Porofila iz raznih irgov. Iz žitnega trga. Na žitnem trgu je veliko povpraševanje po naši pšenici in koruzi. Po pšenici najbolj povprašujejo domači mlini, izvoz pšenice pa se je v zadnjem času znatno skrčil. Izvaža se še samo ona pšenica, ki je bila poprej prodana v večjih količinah. Povpraševanje je po beli moki, za črno moko se žitni trgovci v zadnjem času niti ne zmenijo ne. Od strani izvozničarjev je veliko povpraševanje po posušeni koruzi, ki je zadnja dva dni v ceni tudi poskočila. Naše žiino blago se izvaža največ v Avstrijo in na Čehoslovaško. jPTomet je največji glede koruze, glede pšenice in bele rnoke je srednji, promet z ovsom in ječmenom je pa zelo slab. Posamezne žitne cene so bile zadnji teden sledeče: Pšenica h Bačke 362.5 do 367.5, sremska 370 do 375 din. Ječmen za pivo 360 do 370 din., bački oves 255 do 265 din. Stara bačka koruza 275 din., sremska 275 do 280 din., nova posušena koruza 235 do 240 din. Beli jbački fižol 440 do 445 din., sremski 450 do 455 din. Bela bačka moka 0 555 do 565 din., sremska in slavonska okrog 550 din. Na žitnem trgu na Dunaju se je prodajala madžarska pšenica po 4600 aK (avstrijskih kron), avstrijska pšenica se je zibala v cenah med 4300 in 4350 aK. Navadne cene na dunajskem žitnem trgu so v splošnem sledeče: pšenica domača 4200—4300, madžarska 4550—4650, jugoslovenska 4450—4550, rž domača 4300—4350, madžarska 4440—4450, ječmen domači 5300—6100, slovaeki 5600 —6200, češki in moravski 6200—6800, koruza 3450— 3550, oves domači in madžarski 3000—3700, rumunski 3525-3625. Iz živinskega trga. Kaj pravi mariborsko sejmsko poročilo? Na mariborski sejem dne 14. t. m. so prignali: 13 konj, 3 bike, 144 volov, 395 krav in 8 telet. Skupaj je bilo prignanih 563 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 12.75 do 13 din., poldebeli voli 12 do 12.50 din., plemenski voli 11.50 do 12 din., biki za klanje 9.25 do 13 din., klavne krave debele 10.50 do 12 din., plemenske krave 8.50 do 11 din., krave za klobasarje 5.25 do 8 din., mokne krave 10 do 12 din., breje krave 10 do 12 din., mlada živina 10.50 do 13 din. — Mesne cene v Mariboru: Volovsko meso I. vrste 1 kg 25 do 27 din., II. vrste 22 do 24 din., meso od bikov, krav in telice 20 do 21.50 din., telečje meso I. vrste 27 do 30 din., II. vrste 21 do 25 din., svinjsko nveso sveže 22.50 do 35 dinarjev. Iz dunajskega živinskega sejma, ki se je vršil dne 17. oktobra. Prignali so 80 domačih komadov, 262 madžarskih, 157 jugoslovanskih, 87 rumunskih. Skupno 588 komadov. Od teh komadov je bilo 369 debelih, 219 pa bolj Iahkih. Svinj so prignali 2257 komadov. Od teh je bilo 2006 mesnatih, 251 komadov debelih. Debele svinje so se gibale v cenah med 25.000—28.000 aK, mesnate 19.000 —26.500 aK 1 kg žive vage. Tržni dan v Mariboru dne 18 .oktobra 1924. Letošnje leto je bilo v Mariboru dne 18. oktobra prvikrat, da je bil tržni dan v taki nenavadni obilici preskrbljen z vsakovrstnim blagom in rudi, da je bil izvanredno dobro obiskan. Iz dežele so pripeljali slaninarji 33 vozov svinjine, kmetje pa čez 150 vozov zelenjave, krompirja in sadja. Kupčija je bila zelo živahna in v kratkem času se je prodalo mnago pripeljanega ali prinešenega blaga; to pa zato, ker so cene vsled velike obilosti precej padle. Cene so bile sledeče: Svinjsko meso, ki so ga pripeljali slaninarji, se je prodajalo po 25 do 40 din., slanina po 32.50 do 35 din., noge po 12 din., krače po 25 din., drob po 15 do 20 din. 1 kg; domači mesarji pa so prodajali svdnjino po 25 do 30 din., drob po 10 do 20 din., klobase po 30 do 50 din., prekajeno meso po 40 do 47 din., slanino po 27 do 40 din., loj po 17.50 din., noge po 10 din., pljuča po 15 din., vampe po 7 din., govedino po 27 do 40 din., teletino po 27.50 in ovčje meso po 20 din. 1 kg. — Perutnina. Biio je je okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem in kokošein 10 do 50 din., racam 40 do 90 din.r gosem, katerih je bilo mnogo na trgu, 90 do 120 din., puranom 50 do 125. din., kanalčkom 100 din. za 1 komad. Okoli poldne je bilo več kot dve tretjini prodanega. — Domači zajčki, katerih je bilo 20, so se prodajali po 25 do 50 din.l komad, ker so bili večji del dunajske ali belgijske velike vrste. — S a d j e. Tega je bilo 25 vozov in sicer je bilo zopet največ jabolk, katera so se prodajala po 2 do 5 din. za 1 kg na drobno, po 1 do 3 din. pa na debelo. Sadje je bilo pa prvovrstno. Hruškam je bila cena 3 do 7 din., breskvam 5 do 12 din., grozdju 6 do 12 din., češpljam 12 din., kostanju 2 do 2.50 din., pečenemu pa 6 din. za 1 liter. — Zelenjava inkrompir. Krom pirju je bila še vedno tista cena, kakor pretečeni teden, to je 10 din. za rnernik (7.5 kg), čeravno ga je bilo tudi sedaj mnogo na trgu. Največ pa je bilo glavnatega zelja in zato so se prodajale glave po 1 do 5 din. Cena kumaram je bila0.50 do 1.50, bučam 1 do 3 din. komad, čebuli 2 do 5 din., česnu 3 do 5 din. venec; stročjemu fižolu 0.25 do 1.25 din. za kurpček, kislemu zelju 4 din., kisli repi 2 din., navadni repi pa 1 din. za 1 kg; luščenemu grahu 3 do 6 diri., luščenemu fdžolu 2 do 5 din. za 1 liter, salati 0.25 do 1.25 din. komad, kuhinjski zelenjavi 0.25 do 0.50. šopek. — D r u g a ž i v i 1 a. Mleko 3 din., surovo maslo 46 din., kuhamo 48 din. 1 lcg, bučno olje 34 do 35 din. za 1 liter. Primerjaje te cene z uradno določenimi cenami, se vidi7 kakšna velika razlika je in. so zadnje navadno še višje, kakor so v resnici. — Lončenib stvari je bilo pa malo; prodajale so se po 0.50 do 50 din. — Lesena iroba se je prodajala po 2.50 do 150 din. komad. Med temi je bilo tudi mnogo pletenih jerbasev in košar, katerim ]e bila cena 15 do 35 din. za 1 komad. Na prodaj je bila rudi ena kočija za 3500 din. in en veliki tovorni voz z ročicami za 4000 din. — Senoin slama. V sredo, dne 15. t. m., so kmetje pripeljali 5 vozov sena na trg ter so ga prodajali po 55 do 75 din., v scboto, dne 18. t m., je bilo pa 12 vozov sena in 5 vozov slame na tr^St. Cene so bile slami 42.50 din., senu pa 55 do 87.50 din. za 100 kg. Ceravno je bila uradno predpisana cena 60 do 75 din. Slama se je to pot prodajala tudi po komadih, to je snop 2.50 din. C»ne senu se bodo kmalu zopet zvišale. Trgovina s hmeljem. V Sloveniji se pritožujejo hmeljarji radi pomanjkanja posebnih vagonov za prevoz hmelja. To pomanjkanje vagonov povzroča veliko škode producentom in kupcem. Letošnjo hmeljsko žetev v Savinjski dolini cenijo na 22.000 centov (po 50 kg), to je pri povprečni ceni 4500 din. 1 cent — okroglo 50 inilijonov dinarjev. Iz jugoslovanskega lesnega trga. Poročilo zagrebškega lesnega trga od din 12. t. m. se glasi takole: Porast dinarja se zelo čuti v lesni trgoviruL Zida in stavi se po notranjosti aržave le malenkostno. V industriji s pohištvom je v zadnjem času znaten zastoj. Naš lesni izvoz je zelo lepo oživel in to posebno v Italijo. Italijani so začeli v zadnjem času veiiko zidati in tudi industrija s pchištvom je zelo napredovala glede produkcije. Italija izdeluje velike količine pchištva iz upogr.jenega lesa in radi tega nvaža zelo veliko bukovega okrogiega lesa. Lažna in goljufiva tarifna politika obtežuje in zavira naš lesni izvoz. Samo Istra je uvozila leta 1923 iz Jugoslavije raznega blaga v skupni vrednosti 100 milijonov lir in od te svote odpade na les 83 milijonov lir. Pred vojno je znašal uvoz lesa v Italijo 2 milijona kubičnih metrov na leto in toliko rabi Italija lesa od drugod še tudi danes. Grška se zelo zanima za Jugoslovanski les. Glede izvoza v Grčijo pride najbolj v poštev naš stavbeni les. Grčija se je obrnila na trgovinsko ministrstvo v Beograd, da bi to posredovalo pri predstaviteljih naše lesne veletrgovine, da se sklenejo večje lesne kupčije med ,ugoslavi]o in Grčijo. Naše hrastovo blago se po največ izvaža na Francosko in Angleško. Trgovina z lesom za kurjavo s« je v zadnjem času zelo pr> živila v notranjosti države in tudi z ozirom na inozemstvo.