S SEMINARJA OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI
Znanje, razumevanje in motivacija
Naša občinska raziskovalna skupnost Je tudi letos skupaj z delavsko univerzo Tomo Brejc iz Kranja pripravila seminar z naslov^m Or^ani-ziranje in pospeševanje razvojne in inovacijske dejavnosti v rfelovnih organizacijah. Nanj so povabili direktorje, vodje razvojnih služb in druge, ki jim je ta dejavnost skrb ali delovno područje in tako lahko pripomorejo k njeni uveljavitvi. Seminar, ki je bil vsebinsko zasnovan tako, da je bil ludi nadaljevanje podobnih srečanj iz prejšnjih let, je po-
tekal v obliki posvetovanja; uvodne referate iz posameznih tematskih področij so dopolnili predstavniki delovnih organizacij s svojimi pri-spevki, ki $o se nanasali predvsem na izkušnje v praksi.
Po pozdravnem govoru pred-     zbranim prvi spregovoril magi-
sednika odbora za inovacijsko     ster Ivo Banič, član kolegijskega
dejavnost    pri    naši    občinski     poslovodnega    odbora    sozda
skupnostidr. Franca Cvetaša, je               (nadaljevanje na 2. strani)
(nadaijevanje s 1. strani)
Iskra, in sicer o notranjih in zu-nanjih dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost razvojne in inovacij-ske dejavnosti v delovni organi-zaciji. V nadaljevanju je dipl. ekonomist in dip!. j—avnik Franc Žle razložil organiziranje si-stema množične inovacijske de-javnosti v delovni organizaciji, dr. Bogdan Kavčič, dekan FSPN, pa kakšni naj bodo organizacij-ski odnosi in pogoji za to dejav-nost. Udeleženci so oblikovali tudi program aktivnosti za po-speševanje razvojne in množične
inventivne dejavnosti v občini, ob koncu, ko so sprejemali skle-pe, je bil navzoč tudi predsednik naše občinske skupščine Ivo Samec.
Podatki govore, da v razvitem svetu v razvojno in raziskovalno dejavnost vlagajo okoli 3 od-stotke družbenega prihodka; v Sloveniji za to namenjamo polo-vico tnanj, v Jugoslaviji nasploh pa je številka še manjša. Še večja razlika pa je pri samem znesku denarja, ne le zaradi manjših od-stotkov, temveč tudi zaradi vi-šine družbenega prihodka. Obe-
nem pa je za nas značilno še dej-stvo, da 70 do 75 odstotkov de-narja, ki ga damo tej dejavnosti, potrošimo za osebne dohodke Ijudi, ki delajo v njej, medtem ko je ta odnos, recimo v zahodnih državah, ravno obraten. Hkrati pa je tudi res, da razvoj ni odvi-sen samo od denarja, marveč še od drugih činiteljev.
Napredovala bo tista družba, ki bo sledila razvojnim trendom, je bilo slišati na seminarju. Kdor
si obeta razvoj le od novih inve-sticij, se moti, saj v tetn primeru ne gre za korak napre j, marveč le za preživetje. Veliko ljudi je takih, ki mislijo, da vse znajo, a ob tem bolj malo razumejo. Cilj pa je, tudi to so poudarili na se-minarju, da se znanje in razume-vanje čimbolj približata drug drugemu. Združena z motivacijo sta eden najpomembnejših de-javnikov uspeha.
D. J.