodarji imajo hiše zato, da se zasedejo po strankah, ker so v ta namen zidane. Vsem mirnim dobrim strankam se tega strašila ni treba bati. Rogovi-leži bodo pač morali zamenjati stanovanje ter utrpeti znosno sožitje pri novem gospodarju. Vre nizke n njem nine. Davčne oblasti pošiljajo med drugim tudi pomisleke glede prenizke najemnine stanovanj. Dosti hišnih posestnikov ni prav nič zvišalo najemnin za stanovanja; nekateri najemniki še danes plačujejo skoro predvojno najemnino. — Davčnim oblastem se vidi taka najemnina prenizka. Razumljivo. Hišni posestniki pa imajo v mnogih slučajih tudi tako revne najemnike, da jim iz usmiljenja nočejo zvišati najemnin. Zato, da bi iztirjevali le visoke davščine od najemnikov, se jih ne more siliti. Najemnina, 1 Din? Pred nedavnim časom smo čitali v časopisih, da je država za nekatere pisarniške prostore plačevala 14.000 Din, gospodar pa je plačeval 14.780 Din davka. Sedaj je gospodar znižal stanarino na I Din, da si tako prihrani vsaj 779 Din na davku, kajti od 1 Din najemnine menda ne bo toliko davščin? ^ : ^51 „SLAVNA“ jugoslovanska zavarovalna banka d.d. v Ljubljani Posluje v vseh zavarovalnih strokah, podružnice in ekspoziture v vseh večjih mestih kraljevine SHS. Domaž zavod, poslovne zveze s Češko Slavijo J Trboveljski premog, drva, koks, angleški premog, šlezijske brikete dobavlja „ILIRIJA“, LJUBLJANA Kralja Petra trg 8 Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. Kovaško in kotorsko obrt priporoča, ter ima v zalogi različne vozove MATIJA TERLEP Sv. Jerneja cesta - ŠI5ka - Llutllana Stavbeno podjetje mm curk LJUBLJANA MIRJE 1-3 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Šil: tB s: k :: s: (•« •• n n t» «n »e ::r • ■ Rt ::;; :: k :: šj :: :s \ !! S1 ■ Vodovodni Instalater, \ ii ji klepar m krovec zaloga škrilc (strešnikov) I Poljanska cesta številka 8 ■ ■ m ■ ■ g ■ ■ ■ ■ ■ •• šSk ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ M ■ ■ ■■ ■ ■ ■■ ■■ ■■ ■■ :::: RR ■■ RR RR M s::: ■■ s::: RR RR • O RR :::: ■::: S: Sr :: c Otvoritev note prometne pisarne Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani naznanja, da je otvorilo v Ljubljani, Salendrovä ulica št. 611 oblastno dovoljeno PROMETNO PISARNO za posredovanje pri nakupu in prodaji hiš in zemljišč, pri oddaji in zamenjavi stanovanj in prevzemih hiš. — Za prodajo je zaznamovanih že več hiš in vil. Za izvršeno posredovanje se bodo računale nizke pristojbine. Potrebne informacije se dobe ustno ali pismeno brezplačno.