Odslej posluje v veleblagovnici Globus v Kranju trgovina AUTOCOMMERjCE XXIV. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 9. DO 19. AVGUSTA Vajencev bo primanjkovalo Po podatkih, ki jih zbira Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj, so letošnje potrebe po učencih v gospodarstvu letos višje kot pa so bile lansko leto. Tako so organizacije združenega dela prijavile, da bi v letošnjem letu potrebovale 1695 učencev v gospodarstvu ali za 9 odstotkov več kot lani. Največ možnosti imajo učenci, ki bodo imeli dokončano osemletko, saj je za ta širok profil kot mu pravimo razpisanih 1680 vajeniških mest. Le 15 mest pa so organizacije združenega dela prijavile za učence, ki bodo končali šolanje v šestem razredu osemletke. Čeprav je letos na voljo več vajeniških mest, pa je razmerje mest za fante in dekleta še vedno zelo neugodno. Za dekleta je namreč na voljo le 20 odstotkov , razpisanih vajeniških mest. Največ prostih mest so razpisale kranjske organizacije združenega' dela, in sicer 566, na Jesenicah je 405 prostih mest, v Radovljici 358, v Škofji Loki 263 in v Tržiču 103. Več vajencev kot leto poprej potrebujejo v Kranju in v Skofji Loki, medtem ko je v drugih občinah mest povsod manj kot pa lani, razen v Tržiču, kjer je število ostalo enako. Najmanj prostih učnih mest za dekleta so razpisali na Jesenicah in v Tržiču, največ pa v Radovljici. Če pa primerjamo prosta učna mesta in pa namere osmošolcev po končanem šolanju, je jasno, da bo prostih mest v organizacijah združenega dela na Gorenjskem letos na ostajanje. V anketi so namreč gorenjski učenci osmih razredov osemletk odgovorili, da se jih namerava prijaviti za učna mesta v gospodarstvu le 587, od tega 330 fantov in 257 deklet. Ce prištejemo še 10 učencev, ki končujejo šolanje v šestem razredu in pa neodločene, teh je bilo po anketi 223, je še vedno število 810 učencev dvakrat manjše od najavljenih potreb. Najbolj potrebujejo vajence v kovinski stroki, gostinski, trgovski, gradbeni in elektro stroki. Naročnik: Počitnice so tu in širom po deželi spet odmeva znani »Gaudeamus igitur«, s katerim maturantje simbolično prestopajo prag zrelosti. Naš tokratni posnetek je nastal med sredinin ^Prevodom loških gimnazijcev. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 44 ^stanovitelji: obč. konference SZDL re8enice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka J!1 Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk *ranj. Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar Zlet bratstva in enotnosti y Danes in jutri bo v Novem mestu zlet bratstva in enotnosti, ki ga Pj^ejajo mladina in delovni ljudje ^ Čin Karlovac, Gospić, Sisak, °anjaluka, Bihać, Prijedor in Novo "testo. Letošnji zlet bo jubilejni, saj ^'neva 30 let od prvega takšnega zleta, ki je bil 1944. leta v vasi Trnove na Hrvatskem. Zlet v Novem mestu bo velika ma-nijestacija bratstva in enotnosti padine in delovnih ljudi iz sedmih °btin in treh republik. Po udeležbi """ v zletnem nastopu v nedeljo bo prek 6000 cicibanov, pio-l^jev, mladincev in mladink ter vojakov — bo to letošnja druga najbolj božična telesnovzgojna, politična Hi kulturna manifestacija v Slovenji. , Pokroviteljstvo nad zletom in • ratskim srečanjem mladine treh ^up>slovanskih republik je prevzel '®kretar izvršnega komiteja predsed-C K ZK Jugoslavije Stane °lanc. zanesljivo Branko Ahačič, ostali pa bodo določeni po današnji dirki za državno prvenstvo. Za favorite veljajo najboljši na dosedanjih osmih dirkah za svetovno prvenstvo. To so Belgijec Gilbert de Roover, Francoz Mk'hel C'ombes, Belgijec Andre Malherbe, Nemec Kritz Schneider itd. Omenjeni tekmovalci so na prvih mestih po dosedanjih vožnjah za svetovni pokal. Po vožnji najboljših bo dirka za državno prvenstvo za kategorijo motorjev s prostornino 50 kubičnih centimetrov, nato pa druga vožnja za svetovni pokal, ki bo predvidoma končana ob pol šestih. Sledila bo dirka mopedov in podljubeljski Zgledna pobuda radovljiških obrtnikov Pred dobrim mesecem so v Radovljici odprli nove zdravstvene prostore zdravstvenega doma Jesenice. Kolektiv zdravstvene enote se je obrnil na nekatere obrtnike v občini za finančno pomoč oziroma prispevek za nakup opreme. Na podlagi prošenj pa se je združenje samostojnih obrtnikov v Radovljici odločilo za zbiralno akcijo. Predsednik združenja Andrej Cu-fer nam je povedal: »Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je naš upravni odbor razpravljal o tem. Takrat smo sklenili, da bi v to solidarnostno akcijo-vključili vse obrtnike v občini. Vsem 180 članom združenja v občini in tudi drugim obrtnikom, ki niso člani, smo poslali obvestilo. Potem smo vse člane obiskali in tako bomo kot kaže zbrali okrog 5 milijonov starih dinarjev. Zbiralno akcijo bomo zaključili v ponedeljek. Sicer pa mislim, da je akcija uspela in da bi bila lahko zgled tudi drugim.« Kranj, sobota, 8. VI. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Prijavljeni tekmovalci iz 12 držav r-__— 0 ()fja Loka, 7. junija — Danes dopoldne je na obisk v Skofjo Loko dopoto-skupina prebivalcev iz Smederevske Palanke v Srbiji, mesta, kije med injo vojno nudilo gostoljubje številnim izgnancem iz te občine. Goste so /o pozdravili predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Po- ' nomskih faktorjev ter seved* ustrezno razdelitev nalog. Nazadnje so sklenili, da bod0 občinska vodstva zveze komun'' stov. temeljito pregledala doseda' nje delovne programe, jih dop°'[ nila s stališči in sklepi obeh k o*1' gresov ter sprejela konkretne naloge. Podobno kot doslej P* bodo v vseh gorenjskih občin«" nadaljevali s sprejemanjem vih članov v zvezo komunistov- A. Zalar Zdaj, ko sta za nami sedmi kongres zveze komunistov Slovenije in deseti kongres zveze komunistov Jugoslavije, pri uresničevanju sklepov obeh kongresov ni potrebno teoretično po- Seminar za komuniste Na podlagi stališč sedmega kongresa zveze komunistov Slovenije o idejnem usposabljanju komunistov so na nedavni letni konferenci osnovne organizacije ZK v Verigi sprejeli svoj izobraževalni program. Za začetek so minulo soboto pripravili celodnevni seminar za svoje člane v Partizanskem domu na Vo-diški planini. Prek 40 udeležencem seminarja je o vlogi zveze komunistov včeraj in danes in o prihodnjih nalogah, o organiziranosti ZK in o pomenu zvezne in republiške ustave govoril sekretar komiteja občinske* konference ZK Radovljica Jože Bohinc. V živahni razpravi so se člani ZK iz Verige zavzeli za uresničitev nalog in resolucij zveznega in slovenskega kongresa zveze komunistov. JR glabljanje v stališča, sklepe in resolucije, marveč konkretna akcija. Komunisti in drugi na Gorenjskem, ki so pozorno spremljali delo desetega kongresa ZKJ, so ob tem, ko so pozdravljali ta najvišji politični zbor in izražali zaupanje v zvezo komunistov, hkrati poudarjali, da je treba izrečene in zapisane besede čimprej uresničiti. Tako so ugotovili na razširjeni seji sekretariata medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko minuli torek v Radovljici. Osnovna naloga vodstev in članov zveze komunistov je, da se ustrezno politično organizirajo in obnovijo ter osvežijo dosedanje delovne programe. V prihodnje je treba v vsaki temeljni organizaciji združenega dela in v vsaki krajevni skupnosti na Gorenjskem ustanoviti organizacije Z K. Treba pa je okrepiti tudi vodstva zveze komunistov, socialistične zveze in sindikatov. Poudarili so, da je treba skrbno spremljati razvoj samoupravljanja in uresničevanje ustavnih določil. Na Gorenjskem je sicer postopek ustanavljanja temeljnih organizacij združene- Z Bližnjega vzhoda že dolgo ni bilo toliko dobrih novic kot v zadnjih nekaj dneh. Najprej smo zvedeli, da je dr. Henryju Kissin-gerju, ki se je medtem že vrnil v Washington, uspelo doseči sporazum med Sirci in Izraelci (pri čimer mu je pomagal tudi sovjetski zunanji minister Andrej Gromi ko), nato pa še, da sta oba do-včerajšnja sovražnika že zamenjala prvo skupino vojnih ujetnikov. Prva izmenjava ujetnikov po podpisu sirsko-izrael-skega sporazuma Ta čas zaseda v Kairu tudi palestinski nacionalni svet, s čimer je slika dogajanj na Bližnjem vzhodu še bolj zaokrožena. Čeprav je izraelsko-sirski sporazum o razmiki^ sil v bistvu zgolj tehničen predpogoj za začetek vsebinskih mirovnih pogajanj, ki naj določijo, kakšna bo bodočnost narodov Bližnjega vzhoda, pa je vendarle treba povedati, da je doseženi sporazum vsekakor velik uspeh in orjaški korak naprej na poti k temu cilju. Sirija in Izrael sta se domenila, da bodo med njunima črtama prekinitve ognja sile Združenih narodov — podobno kot je to že urejeno na Sinaju med egiptovskimi in izraelskimi četami. Prve skupine modrih-čelad so- že pri»" šle v Damask. Ta čas se v Ženevi nadaljujejo pogajanja med izraelskimi in sirskimi vojaškimi predstavniki, na katerih razpravljajo o nekaterih zadnjih, še nerešenih tehničnih podrobnostih razmika. Medtem je v Tel Avivu prevzela dolžnost nova izraelska vlada, ki jo Vodi Jacik Rabin. Ta je sedaj izraelski ministrski predsednik namesto Golde Meir. V novi vladi ni tudi nekdanjega obrambnega ministra Moše Dajana in bivšega zunanjega ministra Abe Ebana. Nič manj pomembno pa ni tisto, kar se dogaja v Kairu na zasedanju palestinskega nacionalnega sveta. Tu so namreč zbrani predstavniki vseh organizacij in smeri palestinskega osvobodilnega gibanja. Določili n^j bi svoja stališča do bodočih ženevskih pogajanj o miru na Bližnjem vzhodu. Za palestinske organizacije (ki jih je več,* nekatere delujejo na zasedenem ozemlju, nekatere pa v tujini) je značilno, da doslej nikakor niso mogle najti skupnega jezika. Vsakdo je vlekel na švojo stran, kar je seveda škodovalo predvsem njihovim interesom in pomagalo nasprotnikom. V grobem so si stališča različna predvsem glede osnovnega vprašanja: ali naj se zadovoljijo z ustanovitvijo neodvisne palestinske države na delu ozemlja, na katerem je sedaj še vedno Izrael — ali pa naj nadaljujejo boj do »končne zmage«. Pod tem pojmom razumejo nekateri pale-" s ti ris ki krogi uničenje Izraelske" države in ustanovitev palesti^j ske na V9em ozemlju, ki ga sed« zaseda Izrael. Ta inačica je veda praktično popolnoma ne] izvedljiva, toda kljub temu se kateri trdovratno zavzemaj zanjo. Druga, zmernejša, smer Pal stinskega osvobodilnega giba1^ pristaja, vsaj v načelu, na ugtl^ novitev palestinske države 0 izraelski, se pravi, da dovolj^ obstanek izraelske države. , To so seveda zgolj načelne, a kaj grobe razlage, toda v bi»tv^ vendarle dovoli točne. Tisto, čemer bodo v Ženevi na kas«*^, ših mirovnih pogajanjih še p°9 bej razpravljali, bodo podrob«1^ sti teh strateških, celovitih r šitev. t . Pri tem Palestinci poudarjaj ' da nikakor ne bodo odšli v Ze1*^ vo na mirovne razgovore, bodo le-tem služila za osnovo " ločila resolucije ZN št. 242 iz iee, 1967. V tej resoluciji Varnos^ ga sveta Združenih narodov ) namreč rečeno, da gre za vpr . šanje palestinskih beguncev, kar pa Palestinci nikakor ne PU stajajo trdeč (upravičeno se da gre za mnogo več kot zgoU ^ vprašanje' beguncev — g«*e ^ vprašanje palestinskega na£°je' kot celote. Torej tudi tistih stincev, ki živijo na sedaj vedno okupiranih ozemljih. ,e. V tem trenutku dokončni pi palestinskega nacionala kongresa (nekakšnega Pa* menta Palestine v izgnanstvu^, niso znani, ni pa nobenega ae ma, da bo od njegove dokofl odločitve mnogo odvisn. Na Gorenjskem pet zlatih 1 znakov sindikata Prejeli so jih sindikalni organizaciji Železarne Jesenice in Bombažne predilnice in tkalnice Tržič kr Minka Kovač-Mikelj iz kranjskega Tekstil-lyidusa, Polde Mrak iz Iskre-Elektromehanike in Stane Tor kar iz Železarne Jesenice Republiški svet zveze sindikatov °venije je letos prvič podelil pet 81 "in znakov najprizadevnejšim in ^^Uspešnejšim sindikalnim organi-?acijam ter 40 zlatih znakov sindi-Ka'nim aktivistom. Med dobitniki zlatih sindikalnih znakov sta kar dve sindikalni organizaciji z Gorenjskega, in sicer sindikalna organizacija Železarne Jesenice in sindikalna organizacija Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, Bolje pripravljeni *ia novo zaposlovanje . Na majskem občnem zboru škofjeloških sindikatov so za novega besednika izvolili 37-letnega Marjana Gantarja iz Škofje Loke. 0Jen j.e bil v Žireh, kjer se je že zelo zgodaj vključil v delo mladinske ?v8anizacije in tabornikov. Že kot pionir je 1949. leta sodeloval v Cee£ni mladinski akciji. Kasneje je bil brigadir še štirikrat. Pri delu na Ved' P." 8r»dnji proge ali čiščenju ruševin se je vedno odlikoval. » je bil tudi med najbolj prizadevnimi pri organizaciji družabne-Ha- .v|Jenja v 'brigadi. Zato si je poleg nazivov udarnika prislužil tudi v^šje priznanje: na delovni akciji 1955. leta v Zagrebu je bil sprejet Tudi kasneje, ko je delal v kranjski Iskri, v Loških tovarnah hla-gQ ?!k«v in nazadnje v Alplesu, kjer je bil referent za prodajo, je vedno Uik P" delu v družbenopolitičnih organizacijah in samouprav- v °>*ganih. Bil je med drugim sekretar osnovne organizacije ZK ^Jplesu, član OK ZKS, predsednik raznih komisij v podjetju, član s|°S«u V Alplesu začel opravljati novo drt . no dolžnost šele pred nekaj VQ.vj> je bil takoj pripravljen odgo-jel^s' na nekaj vprašanj o delu škof-°®kih sindikatov v prihodnje. ju»V preteklem mandatnem obdob-^ Se je škofjeloški sindikat zavze-l I za večjo produktivnost, za 1 .J izkoriščanje upravičene na-lj za boljše pogoje dela in živ-Jetlja delavcev, za hitrejšo stanovsko gradnjo. To bodo tudi Moge v prihodnje. Poleg omenje- 2 se bomo med drugim zavzemali Usklajevanje rasti osebnih do- z rastjo življenjskih stro-Sindikalni svet bo še posebej v f.^jal in tudi politično ukrepal ^ lstih delovnih organizacijah, v VoleHh bodo dohodki pod dogo-^rJenimi. Pri tem bo sodeloval s sa-0r°uPravnimi organi in političnimi d^fiizacijami v podjetju v priza-^anjih za večjo produktivnost za boljše gospodarjenje in -s tj ^ za boljši poslovni uspeh, kar bo je 0 možnosti za večje osebne pre-del is 1 i m, da bomo imeli največ cija. v. manjših delovnih organiza-fi _ *> ki jih je v občini nekaj nad Pri njih bo treba tudi po-ci^i, da bodo sklenile koopera-Ofg . Pogodbe z večjimi delovnimi d0Lanizacijami in si tako zagotovile sevn°avCpe' trenutno večjega priliva de-W,v ni. Ponovno pa se bodo vsa ^elavanja v zvezi z zaposlovanjem Vila £ev xz drugih republik pojavi' 7 odprt rudnik v Gorenji k s'ndikat zahteval, da je Pjipj. "krati z načrti za proizvodnjo ^ljaaviti tudi načrte za večanje na-' Poskrbeti z>a šolanje otrok, za otroško varstvo, za zaposlovanje žena in še za vrsto drugih vprašanj.« »Kaj pa letovanja delavcev?« »Večje delovne organizacije imajo svoje počitniške domove, medtem ko manjše za to nimajo možnosti. Zato ima občinski sindikalni svet v načrtu gradnjo velikega počitniškega centra v Strunjanu. S tem bomo omogočili delavcem poceni letovanja ob morju. Sindikati tudi podpiramo gradnjo zimskega rekreacijskega centra na Soriški planini. Načrti so izdelani in predvidevajo v tem koncu občine razvoj delavskega turizma.« L. Bogataj razen njih pa še Minka Kovač-Mikelj iz Tekstilindusa Kranj, Polde Mrak iz kranjske Iskre-Elektromehanike in Stane Torkar, zaposlen v jeseniški Železarni. Sindikalna organizacija jeseniške Železarne se od leta 1945 dalje vztrajno bori za interese delavcev. Ima 6200 članov, ki so organizirani v 37 osnovnih organizacijah in v 30 aktivih mladih delavcev. V štirih TOZD so organizirane sindikalne konference, ki se povezujejo-v konferenco osnovnih organizacij sindikata. Sindikalna organizacija je bila skupno z organizacijo ZK glavni pobudnik za uresničevanje ustavnih dopolnil ter določil nove ustave. Znana je po prizadevanjih pri urejanju medsebojnih razmerij delavcev in zboljševanju njihovih življenjskih razmer ter skrbi za izobraževalno, kulturno in rekreativni dejavnost. Velike pozornosti sta deležni delavska solidarnost in pomoč. Sindikalna organizacija Bombažne predilnice in tkalnice je znana po prizadevanjih za uveljavitev novih samoupravnih odnosov. Pomembne uspehe dosega pri obveščanju članov, ukinjanju nočnega dela žena in mladine ter modernizaciji in racionalizaciji proizvodnje. BPT najboljše in najučinkovitejše v Tržiču re-. šuje stanovanjska vprašanja, skrbi za oddih in rekreacijo delavcev ter ceneno nabavo ozimnice itd. Predil-niški sindikat je bil pobudnik za organizacijo letnih in zimskih športnih iger tekstilcev, znanih pod imenom »tekstiliada«. Organizacija ima svoj socialni sklad, številne krvodajalce ter dobro vpeljane priprave na splošni ljudski odpor. -jk Dogovor sindikalnih delavcev V ponedeljek je bilo v Tržiču posvetovanje predsednikov osnovnih organizacij sindikata obrtne dejavnosti. Posvetovanja so se udeležili predstavniki Obrtnega podjetja, Tika, obrata Kmetijskega gospodarstva Skofja Loka, Pekarije, Komunalnega podjetja, konfekcije Oblačila-Novost in Gostinskega podjetja Zelenica. V omenjenih organizacijah združenega dela oziroma obratih je zaposlenih okrog 350 delavcev. Sindikalni delavci so obravnavali priprave na republiško konferenco sindikata delavcev v obrtni dejavnosti, organizacijo ustrezne konference v občini, izobraževanje sindikalnega članstva, uresničevanje določil sindikalne liste, naloge sindikata pri akciji za zgraditev '26.000 stanovanj itd. Razpravljali so tudi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter razširjanju časopisa Delavska enotnost. -jk PRIPOROČILO delovnim organizacijam — članicam Gospodarske zbornice Slovenije Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije poziva vse organizacije združenega dela, ki so po zakonu dolžne obvezno združevati sredstva za modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji, (2. člen zakona o samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet — Ur. list SRS, številka 18/74), da do 15. junija 1974 sprejmejo samoupravni sporazum o združevanju v samoupravno interesno skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije, izvolijo pooblaščeno osebo za podpis samoupravnega sporazuma, izvolijo delegata oziroma delegacijo za skupščino. Gradivo je bilo objavljeno v posebni publikaciji, ki jo je izdal Vestnik Gospodarske zbornice Slovenije. V dveh brošurah so ga prejele vse organizacije združenega dela in skupnosti, ki so aprila 1974 dobile tudi osnutek samoupravnega sporazuma. Predsedstvo Gospodarske zbornice Slovenije simbol ki zagotavlja varnost zaupnost natančnost in ekspeditivnost ljubljanska banka ime ki zagotavlja sodobno učinkovito in zanesljivo bančno poslovanje J eseniški brigadir j i za Kumrovec Jeseniška mladina bo denar za gradnjo doma v Kumrovcu zbrala tako, da bo uredila nekatera• mestna področja — Kar 80 mladih v brigadi Toneta Čufarja -Jeseni pa nameravamo akcijo nadaljevati in sploh v jeseniški občini vsako Leto organizirati več delovnih akcij. Denar bomo namenili bodisi za dom v Kumrovcu bodisi za Kozjansko. V samem mestu bomo lahko urejevali okolice stanovanjskih naselij in tako po svoje prispevali k lepšemu videzu -Jesenic.« D. Sedej Po predvidenem programu zbiranja sredstev za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu naj bi jeseniška mladina zbrala 60 tisoč dinarjev. Mladi, člani občinske konference ZM Jesenice in tovarniške konference ZM Železarne Jesenice so se odločili, da bodo denar zbrali z eno ali več mladinskih delovnih akcij. V torek, 28. maja, se je začela prva delovna akcija z mladinsko delovno brigado Toneta Ćufarja. V njej sodeluje okoli 80 parov pridnih rok mladih iz delovnih organizacij in srednjih šol jeseniške občine. Do zdaj so se odzvali mladi iz obrata Iskre na Blejski Dobravi, Železarne Jesenice, Kovinoservisa, Jesenice transporta, Postaje mejne milice, Zdravilišča Triglav, Viatorja, vsi člani predsedstev mladinskih aktivov, dijaki treh tretjih letnikov jeseniške gimnazije, metalurške srednje šole, srednje ekonomske šole, pričakujejo pa odziv tudi mladih iz gradbenih podjetij Sava in Gradiš. Računajo, da bodo nasip ob Železarni uredili v štirinajstih dnevih dela. Mladinsko delovno akcijo, ki je po petih letih na Jesenicah, vodi Rudi Makra, organizacijski sekretar mladine na Jesenicah. »Mladi Jeseničani so vedno radi sodelovali v raznih delovnih akcijah drugod in zato smo tudi tokrat pričakovali precejšnjo udeležbo. Mladi iz delovnih organizacij so pridni, prav nič pa ne zaostajajo mladi iz šol, čeprav niso vajeni fizičnega dela. Sicer pa delo ni pretežko: odstraniti moramo 2000 metrov žice, izruvati grmičevje, tako da bodo pozneje na nasip nasuli zemljo, Hortikultur-no društvo Jesenice pa bo poskrbelo za nasaditev. Železarna Jesenice nam je za to delo obljubila okoli 40 tisoč dinarjev, ki jih bomo namenili kot naš prispevek za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu. Bilten »Od aktiva do aktiva« Komisija za informiranje pri OK ZMS Jesenice je v okviru praznovanja meseca mladosti izdala bilten z naslovom »Od aktiva do aktiva«. Bilten vsebuje več člankov o delu mladinskih aktivov, o udejstvovanju mladih na različnih področjih; večji del biltena pa je posvečen prireditvam in proslavam, ki so se zvrstile v mesecu mladosti. J. Rabič Aktiv komunistov ZRVS v Radovljici V ponedeljek se je v dvorani radovljiške občinske skupščine sestal aktiv komunistov ZRVS. Obravnavali so stališča in sklepe sedmega kongresa zveze komunistov Slovenije ter desetega kongresa zveze komunistov Jugoslavije. Seznanili pa so se tudi z nalogami rezervnih vojaških starešin v l judski obrambi. Na sestanku so poudarili, da se morajo člani ZRVS aktivno vključevati v družbenopolitično življenje, predvsem pa pomagati pri organizaciji splošnega ljudskega odpora in sodelovati s strelskimi družinami. Tudi v prihodnje bodo v organizaciji ZRVS organizirali razna predavanja, orientacijske pohode in druge akcije. Posebno skrb pa bodo posvetili vključevanju članov ZRVS v zvezo komunistov in usmerjanju mladih v vojaške šole. V razpravi so ugotovili, da je zveza rezervnih vojaških starešin v občini dokaj aktivna. Na posebnem republiškem tekmovanju so na primer zasedli drugo mesto. V prihodnje bodo posvetili še večjo skrb starejšim članom in čitanju topografskih priročnikov in kart. Izvedli pa bodo tudi posebno anketo o aktivnosti posameznih članov. Nazadnje so na sestanku izvolili 7-članski sekretariat aktiva komunistov rezervnih vojaških starešin. Za sekretarja aktiva so izvolili rezervnega poročnika inženirja Toneta Kapusa. Sklenili so tudi, da je treba ta mesec ustanoviti aktiv mladih rezervnih vojaških starešin. . C. Rozman m m igjr o Sobota —t 8. junija 1974 Storitveno in proizvodno podjetje cREinn Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta: L TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE S SERVISOM^ 1. 3 strugarjev 2. 2 rezkalcev 3. 3 ključavničarjev — varilcev 4. 5 NK kovinarskih delavcev Pogoji za zasedbo: pod 1.: poklicna šola kovinarske stroke — strugar. Praksa zaželena. pod 2.: poklicna kovinarska šola — rezkalec. Praksa zaželena, pod 3.: poklicna kovinarska šola — ključavničar. Praksa zaželena in po možnosti opravljen izpit za varilca, pod 4.: vsaj 5 razredov osnovne šole in veselje do dela v kovinarski stroki. II. TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM 1. vodjo recepcije 2. tajnico hotela 3. prodajalca sladoleda za določen čas Pogoji za zasedbo: pod 1.: višješolska izobrazba in poznavanje recepcijskih poslov. Obvezno aktivno znan je angleškega jezika in še enega svetovnega jezika in pet let delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu. pod 2.: končana 4-letna upravno administrativna šola in dve leti delovnih izkušenj ali 2-letna administrativna šola in pet let delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu, pod 3.: končana osnovna šola in starost najmanj 17 let. III. SDS SKUPNE SLUŽBE 1. 3 materialnih knjigovodij 2. administratorja Pogoji za zasedbo: pod 1.: srednješolska izobrazba in dve leti delovnih izkušenj v računovodski službi. pod 2.: štiriletna ali dvoletna administrativna šola. Praksa zaželena. Izbrani kandidati bodo sprejeti na delo s polnim rednim delovnim časom za nedoločen čas s posebnim pogojem poskusnega dela 3 mesecev. Podjetje nudi stimulativne osebne dohodke in možnost strokovnega izpopolnjevanja. Pismene vloge naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na kadrovsko organizacijski oddelek podjetja, kjer dobij o tudi podrobne informacije. NOVO V RADOVLJICI Stoj Trgovsko podjetje murka poslovalnica moda Pravočasno in pravilno informiranje je deviza, ki je danes v veljavi skoraj na vseh področjih našega življenja. Zmaga v tekmi s časom, borba s sekundami in minutami je človeku mnogokrat edino upanje, da bo lahko ukrotil naravno stihijo ali nezaželeno akcijo posameznikov. Združeno podjetje Iskra si je prav zato zastavila za cilj: z zadnjimi dosežki tehnike poseči v borbo s časom in onemogočiti: — da bi požari zaradi prepoznega odkritja pustošili našo imovino — da bi vlomilci zaradi prepozno odkritih vlomov imeli tudi najmanjšo možnost in verjetnost za nadaljnje uspešne akcije. ZP Iskra je s pomočjo elektronike pripravilo sredstva, ki zagotavljajo kar najuspešnejšo borbo z ognjem, zlikovci, roparji in tatovi. Sodobne alarmne naprave — razvite v sodelovanju z izkušenimi tujimi tovarnami in proizvajalci — so postale nepogrešljivi čuvaji pred požari in vlomi. Tam, kjer je varovanje materialnih, kulturnih in drugih vrednot postalo le ob pomoči ljudi nemogoče ali neekonomično, prav tam so najpogosteje alarmne naprave za Trden odpor branilcev Žirovskega vrha Na obisku pri nekaterih enotah teritorialne obrambe iz škofjeloške občine v Žirovskem vrhu — Vaja je kljub neugodnemu vremenu odlično uspela — Pohvaljenih prek 30 rezervnih starešin in borcev Zaslužen počitek po naporni vaji — Foto: J. Govekar Zirovski vrh se je minulo nedeljo kopal v soncu. Razgled je bil po dežju, ki je kot za stavo padal dan prej, čudovit. Več kilometrov dolg hrbet nad Poljansko dolino, obronki in grape med Gorenjo vasjo in Zirmi so v nedeljo malo po poldnevu dajali znak nekakega zatišja, miru po vetru, ki je prejšnji dan bril tu okrog. Ljudje so se v opoldanski pripeki stisnili v svoje domove, pripravljali kosila, da bi potem kasneje odšli na obisk k svojim sosedom, znancem, v dolino. Toda zatišje je bilo le navidezno. Malo više, gori okrog Javorča, so se to opoldne utaborile nekatere enote teritorialne obrambe iz škofjeloške občine. Le na dober streljaj sem ugledal stražarja, malo niže, skrite na gozdni jasi pa še ostale borce. Najbrž bi imel nekaj težav preriniti se mimo stražarja, če ne bi prav tisti hip od nekod prišel politkomisar in me spravil noter. Fantje v unifor- alarm! zaščito pred vlomi ter naprave za pravočasno odkritje požara edina mogoča rešitev. Stvar je mogoče razložiti na povsem enostaven način. Samo primer! Več kot jasno je, da noben čuvaj ne zmore zanesljivo in uspešno nadzirati vseh prostorov v kaki veliki tovarni. Čimvečji kompleks mora nadzorovati, tem redkejši so njegovi obhodi. V vmesnem času pa lahko požar doseže že neukrotljive razmere. In drug primer! Za zaščito pred vlomom v neki manjši trgovini se stalnega čuvaja še zdaleč ne splača zaposliti, saj to ne bi bilo niti malo ekonomično. Za take in številne druge primere je ZP Iskra razvila različne alarmne sisteme, ki so usklajeni z vsemi zahtevami kupcev ter milice in gasil-' cev. Iskrine naprave že ščitijo številne tovarne ur in nakita, tiskarne, tovarne raznih aparatov, pošte, železniške postaje, banke, hranilnice, garaže, trgovine z nakitom, urami in krznom ter druge prodajalne, skladišča, muzeje, razstave, stanovanjske in druge objekte! Elektronske Radovljica Otvoritev 26. vi. ob 18. uri 4 O I % <& H JUr A ^Sp Sobota — * 8. junija 1974 mah so pravkar pokosili in za kratek čas posedeli pod košatimi smrekami ter počivali po naporih zadnjih dveh dni. Pasulj, ki so ga pripravili dobro izurjeni kuharji, pa je še vedno omamno dišal iz bližnjega kotla. Nisem si dal dvakrat reči in mojstri iz kuhinje so tudi meni porinili v roke žlico in porcijo odličnega srbskega pasulj a. Pri priči so mi borci pričeli pripovedovati, da se nad hrano na vaji res ni bilo mogoče pritoževati. Doli niže v senci so drugi prebirali drugo številko biltena Zirovski vrh 74. »Kljub izredno neugodnemu vremenu lahko ugotovimo, da je včerajšnja vojaška vaja nadvse dobro uspela,« je pisalo na prvi Strani. »Borci so dokazali, da so pripravljeni, da v vsakem trenutku branijo sleherno ped naše zemlje.« Za vse enote, o katerih v nadaljevanju steče beseda, pa velja ugotovitev, da so v borbenem pogle- du zelo dobro pripravljene, kar velj8 tudi za visoko moralno in politiČn0 zavest borcev. »Enotna Ocen® včerajšnje vojaške vaje je: odltf' no!« je zapisano ob koncu. Prav tako sta bila na kraju samerfl pohvaljena odbora za splošni ljudmi odpor pri krajevnih skupnostih v Zi* reh in Hotavljah. Ta dva sta P°* skrbela, da je bil na vajah kar naj' večji odstotek pozvanih, sodeloval8 pa sta tudi pri izvedbi vaje. V soboto zvečer in v nedelj0 zjutraj so prizorišča bojev ter polo' žaje borcev v Žirovskem vrhu ob1' skali najvišji predstavniki občine 'n občinskih družbenopolitičnih orga" nizacij, predsedniki odborov za SL" pri krajevnih skupnostih, komand8 enot iz Selške doline ter predstavu1' ki delovnih kolektivov iz občine. »Priprave s starešinami na t® vajo so bile zelo intenzivne,« H11 je ob koncu vaje pripovedoval vodj8 priprav TE Ignac Dolenc. »Celotn0 drugo polovico maja smo se zbirali in udeležba je bila vedn^ polnoštevilna. Tudi udeležba n* pozive na dan sklica je bil« 100-odstotna. Vajo smo začeli v zelo težkih razmerah. Močno Je deževalo in tisti, ki so prišli P° več kilometrov daleč na zbir"? mesta, so bili že precej mokf^ Obveznikom smo najprej špreg®' vorili o pomenu vaje. Potem paJe vsaka enota dobila posebne n8' loge. Enota tovariša Košenine je' denimo, v enem samem dnevy bila na maršu dolgem blizu 30 k1' lometrov. V veliko primerih r bilo opaziti močno samoiniciat'' vo, kar je treba samo pozdraviti* Drugi dan je bilo zaradi boljšeg0 vremena razpoloženje med stare' šinami in borci še boljše. IzveJJ programa je bil izveden nap®.® na komandno mesto, ki je b" zelo dobro planiran. Branilec se je znašel izredno hitro in nap0' daleč je bil v najkrajšem čas11 odbit. Ob koncu je bilo pred stro* jem pohvaljenih okrog 30 rezer^ nih starešin, borcev in bol*11' čark.« Kajpak ne moremo mimo pohval posameznim podjetjem, še posebn0 se je izkazala žirovska Alpina, ki Je veliko prispevala za uspešno del° propagandne službe. J. Govekar r ZP Iskra se je na minulem II. sejmu zaščite in obrambe v Kranju predstavila z vqč novostmi — Izredna učinkovitost alarmnih naprav pri preprečevanju vlomov in odkrivanju požarov aparature so iskane na domačih in tujih tržiščih! Podatki kažejo, da je največ škode v dosedanji zgodovini povzročil — ogenj! Skoda, ki so jo povzročili požari, v vseh deželah vidno narašča. To si je moč razlagati na številne načine. Seveda ognjena stihija ne uničuje le imovine in materialnih dobrin, pač pa često, poseže tudi po člo- ' veških življenjih. Še posebno tragični so primeri, ko se ognjeni petelin pojavi v gledališču, hotelu, bolnišnici, stanovanju, uradu. Le tretjina požarov vzplamti ponoči, vendar nočni požari povzročijo kar dve tretjini škode. Kako čimprej odkriti požar? Kako v najkrajšem času zadušiti ognjenega petelina? Tudi za to so poskrbeli v ZP Iskra Kranj! Cerberusov registrator požara je to, elektronska aparatura, katere naloga je, da po karakterističnem značaju ognja ugotovi nastanek požara, to ugotovitev pretvori v električni signal in takoj nato vključi protipožarni alarm. Cerberus je razvil štiri različne vrste avtomatskih naprav za odkrivanje požarov, ki bi jih v pogledu načina delovanja lahko primerjali s človeškimi čutili. Vidni in nevidni plini pri gorenju so prvi znak vsakega požara. Pri požaru, ki se začenja s tlenjem, soj dolgo časa edini znak ognja. Zaraj*. tega elektronski nos — ionizaciji registrator — predstavlja osn°ye vsake Cerberus-Iskra avtomata? naprave za signalizacijo ognjen^ zubljev. Požare, ki jih sprern'J vidljiv dim, lahko uspešno odkrij dimni registrator. Elektrona* oko je posebno primerno na mesti/1' kjer je mogoče pričakovati, da bj ogenj že od vsega začetka vzplanit? z vso močjo (vnetljive tekočine)! registrator se v večini primerov up? rablja za nadzorovanje v vis0*L dvoranah. Skoraj povsod se ta nat'1 kombinira še z elektronskim nosofl1' Toplotni registrator požara ^ uporablja v vseh primerih, kjer ^ pričakuje hitro širjenje ognja in W se kak drug tip registratorja ne n>(,v uporabiti zaradi škodljivih vpliv° ' Vrsta požara, ki je najbolj ?f*0 jetna in mogoča, vpliva na optimalnega tipa registrator^ požara. Pri izbiri je treba UP števati višino prostora ter ne* tere možne odklone oZ*r„o' škodljive vplive. Pravilna r. stavitev naprave je naloga alista za protipožarno signal' cijo. S štirimi različnimi tip1 je Cerberusov sistem prav ' i vo univerzalen in mnogog »u® Zamotane elektronske naprave, ki jih izdeluje ZP Iskra, so najbolj zanesljivi čuvaji pred vlomi in požari Zamrzovalne skrinje prijateljice gospod^. Izth pritličje J nadstropje J Šolski center za blagovni promet Kranj, Župančičeva ul. 22 (tel. 21-248 in 24-173) razpisuje v šolskem letu 1974/75 vpis v naslednje šole: ŠOLA ZA PRODAJALCE šolanje traja tri leta. Učenci obiskujejo med šolanjem polovico šolskega leta teoretični pouk v šoli in polovico šolskega leta praktični pouk v trgovinski delovni organizaciji. V prvi razred bomo sprejeli 210 učencev. Pogoji za vpis so: , — končani osmi razred osnovne šole z oceno iz tujega jezika, — starost do 18 let, — zagotovljeno učno mesto za praktični pouk Kandidati si zagotovijo učno mesto za praktični pouk tako, da predložijo izjavo (obr. DZS 1,95), ki jo izpolni trgovinska delovna organizacija. Pri vpisu (28. junija ob 8. uri) morajo učenci vložiti: 1. Prijavo za vpis (obr. DZS 1,20), kolkovano z 2 din, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. zdravniško spričevalo, 4. izjavo (obr. DZS 1,95) 5. dopisnico s točnim naslovom učenca šola izobražuje učence za poklic prodajalca; zaposlijo se lahko na delovnem mestu prodajalca, skladiščnika, komisionarja ali blagajnika. POSLOVODSKA ŠOLA Poslovodska šola izobražuje kadre za vodilna delovna mesta v oddelku, skladišču ali ekonomski enoti delovne organizacije. Pogoji za vpis so: — uspešno končana šola za prodajalce, — priporočilo gospodarske organizacije, iz katerega je razvidno, da kandidat že najmanj dve leti uspešno opravlja dolžnosti na svojem delovnem mestu. Pri vpisu morajo kandidati (vpis je 28. junija 1974^ob 8. uri) vložiti: 1. Prijavo za vpis s priporočilom gospodarske organizacije, kolkovano z 2 din, ki jo dobijo v tajništvu centra, 2. spričevalo o zaključnem izpitu, 3. dopisnico s točnim naslovom kandidata. Šolanje traja dve leti, pouk je popoldne trikrat tedensko. Sola izobražuje kandidate za poklic trgovski poslovodja. KOMERCIALNA ŠOLA Komercialna šola izobražuje kadre ža delo v komerciali. Komercialno šolo je kot srednjo strokovno šolo priznal Republiški sekretariat za šolstvo z aktom št. 022-20/64 z dne 13. avgusta 1964 in je organizirana tako kakor to predvideva 5. člen zakona o srednjem šolstvu. Pogoji za vpis so: — uspešno končana šola za prodajalce in najmanj dveletna praksa. Šolanje traja dve leti, pouk je popoldne štirikrat tedensko. Pri vpisu morajo kandidati (28. junija 1974 ob 8. uri) vložiti: 1. prijavo, kolkovano z 2 din, 2. spričevalo o zaključnem izpitu, 3. dopisnico s točnim naslovom kandidata. šola izobražuje kandidate za poklic komercialnega tehnika. Tekstilni center Kranj Svet Šolskega centra za tekstilno in obutveno stroko razpisuje za šolsko leto 1974/75 sprejem učencev v a) Tehniško tekstilno šolo in sicer v: — predilski odsek 30 učencev, — tkalski ods^k 30 učencev, — pletilski odsek - 30 učencev, — tekstilnokemijski odsek 30 učencev, — konfekcijski odsek 30 učencev; b) Tehniško čevljarsko šolo 30 učencev; c) Poklicno tekstilno šolo 8prejemamo učence le z učnimi pogodbami, in to za poklice šivilja ženskih oblek, krojač za moške obleke in pletilja; č) Šolo za čevljarske delavce in sicer: — za šivalca zg. delov 60 Učencev, — za prikrojevalca zg. delov 15 učencev, za navlačevalca zg. delov 15 učencev, V to šolo bomo sprejeli le učence, ki bodo prej sklenili učno Pogodbo s podjetjem. K prijavi za vpis (kolek 2 din) je treba priložiti: *— spričevalo o končani osemletki (original), — izpisek iz rojstne matične knjige, — lastnoročno napisan življenjepis, — zdravniško potrdilo o sposobnosti za poklic (dostaviti najkasneje do 1. septembra). Kandidati naj se prijavijo osebno (med 7. in 14. uro) ali pismeno do 20. junija 1974 na naslov: Tekstilni center Kranj, TOZD Šolski center za tekstilno in obutveno stroko, 64000 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. Seznam sprejetih in odklonjenih kandidatov bo objavljen 27. Junija. Če bo prijav več kot je razpisanih mest, bodo sprejeti kandidati z boljšim učnim uspehom. Večina dijakov Tehniške tekstilne šole in Tehniške čevljarske šole lahko dobi štipendije v tekstilnih in čevljarskih tovarnah. Učenci lahko dobijo stanovanje in oskrbo v Dijaškem domu v Kranju, Kidričeva ul 2. _ Splošna vodna skupnost Gorenjske Kranj Cesta Staneta Žagarja 30 Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. 2 K V zidarjev 2. 2 KVtesarjev 3. KV avtomehanika 4. K V strojnika težke gradbene mehanizacije — buldožerist 5. učenca v gospodarstvu za izučitev poklica avtomehanik Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu v delovni organizaciji izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo poklicno šolo željene stroke, s prakso; pod tč. 3.: je zaželena praksa na popravilih gradbenih strojev in šoferski izpit; pod tč. 5.: imeti morajo uspešno končano osemletko. Poseben pogoj za sprejem je tudi 1-mesečno poskusno delo. Prijave s priloženimi dokazili o strokovnosti iz življenjepisom se pošlje na naslov najkasneje v 8 dneh po objavi. Razpisna komisija Centra za socialno delo Kranj objavlja po 52. in 53. členu statuta ponoven razpis za prosto delovno mesto direktorja ki mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati de naslednje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo "ustrezne stroke in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodilnem ali vodstvenem deloVnem mestu. Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami na področju socialno-varstvenih dejavnosti. Kandidati za objavljeno prosto delovno mesto naj naslovijo ponudbe s potrebnimi dokazili na razpisno komisijo. Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. Slovenske železarne Tovarna Verig Lesce objavlja po 73. in 74. čl. statuta ponovni razpis za vodilno delovno mesto direktorja finančnega sektorja Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — končana II. stopnja ekonomske fakultete, — 8 let prakse v stroki, — znanje nemškega jezika, — da izpolnjuje pogoje po 134. čl. zakona o konstituiranju OZD, — da izpolnjuje pogoje za zunanjetrgovinsko poslovanje. — Kandidat za razpisano delovno mesto mora imeti moralnopolitične kvalitete, ki se kažejo v ustvarjalnem odnosu do samoupravljanja, do dela in delovne skupnosti in v odnosu do zakonitosti ter zaščite socialističnih pridobitev. , Kandidati se lahko prijavijo 15 dni po objavi razpisa na Kadrovski oddelek Tovarne verig Lesce. K prijavi morajo kandidati predložiti overjen prepis diplome in ostala dokazila, ki se s tem razpisom zahtevajo. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili 15 dni po poteku razpisnega roka. lGSZliH£l Ljubljana poslovalnica Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. administratorko za vodenje skladiščne administracije Pogoj: administrativna ali trgovska šola in 2 leti prakse; 2. delavca za dostavo pohištva Pogoj: dokončana osemletka in odsluženje vojaškega roka; 3. učence za prodajo pohištva Pogoj: uspešno dokončana osemletka. Prošnje pošljite na naslov Lesnina Kranj, Komunalna cona Primskovo. mmm objavlja prosta delovna mesta: — dveh KV ključavničarjev — K V elektroinštalaterja Pismene ponudbe pošljite na poslovni odbor podjetja. Nastop službe takoj. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnih mest. PIK — Belje Poslovni center Kranjska gora objavljamo prosto delovno mesto za takojšnji nastop: 1. kuharja ali kuharice Pogoji: VK kuhar ali kuharica, lahko KV, 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost opravljanja vseh del, vezanih za pripravo in izgotovitev toplih ter mrzlih jedi. Poizkusna doba 60 dni, stanovanja ni zagotovljenega. Podjetje za ptt promet Kranj TOZD za ptt prpmet v Kranju sprejme za 2-mesečno počitniško delo (julij-—avgust) dve študentki ali absolventki gimnazije za delo pri pošti Brnik Pogoj: pasivno znanje nemščine, francoščine ali angleščine Delovni čas: izmenično dopoldan ali popoldan. Nagrada 2000 din mesečno. Kandidatke naj se zglase osebno pri direktorju TOZD v Kranju Poštna 4. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Triglav konfekcija Kranj ponovno razglašamo prosto delovno mesto blagovnega knjigovodje Pogoji: končana ekonomska šola ter najmanj 1 leto prakse. Nastop dela je možen takoj. Pismene prijave sprejema splošna služba do zasedbe delovnega mesta. Ml vbIqm> Konfekcija Mladi rod Kranj, Pot na kolodvor 2 razpisuje prosto delovno mesto fakturista Pogoji: administrativna šola z znanjem strojepisja Začetni OD 2200 din. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 5 Sobota — 8. junija 1974 Proizvodno montažno podjetje Škofja Loka Barviti vtisi iz Srbije Mala Groharjeva slikarska kolonija, letos prenesena v Smederevsko Palanko, je presegla vsa pričakovanja organizatorjev, gostov in otrok Eden najpogosteje upodobljenih motivov med letošnjo Malo Groharjevo slikarsko kolonijo v Smederevski Palanki je bila hiša, v kateri je nekoč dlje časa bival revolucionar Josip Broz-Tito. Ko je prejšnji petek, 31. maja, popoldan avtobus s 40 slovenskimi pionirji-udeleženci Male Groharjeve slikarske kolonije obstal sredi Smederevske Palanke, so ga hipoma obstopile trume pobičev in deklet. Približno 600 jih je bilo. Veličasten sprejem, cvetje in prisrčni stiski rok so na male potnike učinkovali kot poživilo, saj sta zaspanost in utrujenost zaradi dolge vožnje v trenutku izginili. Cesa podobnega zares ni nihče pričakoval. GOSTOLJUBNOST BREZ PRIMERE Lojze Malovrh, predsednik kolonije, ki se je letos prvič »preselila« v pobrateno srbsko mesto, pravi, da so vtisi iz Palanke nasploh nepozabni in da je pripravljalni odbor z odliko prestal preizkus. Dobra dva dni sta kraj in njegova okolica živela za 194 mladih prišlekov ter nekaj deset mentorjev-spremljevalcev iz vse Jugoslavije. Posebno Slovenci so na slehernem koraku, na kulturnem večeru, na izletih in na zaključnem nastopu folklornih ansamblov ob tabornem ognju, zbujali največ pozornosti. Po načrtih bi likovniki morali stanovati pri Smederevčanih, v krogu svojcev domačih šolarjev. In dejansko je organizator dobil cel kup ponudb. V večini primerov so učenci in starši prosili, naj jim dodelijo kakšnega našega naraščajnika. Kajpak se marsikomu ni dalo ustreči. V navalu razočaranja, ker ne bodo mogli sprejeti v goste prijateljev iz daljne Slovenije, je dva ducata fantov in punčar planilo v jok. • \ TAM, KJER JE ŽIVEL TITO Kratkohlačni virtuozi čopiča so med ševilnimi srečanji in pomenki brž navezali nova poznanstva, kar povsem opravičuje namen kolonije, izpeljane, v smislu Titovih idej, pod geslom »Bratstvo in enotnost mladih« ter »Lepota v odkrivanju, radost v ustvarjanju.« Sklenjeno je bilo tudi, (/a bo, poleg otvoritvenih čestitk k izvolitvi za predsednika ZKJ brez omejitve, izbrana delegacija kasneje odnesla maršalu Titu v dar najboljše od dest nagrajenih slik, nastalih med prireditvijo v Smederevski Palanki. Josip Broz je namreč pred vojno tam precej časa Na Bledu dobili knjižnico Včeraj popoldne so na Bledu slovesno odprli novo knjižnico v pritličju bivšega društvenega doma. Sedanja knjižnica je gostovala v slabih prostorih v zasebni hiši, last domačinke Vere Janežič, ki je vrsto let tudi upravljala knjižnico. V zahvalo za to so ji včeraj podelili posebno priznanje. Zaradi dotrajanosti prostorov v bivšem društvenem centru so bila obnovitvena dela zelo zahtevna. Uspešno jih je opravilo obrtno gradbeno podjetje Bled. Denar za obnovo oziroma za ureditev knjižnice pa je zagotovila kulturna skupnost Radovljica. Na včerajšnji otvoritvi so v kulturnem programu nastopili pevski zbor KUD Bled, recitatorji osnovne šole z Bleda in solisti glasbene šole iz Radovljice. ,JH Razstava najmlajših V dvorani radovljiške graščine so konec maja vzgojnovarstvene ustanove z Bleda, iz Bohinjske Bistrice, Gorij, Kamne gorice, Krope, Lesc in iz Radovljice razstavile otroške izdelke. Risbe in ročna dela, ki so jih izdelali predšolski otroci v okviru vzgojnega programa v šolskem letu 1973/74, so zbudile veliko zanimanje med starši in drugimi občani Radovljice. jr Odprta vrata 16. januarja letos je lepak na oglasni deski Glasbene šole Kranj vabil občinstvo' na koncert učencev Glasbene šole »Frana Koruna-Koželj-skega« iz Velenja. Ravnatelja sta na začetku v svojem pozdravu poudarila, kako pomembno je, da šole sodelujejo med seboj, izmenjujejo izkušnje in uspehe, obenem pa je to tudi priznanje učencem in njihovim pedagogom. 29. marca so Kranjčani Velenjčanom vrnili obisk. 20. marca je kranjska šola že pozdravila v svoji sredi nove goste: Glasbeno šolo Radovljica in Glasbeno šolo Jesenice. Posrečeno sodelovanje dveh glasbenih šol je rodilo pester program, ki je vsakomur od poslušalcev nudil zanimiv pregled uspehov teh dveh šol. V aprilu sta potem radovljiška in kranjska šola gostovali na Jesenicah ter Jeseničani in Kranjčani v Radovljici. Ob teh gostovanjih se je tudi rodila misel, da bi morda v bližnji bodočnosti organizirali revijo glasbenih šol Gorenjske, še posebno, ker nas govo- c JH* w m k* A Sobota — 8. junija 1974 rice o urejeni koncertni dvorani, ki naj bi jo pridobilo naše mesto, spodbujajo k misli in upanju, da se bo vrnila koncertna publika, ki je v Kranju nekoč že obstajala, pa jo že neka j let, žal, pogrešamo. Posebni umetniški užitek nam je nudilo gostovanje orkestra MIRA-MAR iz Trsta, ki deluje v okviru Glasbene matice. Glede na dejstvo, da kljub visoki stopnji koncertnega igranja na harmoniko ta instrument še vedno ni prodrl v koncertne dvorane, je bil odlično izveden program, ki smo ga sicer vajeni poslušati v izvedbi simfoničnega orkestra, prav gotovo za marsikaterega poslušalca novost. Prav gotovo se bodo v novem šolskem letu ta gostovanja ponovila, morda se bo priključila še kakšna šola in tako se bo krog širil. Brez dvoma je to ena od oblik skrbi za kvalitetnejši pouk, obenem pa je to tudi vzgojno. Učenci lahko kritično ocenjujejo svoje delo in delo svojih vrstnikov. In končno pomeni tako sodelovanje tudi odprtost človeka do človeka, na kar pa danes v tem divjem življenjskem tempu že kar pozabljamo. Marja Grčman-Hude bival in delal in prav hišo, v kateri je stanoval, so mnogi sodelujoči uporabili kot osrednji motiv svojih stvaritev. Kakor rečeno, je strokovna komisija izbrala deset najkvalitetnejših izdelkov ter avtorjem — vmes najdemo tri Slovence — v znamenje priznanja izročila dragocen^? knjige. PALCE K S TALENTOM VELIKANA »Menim, da tri nagrade predstavljajo lep uspeh in priznanje, zlasti če upoštevamo začetno zmedenost .severnjakov', ki jih je južnosrbska pokrajina, ravna in brez značilnega goratega ozadja, prvi hip zmedla. Toda potlej so ,odkrili' zanimive šuma-dijske kmetije, raztresene po periferiji, in zadrega ter negotovost sta odpadli,« pripoveduje prof. Malovrh. »V ilustracijo bi rad opisal podvig drobnega, plahega fantiča iz Rogatca na Štajerskem. V Škofjo Loko je prispel dan prezgodaj in prenočil kar pri meni doma. ,Ubožec nebogljeni, saj se bo doli v Srbiji še kam izgubil', sva si dejala z ženo. A ,palček' je navsezadnje pokazal izjemno znanje, spretnost in iznajdljivost ter oddal eno najkvalitetnejših podob dneva.« NA SVIDENJE ČEZ DVE LETI Prestavitev kolonije torej ni pomenila strela v prazno. Odgovorni ' zdaj razmišljajo, ali je ne bi kazalo v bodoče izmenično organizirati v Skofji Loki in v Smederevski Palanki, kjer bodo zastopstva iz sosednjih republik spričo ustreznejše geografske lege bržkone vedno močnejša kot so v Loki. Ampak kakšen Smisel ima potemtakem naziv »Groharjeva kolonija«, utegne kdo vprašati? O, ima. Grohar je dost i potoval po Srbiji in spoznal veliko kolegov-sodobnikov. Nanj spominja čudovit, izredno dragocen portret neznanke, ki visi v palanškem muzeju jugoslovanskih mojstrov 20. stolet ja. I. Guzel j Tržičani v Borovljah Sredi junija bo v Borovljah na Koroškem revija slovenskih pevskih zborov, ki jo organizira Slovensko prosvetno društvo iz Borovelj. Organizator je na revijo povabil tudi pevce Tržiškega okteta, ki so se vabilu odzvali. Tržiški pevci bodo edini gostje na boroveljski pevski reviji. . -jk Na Mestnem trgu v Skofji Loki tečejo še zadnja restavratorska dela, začet0 že v predjubilejnem letu 1972. Ekipa strokovnjakov, sestavljena iz slikarji Franceta Kokalja, Tomaža Kvasa in Francija Novinca, se je lotila izred zahtevne obnove stenskih poslikav in fasade Rotovža, v katerćm nameravaj0 pozneje urediti poročno dvorano in likovno galerijo, namenjeno stalni!11 prodajnim razstavam. Povejmo še, da gre za poslopje, ki izvira iz 17. stoletja in da je po lepoti odkritih podob ter po arhitektonskih detajlih edinstven0 v Sloveniji. Poseg financirata kulturna skupnost Škof j a Loka in kulturn° skupnost Slovenije, (-ig) Posvet o obnovi gradu Kamen Na pobudo krajevne organizacije socialistične zveze in krajevne skupnosti Begunje bo kulturna skupnost Radovljica v sodelovanju z zavodom za spomeniško varstvo Kranj v ponedeljek ob 19. uri pripravila v Begunjah posvet o obnovi gradu Kamen. Na posvetu bodo razpravljali o dosedanjih restavratorskih delih in o nadaljnjih načrtih-Pogovorili se bodo tudi o nekaterih praktičnih rešitvah oziroma o ureditvi gradu za kulturne, turistične in gostinske namene. Pred ponedeljkovo razpravo pa je Zavod za spomeniško varstvo že včeraj pripravil v prostorih krajevne skupnosti posebno razstavo. Razstavljene so fotografije, skice, razne najdbe z gradu, prikazan pa je tudi načrt obnovitvenih del. Organizatorji prebivalce Begunj vabijo, da si pred razpravo razstavo ogledajo. Odprta bo do ponedeljka. JR Gorenjski muzej Kranj — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturno-zgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled retrospektivna razstava grafik MILANA BATISTE. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA GORENJSKEM in republiška zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI ter tretja razstava iz serije retrospektiv slovenskih umetnic dela umetnice KARLE BULOVĆEVE. V galeriji v Prešernovi hiši pa je od 31. maja dalje na ogled razstava gravur in grafik ADIJA ARZENSKA. Razstavne zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. in od 17.—19. ure razen ponedeljka. u M-jm/mmi ■ m* KC 375 - PRETVORNIK ZA ROČNO VARJENJE* ZANESLJIV IN PREPROST ZA UPRAVLJANJ* KG 375 je moderni pretvornik za električno varjenj^ preprost za uporabo 'n upravljanje. Je tako izde' lan, da ustreza težkim delovnim pogojem in ima t* to odporno in trdno konstrukcijo. KC 375 omogoča širok obseg dela od 30 do 375 A in s° v teh okvirih njegove karakteristike varjenja odličn^ Omogoča lahek vžig in prožnost delovnega dosega z m'' nimalnim brizganjem ter je tako usedanje kovine dobro. Poganja ga trofazni dvopolni asinhroni stroj, katere^ rotor je na skupni osi z rotorjem štiripolnega gener0' torja z neodvisnim zagonom. Celotni pretvornik i^0 skupno ohišje. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P. P. ŠTEV. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES Bar — nevsakdanja zabava Dimnik schiedel je okrogel, kar daje tele prednosti: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten — varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine — enostavnost pri čiščenju »^'gRSbiiN ima šamotni vložek, odporen proti kislini, zato je: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, — odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 %, — varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je Samotna cev odporna proti kislini in vlagi, — temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. DIMNIK dimnik schiedel s šamotnim vložkom je montažni dimnik in je: — varčen zaradi hitre in enostavne montaže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije tesnilnimi fugami, — varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen, — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. V EVROPI schiedel — YU — kamin - proizvaja, prodaja, montira, uvaža in izvaža gradbeno podjetje Gradnja Žalec, v kooperaciji s Cinkarno Celje, telefon 71-783, 72-227. prodajna mesta: Kurivo Kranj, KZ Bled, Murka Lesce, ABC Napredek Domžale, Kočna Kamnik, Ljubljanske opekarne in Gra-mex Ljubljana. ŠT.1 Toliko o blejskem nočnem lokalu, edinem tovrstnem na Gorenjskem. (Za lažjo predstavo objavljamo nekaj slik). Morda le še to: Malce nenavadna in nevsakdanja zabava je to. Res je tudi, da ni za vsak žep, čeprav so cene v njem zmerne in predvsem nižje kot v podobnih nočnih lokalih pri nas. Če ste torej kdaj imeli željo, da bi spoznali mavrične barve, svojevrstno razpoloženje in malce drugačen zabavni utrip, potem si to željo kar mirne duše potešite na Bledu. A. Zalar F. Perdan _______________________ ______________________________, %* 7 Trenutno v Park*baru igra češkoslovaški ansambel JAM 4 s pevko Milevo Sobota 8. junija 1974 Sedim v kotu restavracije in druga skodelica z vinskim čajem je že skoraj prazna. Počasi mi takšnole nepredvideno zapravljanje časa začenja presedati. Če tale direktor še nekaj časa ne bo prišel, se bo tista zgradba, zaradi katere se morava dobiti, prej podrla, preden se bodo sploh lotili obnavljanja, si mislim. Sicer pa kaj bi. Ze dolgo vem, da je čas oziroma bolje rečeno stiska s časom ena od glavnih tegob novinarskega poklica. In najbolje je v takšnih neprijetnih primerih ohraniti ledene živce. To je še najboljša preventiva, da se izogneš čiru na želodcu. Nehote prisluhnem sosednjemu omizju. Zbrane predstavnice nežnega spola so že zdavnaj popile kavico in so pravkar načele zanimivo temo. Pravo ogorčenje je zajelo omizje, ko je ena od njih, bila je najzgovornejša, omenila, da je njena boljša polovica pred dnevi bila v baru. Poslovni sestanek da je menda imel in uspešen posel so potem zalili v najdlje odprtem lokalu. Mislil sem že, da bom priča kovanju zarote, ko se je pogovor preusmeril. Vse, razen ene, so ugotovile, da še niso bile v baru in prav tako soglasno je bilo mnenje, da je v baru vse prej kot zanimivo. Le kaj je lahko privlačnega za ženske pri tistem programiranem slačenju. Pha, zapravljanje časa in nabiranje mačka za naslednji dan. Pa se je spet oglasila tista, ki je že bila in rekla, da bar in program ne gre tako enostransko ocenjevati. Lahko da je prav zanimiv in da lahko odtehta tudi mačka, če že mora biti. Potem je prišel tisti direktor in slišal sem le še to, da bodo v prihodnje vse skupaj z boljšimi polovicami odšle v bar. Ko sem bil pred nedavnim na nekem študijskem potovanju po Češkoslovaški, sem že na začetku presenečen ugotovil, kako neverjetno število barov imajo. Res je, da je ta dežela turistično bolj razvita kot si včasih to predstavljamo (posebno v zadnjem obdobju veliko vlagajo v turizem), vendar jo je težko primerjati z nekaterimi našimi turističnimi kraji. Preprosto zato, ker nima morja. No, kot rečeno, barov imajo zelo veliko. Vendar to niso takšni bari oziroma lokali kot pri nas. V večini le-teh namreč ni tako imenovanega artističnega programa, in sploh ni strip-teasa. Sicer pa je tudi pri nas malo barov s programom. Zanimivo je le, da v večini le-teh nastopajo prav češkoslovaški artisti. Na Gorenjskem, ki jo mnogi po turistični plati primerjajo kot nekakšno Švico v malem, je bila pred nekaj leti nekakšna barska mrzlica. Nočni lokal s programom je bil v Bohinju, v hotelu Creina v Kranju, na Šmarjetni gori, v Kazini Park hotela na Bledu in morda še kje. Vendar pa takšen nočni lokal potrebuje tudi klientelo, kot temu strokovno pravijo turistični delavci. Te pa kot kaže na Gorenjskem ni bilo in tako so od takratne večine ostali le nočni lokali brez programov. Edini nočni lokal na Gorenjskem s programom, torej po naše pravi bar, se je obdržal v Kazini Park hotela na Bledu. Čisto vseeno je, če ne vemo, ali je tista ženska družbica iz sosednjega omizja uresničila odločitev, da bo šla v bar ali ne. Bolj zanimivo morda za tiste, ki še niso bili v baru, je, kako je pravzaprav videti takšen lokal. Ne zato, da bi delali reklamo zanj, marveč zato, ker so ga obnovili, smo prejšnji mesec obiskali blejski nočni lokal, ki dela pod okriljem hotelov Viator na Bledu oziroma v sklopu Park hotela. Park bar, kot ga vsak večer predstavi in pozdravi goste v njem, 28-letni Ralph Hetd iz Basla v Svi i inštrument igra že 24 let vodi že peto leto Ludvik Kerčmar; sicer tudi predsednik delavskega sveta TOZD hoteli Viator Bled. V njem deluje stalna in izurjena delovna ekipa, v kateri so še Cvetka Cuper, Sabaheta Čordič in še nekateri drugi sodelavci. »Lokal zadnje čase ni več najbolje ustrezal nočnemu življenju. Oprema je bila zastarela. Zato smo razmišljali, kaj storiti. Da bi ga zaprli, najbrž ne bi bilo dobro, saj je v teh letih postal dokaj poznan in priznan tako na Gorenjskem kot med turisti. Da bi ga temeljiteje preurejali in morda povečevali, ni pomena, ker smo praktično tik pred gradnjo novega Park hotela. Zato smo se odločili za manjšo preureditev. Uredili smo prezračevalne naprave, obnovili in drugače uredili razsvetljavo, strop, hladilne naprave in dodali še nekatere druge manjše modne novosti. Dela so trajala mesec dni v aprilu in so veljala okrog 20 milijonov starih dinarjev. Večina del pa je opravila domača (Viatorjeva) vzdrževalna ekipa po načrtih inženirja Mirana Lakote,« je povedal Ludvik Kerčmar. i je pravi virtuoz na ksilofonu. Na ta da se bo tradicija nadaljevala. Žena je namreč baletka in običajno skupaj nastopava.« Ste že kdaj nastopali pri nas? »To je moj četrti nastop na Bledu. Sicer pa' rad nastopam v vaši državi. Lepa je. Tudi vašemu predsedniku Titu sem že igral. To je bilo zame posebno doživetje. In tudi v prihodnje, če bom le mogel, bom še nastopal v Jugoslaviji.« Posebnost Viatorjevega Park bara ne Bledu je seveda program. Sestavljen je iz šestih do osmih točk in se spreminja vspk mesec. Običajno se po enem mesecu zamenjajo artisti, dlje časa pa ostane orkester. Druga posebnost tega lokala pa je, da skrbijo za kvaliteten program. Park bar na Bledu se namreč lahko po izbiri programa primerja z boljšimi tovrstnimi lokali ob morju in v večjih mestih pri nas. »Pred sprejetjem mesečnega programa vse točke skrbelo pretehtamo in ocenimo. Preprosto zato, ker nočemo, da bi si morda s ceneno plažo, če tako rečem, zapravljali pridobljeni si ugled,« pravi vodja bara. Majski program je bil sestavljen iz sedmih točk, ki so- trajale podobno kot vedno okrog pol ure. Pozornost, če odštejemo več ali manj standardne točke strip-teasa, plesa in nekaterih trikov, sta zbujala predvsem nastop ksilofonista in novi ansambel. Zasedba v programski ekipi je bila kot vedno tudi tokrat mednarodna. Striptizete so bile domače gore list. Možakar s triki, vsekakor ljubitelj pernatih živali, je bil svojevrsten mednarodni artist. Plesalka in ksilofonist sta bila iz Švice, ansambel s pevko pa iz Češkoslovaške. »Špica« tega programa je bil mladi, 28-letni Švicar iz Basla, Ralph Heid, virtuoz na ksilofonu. »Nimam nobene glasbene akademije,le 24 let že igram na ksilofon. V družini iz katere izhajam, je bila glasba vedno nekako v zakupu. Oče je bil glasbenik in je imel svoj orkester v Švici, mati pa je bila operna pevka. Poročen sem in kaže, Druga kvalitetna posebnost blejskega nočnega lokala pa je orkester s pevko. To češkoslovaško glasbeno skupino vodi mlad strojni inženir Josef Slavik. »Nastopali smo že domala v vseh državah na svetu, razen v Avstraliji, Južni Ameriki, Novi Zelandiji in na Japonskem. Zdaj nastopamo na Bledu, kjer bomo ostali nekaj mesecev. Vedno sem si želel videti vašo državo in prav vesel sem, da se mi je uresničila ta želja.« Baletno točko je izvedla plesalka iz Švice H J3 O v, O M V > . V z D C O) H J3 C. > O o O ; H B < O » • izbrali smo *reproste, a lepe bluze iz hladnega »oucleja je za vroče dni spletla radovljiška VLMIRA. V vseh barvah in velikostih se lobe v njihovi tovarniški prodajalni v tadovljici. )ena: 144,90 din Vera iz Kranja — Ne vem, kaj naj ukrojim iz blaga, katerega vzorec v pismu prilagam. Stara sem 17 let, visoka 167 cm, tehtam pa 60 kg. Blaga imam 2,70 m. >b hudem soncu brez temnih očal ne bo lo. Pravijo, da so letos najbolj moderne iste s kovinskimi okviri. No, na Kokrinem tddelku fotooptike v GLOBUSU jih imajo, >a klasične tudi. 3ena: od 25 do 148,30 din Nasveti Moderno oblikovane težke kozarce iz kristalnega stekla za žgane pijače, lahko la tudi za sokove, imajo naprodaj v Murkinem ELGUv Lescah. Cena: 26,60 din Majhen, a ljubek komplet glavnika in »gledala za v torbico. V lepi zeleni, rdeči in >ranžni barvi jih dobite v Zarjini PARFU-VfERIJI na Jesenicah. >na: 33,75 din za vas Hladilnik je treba redno čistiti, da se v njem ne zadržuje neprijeten vonj. Živila sicer zadnje čase vse bolj zavijamo v razne folije, vendar pa se kljub temu lahko razni vonji izgube. Ko hladilnik odtajamo, ga umijemo s toplo vodo, v katero smo kanili nekaj detergenta. Zatem ga umijemo še enkrat s čisto vodo, ki smo ji dodali malo kisa in zbrišemo s suho krpo. Pečico, v kateri se je strdila maščoba in sladkor od številnih pečenj, je zelo težko očistiti. V trgovinah se dobe posebne pene in tekočine, ki pomagajo odstraniti zažgano oblogo v pečici. Pri vseh teh delih pa je bolje uporabljati gumijaste zaščitne rokavice, da ne bi te močne tekočine poškodovale roke. Ko smo že pri čiščenju štedilnika, očistimo še gorilce za plin. Zdrgnemo jih z žičnato volno in umijemo z milnico. Tako ne bodo samo čisti, pač pa tudi svetleči kot prej. Poleg rednega dnevnega čiščenja potrebujejo preproge enkrat letno šo umivanje s posebnim čistilnim šamponom. Ce se tega ne lotevate sami, oddajte raje preprogo v kemično čiščenje. Marta — Blago lahko uporabite za poletni kostim, kakršnega vidite na skici. Krilo je iz štirih pol in se zapenja ob strani z zadrgp. Bluza oziroma jakna je nad prsmi prerezana in nagubana. Ima večji ovratnik, nagubano všita rokava, ta so v zapestju stisnjena z manšeto. Namesto gumbov je zadrga, jopico pa zavezujemo še s pasom. Komplet lahko nosite sam ali pa je spodaj še bluza. Vaš sin je pa cel oče To so besede, ki jih pogosto slišimo iz ust staršev, ko steče beseda o njihovih otrocih. Seveda pa so taka »priznanja« vezana le na lepo vedenje Juretov, Petrov itd. Kakor hitro pa otroci narede kako vragolijo ali si izmislijo novo zabavo, ki staršem ni pogodu, pa o podobnosti staršev z otroci nočejo niti slišati. So otroci res slika svojih staršev? Ce natančneje pogledamo otrokov razvoj v predšolskem, pa tudi prva leta šolskega obdobja, vidimo, da otrok še ni sposoben razumskega dojemanja vzgojnih ukrepov staršev, temveč nanje čustveno reagira. Njegova vzgoja poteka po podzavestnih duševnih kanalih navajanja, nehotnega posnemanja, čustvenega občudovanja ter prizadevanj, da bi bili čim bolj podobni svojim staršem, ko odrastejo. Ta proces strokovno imenujemo identifikacija z očetom, materjo ali osebo, ki nam je zelo blizu. To je torej proces, ko otrok intenzivno osvaja znanje, vedenje, čustva ter moralna vrednotenja druge osebe — vse z namenom, da to postane del njegove osebnosti. Da pa je ta razvoj uspešen, je potrebna čustvena navezanost ali vsaj bližina, skupnost življenja z vzorom ter stalen odnos med njima, odnos, ki se ne sme za dalj časa pretrgati. Predvsem je to važno za prva leta otrokovega življenja. V tem času starši urejajo otrokovo okolje in njegov odnos do drugih ljudi, omejujejo ga in mu dopuščajo primerno vedenje — usmerjajo torej njegovo življenje v urejeno smiselno dogajanje. Otrok se pri tem počasi osarrfbsvaja in starši mu vse bolj prepuščajo naloge, ki so jih prej opravljali sami. Tako omogočajo otroku, da zraste v zdravo, trdno osebnost. Vse to pa zahteva od staršev veliko napora, premišljeno in postopno vzgojno vodenje otroka ter predvsem njihovo popolno osebnostno zrelošt. Otrok namreč vsa doživetja in spoznanja v družini' prenese na svet zunaj družinskega kroga. Če so otroci v družini doživljali krivičnost, morali prenašati samovoljnost, grobosti in muhe staršev, si začno svet predstavljati kot agresivnega nasprotnika, ki ga premagaš samo še z večjim nasiljem, zvijačo in brezobzirnostjo. Iz teh spoznanj pa se je rodilo znano ljudsko reklo: »Človek je verna slika časa in okolja, v katerem živi.« Janez Rojšek, dipl. psiholog Viharnika izpod Blegoša Zlatoporočencema Tereziji in Andreju Rant je delo prešlo v meso in kri. Še danes si ne znata privoščiti počitka Skoraj cankarjanska je zgodba Terezije in Andreja Rant. Cankai" janska zato, ker imata za seboj življenje, na las podobno usodam številnih junakov iz literarnih stvaritev velikana slovenske literature-Kar poglejmo. Andrej je začel kot hlapec. Sedmemu od dvanajstih otrok revnega bajtarja v Farjem Potoku (Selška dolina) pač ni preostalo nič drugega, kakor da si je pripravil culo in krenil prodajat svojo pridnost po okoliških gruntih-In tako je nekoč, ko so on in kolegi škofjeloškemu lesnemu trgovcu Hein-richerju tovorili hlode v dolino, visoko gori v nedrih Blegoša, v zaselku Jelovica, spoznal brhko deklo Terezijo. Poldrugo leto sta se rada videvala, naposled, 9. junija 1924, pa v Poljanah poročila. V dvoje jima je šlo lažje navzlic drobnim kričačem, ki so v krajših ali daljših presledkih jeli množiti rastočo družino. Andrej je dobil službo gozdnega delavca ter spomladi 1937 kupil skromno, leseno kmečko kaščo v Volaški grapi. Čeprav ni bil posebno vešč zidanja, jo je čisto sam pregradil, razširil in spremenil v človeka dostojno bivališče. »Ne bi mogel reči, da smo ravno lagodno vozili,« pravi. »Pogosto sva žena in jaz morala stistniti zobe, zategniti pas in potrpeti. SaH> sem prestal dosti hudega. V prvi vojni, denimo, meje napadla neznan« bolezen, zaradi česar sem, sreča v nesreči, fronto gledal le od daleč* kot pripadnik pomožnih zalednih enot. In pri delu sem kasneje staknij kup poškodb, zlasti zlomov rok, kolena in reber. Ni čudno, da zmeraj težje hodim.« S fotoreporterjem sva Andreja našla pred hišo; ravno drva je cepil; Terezija pa je medtem na njivi onkraj grape okopavala krompir in ko smo šli ponjo, je čili Rantov oče, čeprav ob palici, kakor gams zakoračil v strm breg-Prepričan sam, da bi mu pred 20 ali 30 leti nikdar ne mogla slediti, kajti uboge mestne pare smo v hribovskem okolju ponavadi precej nebogljene. »A novinarja sta? Ja, saj so vaju najavili, ampak če bi bolj natanko vedela, kdaj prideta, me ne bi'našli takšnele, v oguljeni kikl> in z rovnico v dlaneh,« je ponegodovala živahna mamca, ki bi — kot vse ženske pod soncem — rada učinkovala elegantno, urejeno. Toda potolažil® sva jo in prepričala, da bo posnetek, narejen v pristnem naravnem okolji' sredi polja, mnogo lepši, mnogo bolj dopadljiv od klasičnih »okravatanih« fotografij. Posnetek dejansko ni slab, kajne? Nenavadno svežino in pristnost izžareva, pristnost in svežino, kakršni nenehno obdajata jubilantski par> Kljub starosti sta namreč slavljenca venomer v gibanju. Delo jima je poniknilo v meso in kri in presneto smešno se je slišalo, ko smo v pomenku prispeli do »dohtarske tematike« in ko je Terezija omenila, kako so ji zdrav* niki svetovali, naj bo čim več na nogah. Kot bi ribi predpisali plavanje. »Škoda, ker sva stara in betežna, kajti današnji čas je ča* mladih,« meni Andrej. »Pridnim ni treba trpeti lakote in pomanjkanja* možnosti za zaslužek je povsod dovolj. Poglejte, koliko so ljudje posta' vili hiš, koliko raznih objektov je zraslo ...« In sta oba prikimala, hiteč v mislih -nazaj, v temačne dni fašistične okupacije. Andrej je po ves teden tesaril naokrog in le ob sobotah in nedelja/1 skočil domov, da bi pozdravil domače in prinesel partizanom svežih novic Ljubljane, mati Rezka pa je pri prazni shrambi skušala prehraniti šestef0 sinov in hčera (sedmega, prvorojenca, so Nemci na silo mobilizirali) ter hkrati nasititi borce, njene stalne goste. In uspelo ji je. Zdaj sta zadovoljna s tistim, kar imata: s streho nad glavo, z Andrej®v° pokojnino, s kravico, dvema prašičema in kokošmi. Otroci so seveda že zday naj preskrbljeni. Najbrž pravkar sedijo v izbi, v Volaki 18., in nazdravljaj0 staršema. ^ Guzelj Foto: F. Perdan Partizanska Romeo in Julija (Ob 30-letnici Janeza Malovrha in Marjance Krmelj) Trdim in treznim starim borcem se utegne tole poetiziranje lekega tragičnega dogodka v pobočju našega StoržiSa zdeti iocela odveč. Saj bridkih situacij, vezanih zdaj na zmage, Irugič spet na poraze, iz katerih je potem le zrasla roža svobode, je bilo še in še. In kam bi res prišli, če bi hoteli iz sleherne lenavadne epizode splesti poetično povest. Oddaljili bi se od esnice, ki je dostikrat kaj malo romantična, raje trpka. In loliko je tudi bilo čudovitih sanj, ki pa smo jih za vselej tiho dokopali v vrtove pozabe... Pa vendar tvegam in pišem to pripoved pod naslovom slovitih lombardskih ljubimcev iz zgodnje renesanse, Romea in lulije. Njuno tragično ljubezen je med drugimi nesmrtno ivekovečil tudi angleški dramatik William Shakespeare že eta 1596. Odtlej je zgodba nesrečnega para znana v vsem mlturnem svetu. Sele smrt je združila Julijo z Romeom, kajti Iružini Capelletov in Montecchijev sta se sovražili in se z vso ihto zoperstavljali združitvi svojih otrok v ljubezni. Zato sta si r ye izbrala skupno smrt kot pa ločitev na silo. Na vse to sem pomislil, ko sem zvedel za dogodek v parti-nski bolnišnici Košuta, ki je bila skrito postavljena v grapi d Storžičem, kake pol ure-hoda nad Bašljem. Tu je dne junija 1944 — v torek bo že tridesetletnica — umrl hrabri . "mandant I. bataljona Prešernove brigade Janez Malovrh, t >dlegel je strašni rani, ki mu jo je povzročil strel skozi trebuh n želodec. Bolničarka Marija Krmelj Marjanca je prihitela k umira-očetnu zaročencu in se naslednjega jutra, sklonjena v objemu tad truplom v neustavljivem obupu sama ustrelila. Pred smrtjo e še napisala na listek prošnjo, naj ju skupaj pokopljejo. ' Res so ju tovariši naslednjega dne, 12. junija 1944, ob 10. uri dopoldne pokopali v skupen grob v neposredni bližini partizanske bolnišnice Košute. Po sporočilih iz partizanskih kronik (K. Leskovec, Križ-potja II) in po pripovedih soborcev ter nekaterih aktivistov je bil Janez Malovrh kmečki fant iz Polhovega Gradca (roj. 28. 2.-1922), v NOV je vstopil že 7. 5. 1942, in sicer v Dolomitski odred. Pozneje je bil zaradi svoje izjemne hrabrosti imenovan za komandanta I. bataljona Prešernove brigade. Po vnanjem je bil Janez visok, vitek fant, po naravi pa odločen mož in vedno kos še tako zamotanim vojnim situacijam. Bil je med sotovariši borci zares priljubljen, skoro oboževan. Kljub mladosti — bilo mu je komaj 22 let — pravi, rojen poveljnik, vodja v boju in na pohodih. Pred seboj imam zdajle medlo, malo fotografijo Janeza in Marjance, posneto še v januarju 1944 nekje na Jamniku. Poleg vitkega fanta stoji lepo dekle z bujnimi lasmi in prijaznim obrazom. Borci, ki so Marjanco poznali, so vedeli povedati, da tako lepih, temno rjavih las, ki so valovito padali na ramena, še niso zlepa videli. Biti pa je morala Marjanca res čedno dekle, saj ji je bilo komaj 17 let... Tudi ona je bila doma iz Polhograjskih Dolomitov. Rojena je bila 16. 3. 1927 na Črnem vrhu. Skupno z Janezom je vstopila v Dolomitski odred, skupno z njim je"prešla s Prešernovo brigado z desnega na levi breg Save. Skupaj z Janezom se je tudi udeležila partizanskega napada na nemško postojanko v Križah pri Tržiču. Bilo je to 10. 6. 1944 ob 23. uri. Janez Malovrh je šel na čelu svojih borcev v boj, Marjanca pa je z drugimi bolničarkami čakala na obve-zovališču, nekoliko v zaledju. , Hudo ranjenega komandanta so borci brž prenesli v parti- zansko bolnišnico Košuto, Marjanca pa si je izprosila, da k svojemu ranjenemu zaročencu. Bilo je dekle hvaležno, daj? smelo iti za glasom svojega srca. Saj tudi ni šlo drugače, ker Je bila Marjanca od žalostne slutnje kot brez uma. Sicer vedno tako trezni in stvarni pisatelj Karel Leskovec v pripovedi o tej odločitvi le popusti topli misli: % »Niso bili sicer časi za take stvari, da bi človek preVe poslušal ljubezenski šepet, preveč pogosto je bila smrt naš gosl' In tem huje je trpel, kdor se ni mogel odreči čustvom.« Poročilo dalje pravi, da so v leseni baraki, ki so ji ref11 partizanska bolnišnica Košuta, takrat na pogradih ležali MjfL ranjenci. Trije so bili iz Prešernove brigade, eden pa je bil',, Kokrškega odreda. Na kraju, ob steni, je ležal Janez. Ker je 1,1 zdravnik nekje na terenu, je le bolničarka skrbela za ranjence. Tovariši pa so vedeli, da za Janeza ni več P°nX ja Žalostno so ga poslušali, ko je le zdihoval in prosil za vodo, d bi si ugasil pekočo žejo. Nenadoma pa je planila v barako Marjanca. Kot vet ^ z vihrajočimi lasmi. Sklonila se je nad Janeza in mu ves ob^. zalila s solzami. Potem pa je bilo slišati le ranjenčeve vzdihe 1 dekletov jok ... . < S težavo je Janez še dvignil obe roki in dekleta nežno ob)e' govoriti ni več mogel. Potem se je umiril in tiho umrl, v jančinem objemu ... Dekle pa je v obupu kar še naprej slonelo nad Janezov1 truplom in ihtelo vso noč. Zjutraj ob 9. uri pa si je pogna ,Q kroglo v glavo. Življenje brez ljubljenega zaročenca ji je po$ta odveč ... . Pf-ihodnji mesec, 14. 7., ko bo na Storžiču slovesi1 v počastitev obletnice ustanovitve Prešernove brigade, bo tu u vzidana v planinsko skalovje spominska plošča partizanski ■ komandantu Janezu Malovrhu in njegovi zvesti Marjan' našima Romeu in Juliji. . j Zato sem predlagal, da bi prvi stavek, vklesan na ril11 spominski plošči, govoril: V ljubezni in smrti združena ... C- A 1 2 3 ' 4 5 6 7 8 9 11 12 13 ■ 14 ■ 15 ib 18 iu * 22 1 23 ^4 i 26 27 28 29 36 31 ■32 M ,34 35 36 ■37 38 39 Ta« - 40 1 42 1 44 45 4b " 48 ■ 49 1)0 ■ 55 5' 52 ■ 57 53 54 56 58 59 V vrtincu na televiziji Tudi film V vrtincu so prodali za predvajanje na televiziji. Za najvišji znesek, ki je bil kdajkoli plačan za star film za predvajanje na televiziji — 5 milijonov dolarjev — ga je kupila ameriška televizijska družba NBC. Na zaslonih ga ima pravico predvajati le enkrat v letu 1976. Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, rVmav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) v°doravno: 1. delo, delovanje, 7. pobotanje, 13. seljenje, 14. posmeh, 16. figura pri četvorki, 17. prvi esoljec, ki je obkrožil zemljo, sovjetski astronavt, Jurij, 19. kratica za Zveza sindikatov Jugoslavije, 1Y splet las, 22. špansko žensko ime, 23. ime slovenskega politika Marinka, 24. grški poveljnik pred q °J°> Ajas, 26. tisoč kilogramov, 27. seč, izloček ledvic, 28. skrajni konec polotoka, 30. prebivalec ■ne, 32. znak za kemično prvino lantan, 33. Majda Potokar, 35. ime Gregoriča, poveljnika Gubčevih r^nikov, 37. hrib južno od Ljubljane, 39. država na Bližnjem vzhodu, 41. up, nadeja, 43. vrsta kni 46. ime hrvaške humoristke Eržišnikove, 47. čebeli soroden, čokati in dlakavi kožo- l^lec, 49. latinski izraz za kocko, v Cezarjevem izreku: ... iacta est, kocka je padla, 50. krilo rimske nJenice, 51. slovensko ime za mesec oktober, 53. rastlinsko steblo, vinska trta, 54. prispodobe, čutna On Penia' k' j'*1 °^ravnava simbolika, 56. Aravalsko gorovje v indijski državi Radžastan, 58. votla Peka, 59. ilirska naselbina pod Rimljani, kjer je danes Zadar. ^avPi£no: 1. rimski vojskovodja in državnik Aetius, ki je premagal Atilo, 2. oskrbovalec vinske kleti, Di u Z r'm8k'm' številkami, 4. Ivo T. Grohovac, 5. francosko moško ime, Ivan, Zane, 6. mineral jQr°. en- kalcijev-magnezijev silikat, 7. alarmna naprava za zvočne signale, 8. gora v Julijcih, 1'ri-j2Jn'k, 9. ameriško moško ime, Ronald, 10. Alfred Nobel, 11. muha, merek na strelnem orožju, ^ • znameniti staro-grški dramatik Aischylos, 13. sekanje, 15. kraj v z ahodni Avstraliji, 18. italijanski ve£uk in fizik, formuliral zakon o molekulah, ki se imenuje po njem, Amedeo, 21. grško-rimski stari V U ' ^ mačkica, 25. tanka, mrežasta tkanima, imenovana po francoskem mestu Tulle, 29. zajčja miš, v jfno veverici podobne živali iz Južne Amerike, 31. Hercegovec, 33. vrsta kave, imenovane po državi v tJraziliji, 34. pretok, 36. režiser, publicist in gledališki vzgojitelj, France, 38. mešalec malte, 40. kraj j-j^nški Nevadi, po katerem je naslov uspelega vvesterna, 42. gorovje v notranjosti Azije, 44. gorska avnica, tudi domač izraz za biser, 45. središče Moldavije v Romuniji, 48. velika, nerodna ženska, domače vprežno govedo, 52. banja, 55. avtomobilska oznaka za Bitolo, 57. avtomobilska oznaka ta Benetke (Venezia). ^®Sitve pošljite do srede, 12. junija, na naslov: Glas, Kranj, Moše fijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 30 din rešitev nagradne križanke iz sobotne številke l^anilo, 7. razkol, 13. uporaba, 15. vandali, 16. Mosor, 17. zad, 19. Narta, 20. si ves naš up, 8.50 Skladbe za mladino, 9.05 Pomnite, tovariši, 10.05 Iščemo popevko po-11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Humoreska tega tedna — G. Mikes: Voda me n°si, 14.25 Melodije z velikimi zabavnimi orke-8tr>, 15.10 Nedeljska reportaža, 15.30 Popularne operne melodije, 16.00 Radijska igra — P Zi-oar: Romeo in Julija, 16.50 Glasbeni inter-Hezzo, 17.05 Nedeljsko športno popoldne, 19.00 'jahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, ^0.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Zaplešite z nami, «3.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz za vse ^Tugi program jj-00 Dober dan, 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, Glasbeni mozaik, 9.35 Pet pedi, 10.35 Naši ^aji in ljudje, 10.50 Nedeljski sprehodi, 12.00 l^°ldanski cocktail, 13.20 Listi iz albuma lahke glasbe, 14.00 Pop integral, 15.00 Nedelja na valu 202 joftji program ».U5 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igrajo« kar ste izbrali, 22.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 10. JUNIJA t?0 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 . 'san svet pravljic in zgodb, 9.20 Pisana paleta ^ahke glasbe, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.20 'lami doma in na poti, 12.10 Majhni ansambli j. studiu 14, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S tu-j'^i pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 5,9 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslu-t?.'c'i čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Nikolaj ylrnski- Korsakov: Car Saltan, suita, 16.00 , ri'ljak, 17.10 Koncert po željah poslušalcev, i ',r) Lahka glasba slovenskih avtorjev, 18.45 wferna 469, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 j?'nute z ansamblom Franca Flereta, 20.(X) ' ereofonski operni koncert, 21.30 Zvočne ka-Kade, 22.15 Za ljubitelje jazza, 23.05 Literarni "kturno, 23.15 Popevke se vrstijo l3nrgi Pr°Kram • ■').) Panorama zvokov, 14.(K) Nenavadni pogo-f. r', 14.20 Pop telegrami, 14.35 Glasbeni va-ete, 15,35 Melodije iz filmov in glasbenih ey'J, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Slovenske ^"Pevke, 16.40 Rezervirano za mlade, 17.40 našega gospodarstva, 17.50 Z ansamblom Pl eta Privška, 18.00 Izložba hitov, 18.40 S lesnim orkestrom RTV Ljubljana •ji 19 nV' Pr°Kram Sei . zb°rovsl*i SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni wpednik, odgovorni urednik in "Prava 21-190, uredništvo 21-835, n°vinarji 21-860, malooglasni in "aročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna " din, cena za 1 številko 1 dinar. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naš podlistek, 17.10 Koncertni oder za domačina in gosta, 17.45 Družba in čas, 18.15 Z orkestrom Ra.vmond Chevreux, 18.30 V torek na svidenje, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Bojana Adamiča, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 2Q.30 Od premiere do premiere, 21.30 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevkg, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Iz Sostakovičevih simfonij Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.(X) Radi jska šola za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pričevanja, 20.(M) Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Kodaly in Honegger, 22.55 Iz slovenske poezije SREDA, 12. JUNIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije, znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Giacomo Puccini: odlomek iz 1. dej. opere Madame Butterfly, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Pri skladatelju Jakobu Šeguli, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Iz repertoarja zbora Slovenske filharmonije, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.(K) Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice', 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.(X) Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.(X) Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S pevcem Ninom Ro-bičem, 18.(X) Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Rad imam glasbo Tretji program 19.05 Romantične ubranosti, 19.50 Toccate Carlo§a Seixasa, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Peter Lipar, 20.35 Deseta muza, 20.45 Ansambel I musici, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 13. JUNIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Mehurčki, 15.40 Poje basist Nikolaj Gjaurov, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.45 Kulturna kronika, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Petnajst minut za EP, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Glasbeni realizem Modesta Musorgskega . Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Otroci med seboj in med nami, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z majhnimi ansambli, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu in pri nas Tretji program 19.05 Odlomki iz slovenskih oper, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Stari zborovski mojstri: Orlando di Lasso, 21.(X) Dubrovni-ške poletne igre 1973, 22.55 Iz slovenske poezije PETEK, 14. JUNIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po doirfače, 13.30 I Vi poročajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Majhen recital pianista Pavla Šivica, 16.00' Vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Burnika, 20.00 Stop-pops 15. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za nižjo, stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 .Solisti in ansambli JRT, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail,_18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Radijska igra — Gert Hofmann: Dolgi pohod, 20.00 Iz dobe Novih akordov, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.55 Iz slovenske poezije film OPERACIJA KOHINOR ob 16. uri, slov. barv. film LET MRTVE PTICE ob 18. uri, ital.-jug. barv. film PREHOD PREKO HUDIČEVEGA KLANCA ob 20. uri 10. junija ital.-jug. barv. film PREHOD PREKO HUDIČEVEGA KLANCA ob 16., 18. in 20. uri 11. junija ital.-jug. barv. film PREHOD PREKO HUDIČEVEGA KLANCA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 8. junija amer. barv. film RANCARJI NAPADAJO ob 16. uri, ital. barv. film PRIZNANJE POLICIJSKEGA KOMISARJA ob 18. in 20. uri 9. junija ital. barv. film IME MI JE ALELUJA ob 15., 17. in 19. uri 10. junija ital. barv. film IME MI JE ALELUJA ob 18. uri 11. junija angl. barv. film DOBRA KUPČIJA V ITALIJI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 8. junija angl. barv. film DIAMANTI SO VEČNI ob 16., 18. in 20. uri 9. junija angl. barv. film DIAMANTI SO VEČNI ob 15., 17. in 19. uri 10. junija kanad. barv. film PROSTITUTKA ALI SVETNICA OB 18. in 20. uri 12. junija kanad. barv. film PROSTITUTKA ALI SVETNICA ob 18. in 20. uri Krvavec 8. junija kanad. barv. film PROSTITUTKA ALI SVETNICA ob20. uri 9. junija amer. barv.' film PRGIŠČE SVINCA ob 17. uri Škofja Loka SORA 8. junija franc. barv. film ZADNJI TANGO V PARIZU bo 17.30 in 20. uri 9. junija franc. barv. film ZADNJI TANGO V PARIZU ob 17.30 in 20. uri 11. junija amer. barv. film UPOR SUŽNJEV ob20. uri Železniki OBZORJE 8. junija amer. barv. film SUZANA IN JEREMY ob 20. uri 9. junija ital. barv. film CRNI MORILEC ob 18. in 20. uri Radovljica 8. junija amer. barv. film UPOR SUŽNJEV ob 18. uri, amer. barv. film 24 UR LE MANSA ob 20. uri 9. junija amer. barv. film MESTO IZOBILJA ob 16. uri, amer. barv/film 24 UR LE MANSA ob 18. uri, amer. barv. film UPOR SUŽNJEV ob 20.15 10. junija amer. barv. film MAFIJA PROTI INŠPEKTORJU TIBSU ob20. uri 11. junija amer. barv. film METULJI SO SVOBODNI ob 20. uri Kranjska gora 8. junija amer. barv. film PLAMEN IN PUŠČICA 9. junija amer. barv. CS film ORLI NAD LONDONOM Jesenice RADIO 8. in 9. junija amer. barv. film KRVAVI LOV 10. in il. junija amer. barv. CS film ŠAMPION RODE A Jesenice PLAVŽ 8. in 9. junija arrter. barv. CS film ŠAMPION RODEA 10. in 11. junija amer. barv. film KRVAVI t nv Gostilna ^Lojzka Aleš Breg ob Savi vabimo vas na postrvi! tržni pregled JESENICE Solata 8 din, špinača 6 din, korenček 11 din, jabolka 5 do 6,20 din, pomaranče 6,50 din, limone 10,40 do 14,50 din, česen 25 din, čebula 7,50 'din, kaša 9,80 din, paradižnik 28 din, koruzna moka 3,20 din, jajčka 0,95 do 1,05 din, surovo maslo 38,30 do 46,30 din, smetana 21,24 di n, orehi 50 din, klobase 41 din, skuta 12 din, sladko zelje 6 din, cvetača 12 do 1(> din, paprika 27 din, krompir 2,40 din, novi 5 din KRANJ Solata 10 din, špinača 8 din, korenček 8 do 10 din, slive 17 din, jabolka 5 din, pomaranče 6,20 din, limone 12 din, česen 32 din, čebula 7,50 din, fižol 12 din, pesa 6 din, kaša 12 din, paradižnik 26 din, banane 7 din, cvetača 16 (lin, češnje H) do 12 din, jagode 20 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 3,50 din, jajčka 1 do 1,20 din, surovo maslo 35 din, smetana 18 do 20 din, orehi 45 do 50 din, skuta 18 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 5 din, krompir 2,50 din, novi 7 din TRŽIČ Solata 8 din, špinača 8 din, korenček 10 do 12 din, slive 16 din, jabolka 5 do 6 din, pomaranče 7 din, limone 12 din, čebula 6 do 7 din, fižol 15 din, pesa 5 din, kaša 10 din, čebulček 20 din, koleraba 8 din, kumare 20 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1 din, surovo maslo 14 din, smetana 20 din, orehi 48 din. klobase 20 din, skuta 12 din.sladko zelje 4 din, kislo zelje 6 din, kisla repa«5 din, cvetača 10 do 15 din, paprika 30 din, krompir 2 din hino | poročili so se Kranj CENTER 8. junija amer.-ital. barv. film ČLOVEK Z IMENOM TRINITA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma CRNOBRADCEV DUH ob 22. uri 9. junija amer. film TARZANOV TAJNI ZAKLAD ob 10. uri, amer.-ital. barv. film ČLOVEK Z IMENOM TRINITA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma SALZBUR-ŠKA ZVEZA ob 21. uri 10. junija amer. barv. film CRNOBRADCEV DUH ob 16., 18. in 20. uri 11. junija amer. barv. film CRNOBRADCEV DUH ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 8. junija amer barv. film MAFIJA PROTI INŠPEKTORJU TIBSU ob 16., 18. in 20. uri 9. junija amer. barv. film MAFIJA PROTI INŠPEKTORJU TIBSlf ob 14. uri, ital. barv. .> _ V KRANJU Likar Vincenc in Nuna«; Marija, Aljančič Andrej in Jeraša Zdenka ✓ V TRŽIČU Cerne Janez in Ahačič Ivana, Sii Kogoj Marinka Siniša in umrli so V KRANJU Pakiž Ivan, roj. 1903, Kokalj Angela, roj. 1897, Kuralt Albina, roj. 1!M)1, Žagar Ana, roj. 1896, Osovnikar Maks, roj. 1891, Antonič Drago. roj. 1945. Adlešič Angela, roj. 1888, Kveder Ivan, roj. 1898, Lotrič Janez, roj. 1898, Koselj Mihael, roj. I!X)8. Uljaki Margite, roj. 1!H)7. ' Vipotnik Franc, roj. 1888, Miklavčič Anton. roj. 1914 V TRŽIČU SOBOTA, 8. JUNIJA 16.45 Državno rokometno prvenstvo, 18.00 Obzornik, 18.15 Kje izvira Nil? — serijski barvni film (Lj), 19.15* Kaj počnemo ob nedeljah (Zg), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Slovenska popevka 74 — barvni prenos, 21.45 Cannon — serijski barvni film, 22.35 TV dnevnik t Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.(X) Kronika (Zg), 18.15 Zlata sirena (Bg), 19.15 Kaj počnemo ob nedeljah (Zg), 2.00 T V dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Sodobni klasiki, 21.20 Deset tisoč dni — feljton, 22.20 Dokumentarna oddaja (Bg II) NEDELJA, 9. JUNIJA 9.20 W. S. Reymont: Kmetje — barvna TV nadaljevanka (Lj), 10.15 Kmetijska oddaja (Bg), 11.05 Otroška matineja: Beli kamen, Na daljnem severu — barvna filma, 12.00 Poročila, 14.30 Pevski zbor iz Murske Sobote — barvna oddaja, 15.(X) Tekmovanje v motokrosu — prenos iz Tržiča (Lj), 15.45 Pred svetovnim prvenstvom v nogometu (Bg), 16.45 Tekmovanje v motokrosu — nadaljevanje prenosa iz Tržiča, 17.30 Za konec tedna, 17.55 Poročila, 18.00 Dogodivščine Takla Makana — japonski barvni film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.40 V gosteh pri Nušiču: Avtobiogra-fija, 21.30 Mesta: Bihać — barvna reportaža (Lj), 22.(K) Športni pregled (Sa), 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.30 l'red svetovnim prvenstvom v nogometu — reportaža, 20.00 TV dnevnik (Bg), 20.30 Kratki film, 21.00 Pastoralna simfonija (Bg II) PONEDELJEK, 10. JUNIJA 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.30 Koko, Moko in vrabček Skoko — lutke, 17.45 Obzornik, 18.00 Na daljnem severu — barvni film, 18.25 Večer gruzinske TV: Darialske skice — dokumentarni film, 18.50 Mihail Hergianin: Vitez gora — dokumentarni film, 19.30 Kaj hočemo, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik. 20.40 Nadaljevanje večera gruzinske TV: Lazarjeve prigode — TV drama, 21.55 družinski ritmi — folklora, 22.35 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila (Zg), 17.45 Lutke (Sa), 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Branje (Bg), 19.00 Mladi za mlade (Sa), 19.30 Risanke (Bg), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Dokumentarni film (Zg II), 21.(X) Svetovno prvenstvo v nogometu leta 1954, 22.30 24 ur (Bg II) TOREK, 11. JUNIJA 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.50 Peli so jih mati moja: Kralj Matjaž in Alenčica — barvna oddaja, 18.(X) Risanke, 18.10 Obzornik, 18.25 B. Ulrich: Multiplevision — balet, 19.00 Marksizem v teoriji in praksi, 19.20 Mozaik kratkega filma, 19.45 Barvna risanka, 2().(X) T V dnevnik, 20.35 Na krivih poteh — dokumentarna oddaja, 21.15 W. S. Revmont. Kmetje — barvna TV nadaljevanka, 22.10 TV dnevnik < U) UHF — oddajnik Krvhvec 17.40 Poročila, 17.45 Zgodba o Margareti, 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Narodna glasba. 19.(X) Znanstveni studio (Bg), 20.(X) TV dnevnik, 20.30 Argumenti 74 (Zg), 21.15 17 trenutkov pomladi — serijski film (Bg), 22.25 Glasbena oddaja CSk), 22.55 TV dnevnik (Zg) SREDA, 12. JUNIJA 15.15 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.20 Beli kamen — serijski barvni film, 17.50 Obzornik, lote rija C 'i •5 Srečke s končnic« so zadele dobitek N 10 20 70 50 02240 600 79480 600 61450 8(X) 41 20 71 20 73211 «00 24031 600 99961 800 324361 32 5.000 30 ^ 42 30 02412 600 78802 I .(HM) 19362 l.(XX) '73 40 783 KM) 0143 300 70673 8(H) 85393 565373 1 .(MM) 5.(XX) 273773 10.000 123603 10.000 034 60 6764 2(X) 93894 (XX) 80564 8(X> 83364 8(M) 3694 10.000 3!)l434 K).(K)I) . C E •5 Srečke s končnica so zadele dobitek N 5 10 93575 8(M) 71085 l.(X>() 320275 5.(MM) 46 40 66 376 20 (JO 95796 8(M) 51546 1 .(MM) 213576 5.(MM) 068476 5.(MX) 707 80 1897 500 02577 6(M) 86257 600 31347 800 54357 l.(XX) 96077 • 1 .(MM) 403897 5.(XX) 313877 5.IMM) 483037 150.(MM) 8 10 38828 (MM) 38518 8(M) 98868 8(M) 89 30 69 20 (>49 80 78419 6(X) 85519 1 .(MM) 055J 39 . 5.000 232129 10.000 18.15 Košarka Italija : Jugoslavija — prenos, 19.45 Barvna risanka, 20.(X) TV dnevnik, 20.40 Film tedna: Skrivnost — poljski barvni film, 22.05 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Svetovno prvenstvo v nogometu leta 1962, 21.30 Jazz na ekranu, 22.(X) Moja žena, prva soseda, 22.30 24 ur (Bg II) ČETRTEK, 13. JUNIJA 13.55 Madžarski TV dnevnik (Bg), 14.50 Svetovno prvenstvo v nogometu — barvni prenos slavnostnega začetka iz Frankfurta, 16.50 Srečanje Jugoslavija : Brazilija (EVR-Lj), 18.55 Poročila, 19.00 Junak mojega otroštva, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Lebovič-Krvavac: Val-ter brani*Sarajevo — barvna TV nadaljevanka, 21.25 Četrtkovi razgledi: Borec danes, 21.55 TV dnevnik, 22.10 Nogomet Jugoslavija : Brazilija — barvni posnetek (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 19.10 Srečanje glasbene mladine Jugoslavije, 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 Krog, 21.15 Feljton, 21.45 24 ur, 22.00 Neznani leteči predmeti — serijski film (Bg II) PETEK, 14. JUNIJA 14.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 15.50 Sve-tvono prvenstvo v nogometu, srečanje ZRN V;!1® — barvni prenos iz Berlina (EVR-Lj). 7.50 Obzornik. 18.05 Veseli tobogan. 18 35 Risanka, 18.50 Atletika: skok ob palici, 19 15 (f'm'm,t z« boljši jezik, 19.25 TV kažipot, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski gospodarski komentar, 20.40 39 stopnic — angleški film, 20.05 TV dnevnik, 22 20 Filmski pregled s sVetovnega prvenstva v nogometu (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.50 Bistrooki, 18.20 Kronika (Zg), 18.30 Narodna glasba (Sa), 19.00 Srečanja 20 00 TV dnevnik (Zg), 20.30 Vse ali nič kviz (Bg) 21.30 Ko jak - serijski film (Zg) ta teden na TV Nedelja, 9. maja, ob 18.00: DOGODIVŠČINE TAKLA MAKANA — japonski film, 1966; režiser Senkichi Taniguchi, v gl. vlogi Toshiro Mifune; Film je razgiban psevdozgodovinski spektakel z elementi pravljičnosti. Zgodba se odvija na Kitajskem nekje okrog leta 700, ko se je na njeni obali razbila japonska ladja. Med preživelimi je tudi mornar Takla Makan, ki ga hočejo prodati v suženjstvo. Toda odkupi ga budistični menih. Skupaj se odpravita iskat pepel Bude. Prekrižarita mnoge pokrajine, spoznata številne ljudi in se znajdeta v marsikateri zagati. Film je posnet v tradiciji japonske kinematografije, torej s precej ostrimi prizori, ki pa nikdar ne prerastejo v ceneno komercialno vulgarnost, v efekte zaradi efektov. Sreda, 12. junija, ob 20.40: SKRIVNOST — poljski barvni film, 1973; režiser Roman Zaluski, v gl. vlogi Antonina Gordon; Po smrti moža se je za vdovo, ženo zrelih let, življenje povsem spremenilo. Do tedaj je bila srečna, zadovoljna. Zdaj pa je v moževi zapuščini odkrila dnevnik, v katerega je zapisoval doživljaje s svojimi številnimi ljubicami. Vse vrednote, vse, v kar je doslej verjela, se je ob tem odkritju ženi zrušilo. Hotela je priti resnici do dna, razumeti vzrok moževega početja. Šla je k vsem ženskam iz njegove »kartoteke« in skušala po njihovem pripovedovanju ustvariti pravo p(xlobo svojega moža. Film je izredno zanimivo, prodorno razmišljanje o človekovi dvoličnosti in o življen ju v dvoje. Petek, 14. junija, ob 20.40: 39 STOPNIC — angleški film, 1935; režiser Alfred Hitchcock (na sliki), v gl. vlogah: Robert Donat, Madeleine Carroll, Lucie Mann-heim; Hitchcockovi filmi kljub letom ohranjajo svežino zaradi režijske brezhibnosti in duhovitih dialogov pa napetosti, ki se stopnjuje vse do nepričakovanega razpleta. 39 stopnic je najboljši film iz mojstrovega »angleškega« obdobja. Spoznali bomo pustolovskega moža, ki se v Londonu znajde v kolesju vohunskih intrig. Ta igra mu sprva ustreza, vse dokler ne postane prevroče. No, pustimo zgodbo, kajti najbolj bomo uživali, ko bomo sami odkrivali skrivnosti. B presernovo gledališče TOREK, 11. junija, ob 16. uri za red DIJAŠKI I. in IZVEN - Franček Rudolf: PEGAM IN LAMBERGAK; gostuje Eksperimentalno gledališče Glej. * 11 iL# Sobota — 8. junija 1974 Smeti duše naravo Saj se na vseh koncih in krajih posebno zadnje čase trudimo, da bi bilo naše okolje bolj čisto, bolj naravno in kar najmanj nedotaknjeno. V glavnem smo vsi pripravljeni v besedah pa tudi v dejanjih podpreti vse lepe besede o nedotak-njenosti našega okolja, in bolj ali manj pomagati pri odstranjevanju posledic onesnaženja. Tudi našega vsakdanjega. Ni namreč dovolj, če besedam o čistoči okolja le pritrjujemo, treba je te besede tudi spremeniti v dejanja. Kaj pomaga, če mimogrede odvržemo prazno cigaretno škatlico na zelenico, če v parku pustimo prebrani časopis ali če pahnemo odsluženi štedilnik v bližnje grmovje. Ze kratek sprehod po okoliških gozdovih pove veliko. Za vsakim grmom se najdejo odslužene gume, stara opeka, razbite omare, v plitvi vodi potokov in manjših rek pa rjavijo odsluženi hladilniki, razpadli avtomobilom nerabni otroški vozički. Nič lažjega ni namreč smeti s podstrešja po pomladanskem čiščenju odpeljati v gosto grmovje bližnjega gozda ali stresti po bregu reke, češ saj bo tako vse voda vzela. Vzela bo, a bo odložila drugje. Lovske družine, ki imajo lovišča v bližini mest, zadnje čase kar obupujejo, saj so lovišča dobesedno spremenjena v odlagališča neuporabnih stvari. Zato ni čudno, da se je posameznim akcijam čiščenja, ki smo jim zadnje čase priča, priključila tudi lovska družina Šenčur. Konec tega tedna bodo lovci LD Šenčur že tretje leto zapored počistili 1800 ha svojega lovišča. Pomagali jim bodo tudi učenci osnovnih šol Šenčur in Cerklje, delavci letališča Brnik, ribiči, turistično društvo Cerklje ob sodelovanju in podpori družbenopolitičnih organizacij tega področja. Akcija, za katero so se odločili šenčurski lovci, pa je kot že rečeno le ena od številnih akcij, ki se jih zadnje čase lotevamo — od akcije očistimo belo Ljubljano do čiščenja obrežij slovenskih rek itd. In zakaj čistimo? Zato ker smo prej sami na-smetili. Lotevamo se velikega pospravljanja po letih neodgovornega odnosa do narave. Čeprav smo z vsem srcem za lepo in čisto okolje, pa vendar na pikniku v naravi raz-mečemo okoli sebe konzerve in izpraznjene tetrapake, smeti in nerabno šaro pa odvržemo ob najbližjem rečnem bregu ali kot je na žalost navada ob mraku v najbližjem gozdu. Nekatera mesta so komunalno bolje urejena kot druga. V Ljubljani na primer odvoz odpadkov, ki sicer ne sodijo v smetnjake, ni poseben problem, medtem ko je spet v drugih mestih to precejšnja težava. V Kranju je na primer lani bil organiziran tak odvoz smeti, letos rta to še čakamo. Vodja delovne enote — odvoz smeti pri Komunalnem servisu v Kranju Vili Kobal pravi o tem problemu tole: »Letos še nismo dobili od občine dodatnih sredstev za Qdvoz smeti, ki sicer ne sodijo v smetnjake, medtem ko smo lani to delo opravili. Verjamem, da bi se radi občani znebili nerabnih stvari, vendar je za sedaj tako. Seveda prihaja zaradi tega do divjih odlagališč. Vse, ki odlagajo na takih mestih, bi morali primerno kaznovati. Smeti se lahko odlagajo v jami v Tenetišah. Manjše količine lahko pripeljejo občani brezplačno, za večje količine pa je treba odšeti nekaj denarja. Ta jama je za sedaj edino dovoljeno odlagališče smeti za Kranj in okolico. Oskrbujemo ga mi, tam je nekaj delovnih strojev za zasipavanje in ravnanje, za red pa skrbe tudi čuvaji. Brskanje po odpadkih ni dovoljeno.« Nekatere krajevne skupnosti v kranjski občini sicer imajo še svoja odlagališča smeti, za katera bolj ali manj skrbe. Uradno pa je treba odlagati smeti le v veliki jami v Tenetišah, ki je tako velika, da je s smetmi ne bodo zasuli vsaj dvajset let. Vprašanje pa je seveda kako preprečiti, da občani ne bi z odlaganjem smeti kazili gozdov, travnikov in obrežij rek. Smeti je vsako leto več. V lanski akciji so šenčurski lovci odpeljali iz svojega lovišča okoli 40 tovornjakov raznih odpadkov, letos pa predvidevajo še več takega tovora, ki nam vsem in vsakomur posebej ne more in ne sme biti v čast. L. M. Posredujemo prodajo karamboliranih avtomobilov: 1. osebni avto ZASTAVA 750 luxe, leto izdelave 1974, prevoženih 600 km, začetna cena 20.000 din; 2. osebni avto ZASTAVA 750, leto izdelave 1971, prevoženih 128.000 km, začetna cena 7000 din; 3. osebni avto TOMOS CITROEN 2 CV, leto izdelave 1968, prevoženih 72.000 km, začetna cena 6600 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 12. junija 1974, do 12. ure. , . „ Zavarovalnica Sava PE Kranj 5-letnica radio kluba Lesce Pred petimi leti je bil na pobudo občinskega odbora Ljudske tehnike in oddelka za narodno obrambo pri občinski skupščini Radovljica ustanovljen v Lescah radio klub. Razlog za ustanovitev ni bilo zgolj usposabljanje in veselje nekaterih mladih ljudi za brezžične radijske zveze, marveč predvsem izpopolnjevanje kadrov na tem področju v okviru priprav na SLO. Prvi člani kluba so zato naleteli tako na finančno kot moralno podporo občinske skupščine in krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Prostore za delo so jim zagotovili v družbenem centru v Lescah. S pomočo oddelka za narodno obrambo pa so nabavili radijsko postajo s pozivnim znakom YU3UAR. Hkrati so ustanovili še sprejemno-oddajno sekcijo v Gorjah pri Bledu, katere člani so se lani osamosvojili in ustanovili svoj radio klub. Radio klub Lesce ima 15 članov. DeVet jih ima že naslov operaterja III. razreda in samostojno upravljajo radijsko postajo. Razen te imajo še kratkovalovno postajo s pozivnim znakom YU3TFA, ki jo upravlja Ivan Osovnikar in ultra-kratkovalovno postajo YU3UPJ, last Jožeta Poljanca z Bleda. V petih 19 €lfc ¥ J% €Sft Sobota — 8. junija 1974 letih so člani vzpostavili prek 10.000 zvez v 352 deželah sveta. Njihovi pozivi sežejo na najbolj oddaljene otoke Tihega in Indijskega oceana, Atlantika in na vse kontinente. V klubu so razvili tudi strokovno usposabljanje radioamaterjev. Program je usklajen s programom sveta za ljudsko obrambo in s štabom civilne zaščite. Člani kluba so se že večkrat izkazali pri reševalnih akcijah ob naravnih in drugih nesrečah ter na raznih vajah teritorialnih enot SLO. Še posebno priljubljeno je tekmovanje Lov na lisico, ko radioamaterji lahko pokažejo vse svoje znanje in spretnost. Sodelovali so že na petnajstih takšnih tekmovanjih z UKV napravo na vrhovih Karavank ter pobočjih Jelovice in Pokljuke. Izkazali so se tudi na republiškem tekmovanju za pokal zveze radioamaterjev Slovenije 1971. leta. Takrat so osvojili peto mesto, na zveznem tekmovanju isto leto pa so bili deseti. 1972. leta so bili četrti, lani pa celo tretji v Jugoslaviji. Še večji uspeh pa so lani dosegli na mednarodnem tekmovanju v Skandinaviji, kjer so v prvem telegrafskem in drugem telefonskem delu programa zbrali med vsemi nastopajočimi in v zelo hudi konkurenci največ točk. Ob letošnjem jubileju nameravajo v radio klub sprejeti še več novih članov. JR V sredo so v Loški tovarni hladilnikov na Trati za kupce njihovih hladilnih skrinj pripravili žrebanje: deset kupcev bo dobilo s trojčke za hermetično zapiranje polietilenskih vrečk, vredne okrog 400 din. V pošte v za žrebanje so prišli kupci, ki so nabavili skrinjo v času od lanskega decembra pa do konca maja. Naslednje žrebanje obetajo spet čez pol leta. — D. D — Foto-F. Perdan Tovarna obutve Tržič razpisuje za šolsko leto 1974/75 I. štipendije 2 NA EKONOMSKI FAKULTETI 1 NA FAKULTETI ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO, KEMIJSKA TEHNOLOGIJA 1 NA STROJNI FAKULTETI 5 NA SREDNJI TEHNIŠKI ČEVLJARSKI ŠOLI 1 NA UPRAVNO ADMINISTRATIVNI ŠOLI 1 NA SREDNJI EKONOMSKI ŠOLI 1 NA SREDNJI TEHNIŠKI ŠOLI — KEMIJSKI ODDELEK 1 NA SREDNJI TEHNIŠKI ŠOLI — STROJNI ODDELEK 1 NA ADMINISTRATIVNI ŠOLI (2-letna) Kandidat mora prošnji za štipendijo priložiti: — natančno izpolnjen obrazec 1,65, ki ga je izdala Državna založba Slovenije (prošnja za štipendijo), pri podatkih o dohodkih je treba upoštevati osebne dohodke za leto 1973 — prepis zadnjega šolskega spričevala, diplome ali potrdilo o številu in ocenah opravljenih izpitov — izjavo, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju Prošnje sprejema kadrovski oddelek podjetja do 30. junija 1974. II. prosta učna mesta poklicna kovinarska šola ORODJAR 6 mest STROJNI KLJUČAVNIČAR 2 mesti STRUGAR 1 mesto REZKALEC 1 mesto GRAVER 1 mesto Pogoji za sprejem: uspešno končan 8. razred osnovne šole, starost do 18 let in opravljen zdravniški pregled. Šola za čevljarske delavce ŠIVALKA ZGORNJIH DELOV OBUTVE 10 MEST ŠIVALKA ZGORNJIH DELOV OBUTVE ZA OBRAT TRBOVLJE 10 MEST NAVLACILEC ZGORNJIH DELOV OBUTVE 10 MEST v Šolanje traja 17 oziroma 14 mesecev. Pogoje za sprejem izpolnjujejo učenci s 6 razredi osnovne šole, ki so dokončali obveznost osnovnega šolanja. Učencem nudimo v času šolanja: mesečno nagrado od 525 do 730 din, odvisno od letnika, povračilo prevoznih stroškov in delovno obleko. Kandidati morajo prošnji za sprejem v uk predložiti: — spričevalo o uspešno končani osnovni šoli oziroma zadnje šolsko spričevalo — rojstni list Prošnje sprejema kadrovski oddelek podjetja do 30. junija 1974. 50P-PROJEKT knni naurieva 1 na podlagi sklepa pristojnega samoupravnega organa razglaša za TOZD Lesno železokrivski obrati I. prosta delovna mesta za: 1. 3 NK delavce za delo v mizarski delavnici 2. 4 KV mizarje Pogoji: pod 1.: starost 18'let in zdravstvena sposobnost; pod 2.: K V delavec — mizar s poklicno šolo in zaključnim izpitom in zdravstvenaasposobnost Rok prijave je 10 dni po objavi razglasa. II. prosta učna mesta za: 3 mizarje 5 železokrivcev Kandidati morajo prošnji za sprejem v uk predložiti: spričevalo o uspešno končani osnovni šoli in rojstni list Rok prijave je do 10. julija 1974 Prošnje sprejema kadrovsko socialna služba Kranj, Nazorjeva 1. Pismo, ki sem ga pred dnevi dobil na mizo, sprva zveni nekoliko čudno, a nazadnje človek le doume njegov pravi pomen in spozna, kam pes taco moli. -Je ena fina mešanica diplomatske note ter klasičnega SOS poziva in, kot sem naknadno zvedel, nikakor ni zgolj plod bolne domišljije. Poglejmo, kaj obravnava. »Spoštovani tovariš Jež! Sporočam ti, da. smo miru željni vaščani . Mirne vasi postali prošnjo ameriškemu zunanjemu ministru Henryju Kissinger ju, naj za božjo voljo čim prej, najbolje pa takoj, prileti k nam posredovat, saj grozi čisto za resna vojna med sosedi. Prošnja je naslednje vsebine: Gospod Kissinger! Zaradi zmeraj pogostejših incidentov na mejah zasebnih posestev, zaradi vedno večjih količin orožja najrazličnejših vrst, kalibra in izdelave, ki je sleherni trenutek pripravljeno raztreščiti glavo ljubljenega soseda, zaradi spornega lastništva krajevnih vodnjakov ter zaradi zaprtja potov skozi naselje, katerih uporaba je prepovedana vsem vozilom in posameznim nezaželenim pešcem, smo prisiljeni obrniti se na vas in prositi, da posežete vmes. Stvar je nujna, gospod minister, kajti vzdolž meja vlada neslutena napetost, ki grozi zdaj, zdaj prerasti v splošen spopad. Ker vemo, kako spretno ste posredovali na Bližnjem vzhodu in na drugih vročih točkah sveta, smo prepričani, da edino še vaša navzočnost utegne pogasiti tleči požar v Mirni vasi. S seboj, če je mogoče, pripeljite tudi kakšno četo modrih čelad OZN, ki bi pozneje zasedle položaje ob razmejitvenih črtah — ako bodo pogajanja uspela, seveda. Poleg tega bi lahko pomagale pri brzdanju diverzantskih izpadov raznih lokalnih koristniških elementov, katerih cilj je podpihova-nje sovraštva in zadovoljevanje dobičkarskih apetitov. Morda bi jim v prvi fazi samo navili ušesa, saj iskreno dvomimo, da premorejo dovolj poguma za delovanje v poostrenih razmerah. Opozarjamo pa vas, gospod Kissinger, da Mirne vasi nikar ne zamenjajte s Hlavči-mi Njivami v Poljanski dolini. Kakršnakoli podobnost med nami in onimi tam gori je namreč popolnoma naključna.« Dan človekovega okolja smo praznovali v sredo. Časopisi so na vidnih mestih pisali o njem, pisali o problemih zaščite zraka, zemlje in vode, pisali o. ukrepih, ki naj bi se jih v prihodnosti organizirano lotila naša skupnost.. ■ Da, v prihodnosti, kajti zaenkrat žal še ni storjenega-ničesar bistvenega v tej smeri. Če odštejemo nekaj spodbudnih poskusov posameznih kolektivov, šol, krajevnih skupnosti in osveščenih občanov smo okrog smeti in vseh vrst nesnage šele začeli razpravljati. Vsi pa vemo, koliko časa traja, da preidemo od velikih besed k (vsaj skromnim) dejanjem. Prepričan sem namreč, da je marsikdo od ponosnih imetnikov avtomobilov, ki so minulo sredo popoldan zapeljali svoja umazana vozila na obalo Kokre pri Ovčanovem travniku v Kranju ter vztrajno izmivali pološče-no pločevino, še dopoldan z zanimanjem prebral članke < posvečene ukrepom zoper uničevanje prirode, ter avtorjem celo dal prav — seveda samo načelno. V praksi mu je bilo vseeno, kakšne posledice bo povzročila detergentov polna brozga, spuščena v reko, ter ali ne bo nemara ogrozila ribe in nasploh talno favno in floro. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam KONJA, SUHE DESKE ^,50 in SLAMOREZNICO na Puhalnik. Zalog«, Golnik Prodam malo KOSILNICO IRUS v dobrem stanju. Mohorič Peter, Prtovč, Železniki' 3774 Prodam KRAVO, ki bo julija te-Kla. Mače 7, Preddvor 3775 Prodam dve OKNI s PVC roletami 120x 140 + 30. Valter Franc, Nova vas 15 a, Preddvor 3776 Prodam stoječe SENO. Ilovka 5, Kranj 3777 Prodam nova OKNA s PVC roleto 140 x 120 + 30, 180x 120 -1- 30, l20 x 120 + 30, 120 x 80 + 30, * 10 % ceneje, po stari ceni. Babič Milan, Voglje 36, Šenčur 3778 Prodam KRAVO pred telitvijo. ZR. Bela 42 * 3779 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Srednja vas 46, Šenčur 3780 .Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in otroški KOŠ. Mavec, Platna 8 . 3781 . Prodam dobro ohranjen globok »talijanski OTROŠKI VOZIČEK, ^tanjko Matevž, Partizanska 11, Kranj 3782 Prodam KRAVO frizijko, ki bo /K s ploščicami za vsako ceno. Jemšar, Na Kresu 47, Železniki 3803 .Prodam štiri leta staro KOBILO M1, nienjam za goved. Pivka 15, iNaklo ' 3804 Ifi.Prodam kmečkega KONJA in 150 etev 3 x 5. Gosteče 16, Škofja Loka > 3688 jjp/^odam 5 kub. m macesnovih (j S K 50 mm — plohi, 24 mm — ske. Naslov v oglasnem oddelku 3689 b Vodarn lepe LIPOVE HLODE. ^ard, Davča 44, Železniki 3690 h.Mali črni PUDLI, mladiči odlič-.) angleških prednikov, naprodaj. n«o, Partizanska 19, Škofja Loka p 3691 trVodam čelno KOSILNICO za lCktor PASQUALI. Proj Ciril, 13, Škofja Loka 3692 ^odam SPALNICO, otroški lin TNI VOZIČEK. Smledniška Kranj 3715 Prodam delovnega VOLA. Pogačnik, Zaloše 13, Podnart 3716 Prodam PUNTE in BAN KI NE. Šenčur, Velesovska 27 . 3717 Prodam betonske KVADRE iz zmlete opeke. I)rulovka 45 F, Kranj , 3718 Prodam v zelo dobrem stanju SLAMOREZNICO s puhalnikom in verigo. Voglje 64, Šenčur 3719 Prodam KRAVO po izbiri in pu-halnik TAJFUN $ 50 cm. Maček, Sopotnica 15, Škofja Loka • 3720 Prodam 6 let staro KOBILO, vajeno vseh kmečkih del, lahek GUMI VOZ in dve SLAMOREZNICI. Javornik 3, Kranj 3721 Prodam 5000 kosov ZIDNE OPEKE MBV/4 v Škof j i Loki. Zupan, tel. 60-556 3722 Prodam železne GRABLJE in gospodarsko ORODJE. Tavčarjeva 6, Radovljica 3733 Prodam motorno ročno KOSILNICO CONDOR. Beleharjeva 15, Šenčur 3724 ČOLN za 3—4 osebe na vesla, plastificirano platno, ugodno prodam. Nebotičnik, Pogačnik, stanovanje 14, Kranj 3725 Prodam strešno OPEKO špičak. Dragočajna 16 3745 ČOLN — GLISER, skoraj nov, lepe barve s štirimi oblazinjenimi sedeži, poceni prodam. Vprašati telefon 24-368 od 12. do 14. ure in od 19. ure naprej. 3726 Ugodno prodam nov STROJ za izdelavo satnic in STISKALNICO. Naslov v oglasnem oddelku 3727 Prodam električni ŠTEDILNIK GORENJE. Kidričeva 76, Škofja Loka 3728 Prodam dva PRAŠIČA, 70 kg težka, za rejo. C. na Brdo 12, Ko-krica 3729 Prodam stoječo TRAVO. Škofja Loka, Kidričeva 64, pri kolodvoru 3730 Ugodno prodam SLAMOREZNICO in traktorski PLUG. Breg 7, Komenda 3731 Prodam KRAVO s teličkom — si-mentalko. Virmaše 42, Škofja Loka 3732 Prodam rabljeno strešno OPEKO folc in bobrovec. Vesel, Britof 13, Kranj ' 3733 Športno KOLO FAVORIT prodam. Sp. Duplje 45 3734 Prodam lep FOTELJ, zlatorume-ne barve, oblazinjen, lahko se raztegne v udobno ležišče. Kozjek Marija, Kranj, Tavčarjeva 9 3735 Ugodno prodam za mlado dekle razne OBLEKE in ČEVLJE. Naslov v oglasnem oddelku. 3736 Poceni prodam nemški GUMIJASTI ČOLN METCELER za 4 osebe in motor ILO 5 KM (boseh). Informacije od ponedeljka 10. 6. dalje na tel. 22-432 po 14. uri 3737 Prodam novo BAS KITARO. Ogled vsak dan od 15. do 16. ure. Pucelj Boris, Zupančičeva 3, Kranj 3738 Prodam KOZO mlekarico in KOZLA. Zg. Bitnje 51, Zabnica 3739 Prodam še dobro ohranjeno SPALNICO z vložki in žimnicami ter 50-litrski BOJLER. Ogled od 15. do 16. ure. Naslov v oglasnem oddelku 3740 Prodam visoko brejo TELICO pasme frizijka F 3 in BIKA. Voglje št. 107 ' ' 3741 Prodam KOSILNICO ALPINO. Bašelj 32, Preddvor 3742 Prodam SPALNICO v dobrem stanju in moško KOLO. Polir Jože, Jenkova 8, Kranj ' 3743 Zaradi selitve prodam kombiniran ŠTEDILNIK elektrika-plin. Kušter, Kebetova 1 3744 Prodam MOTOR za čoln TOMOS 4, skoraj nov. Hafner, Sr. Bitnje 61 3746 Ugodno prodam SPALNICO, komplet JEDILNI KOT, oljno peč GIBO in kovinsko SAMOKOLNI-CO. Naslov v oglasnem oddelku 3747 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Zalog 45, Cerklje 3748 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO, dobro mlekarico. Zg. Bitnje 43 3425 Prodam PUNTE, BANKINE in DESK E. Telefon 24-728 3426 kupim v juniju 5 % ceneje* v juniju 5 % ceneje od 1. do 30. junija NOVO V SALONU KUHINJ DEKOR VoicrUL — kuhinja GAMA — Brest, Cerknica — kuhinja MAGNOLIJA — Marles, Maribor — novi proizvodni program Gorenje, Velenje KRANJ NOVO V SALONU POHIŠTVA V GLOBUSU — regal TANJA — Brest, Cerknica — spalnice NIKA in ADRIA IZKORISTITE UGODEN NAKUP! v juniju 5 % ceneje* v juniju 5 % ceneje Kupim ZASTAVO 750 po ugodni ceni. Jezerska 92, Kranj 3750 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Informacije po telefonu 22-568 vsak dan od 17. do 19. ure. 3751 Prodam osebni avto ZASTAVA 750. Ogled v popoldanskih urah. Vi-dic, Lesce, Tovarniška 2 3752 ZASTAVO 750 prodam za 2500 din, letnik 1963. Šolska 11, Škofja Loka , 3753 Prodam SIMCO 1100 GLS (break) 61.000 prevoženih km, letnik 1968. V račun vzamem ZASTAVO 750, letnik 1971 dalje. Ogled popoldan. Dolenc, Kranj, Zevnikova 5 — Orehek 3754 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964. Košnik, Jelenčeva 7, Kranj 3755 Prodam osebni avto ZASTAVO 750. Grosova 21, Kokrica 3756 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1968, dobro ohranjeno. Gobovce 7, Podnart ' 3757 Prodam FORD ESCORT - karavan, letnik 1970, zelo dobro ohranjen. Visoko 71, Kranj 3758 A MI 6, letnik 1969, prodam. Hrastje 8 e 3759 Prodam dobro ohranjen MOPED V 15 na pet prestav, registriran do maja 1975. Stegnar Jože, Sebenje 45, Tržič 3760 Prodam SIMCO 1300, letnik 1965. Demšar, Na Kresu 37, Železniki 3805 Prodam brezhiben MOPED T 12, prevoženih 2000 km. Stanjko Matevž, Partizanska 11, Kranj 3806 Prodam FIAT 750, letnik 1972. Repanšek, Mušičeva 38, Loka pri Mengšu 3807 Prodam MOPED APN-4, dobro ohranjen. Mohorič Božo, Gradni-kova 3, Kranj 3808 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 oktober. Informacije od 14. .ure dalje na tel. 23-412 3809 Prodam dobro ohranjen NSU PRINZ 1000. Betonova 1, Kokrica, Kranj 3810 Prodam KOMBI KESONAR ali zamenjam za osebnega. Cerklje 97 3811 Prodam TRAKTOR 12 KM v dobrem stanju z odlično kosilnico. Zg. Brnik 61, Cerklje 3812 Prodam ZASTAVO 750, rabljeno. Zg. Bitnje 24 3427 lokali Oddam LOKAL 44 kv. m na zelo prometni točki v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 48 3772 stanovanja Kupim otroško KOLO za 5-let-nega otroka. Tel. 23-683 od 20. ure dalje 3813 Kupim vlečni samohodni OBRAČALNIK. Zupan Francka, Zaloše 8, Podnart 3814 Kupim majhno sedečo BANJO. Ponudbe na telefon 24-332 ali Kova-čičeva 7, Kranj 3762 vozila Prodam JAW() 90. Mohorič Ivan, Na kresu 11, Železniki 3693 AMI 8, letnik 1971 oktober, 42.000 km, garažiran, prodam po nizki ceni. Ravnik Janez, Šenčur, Gasilska 12, tel. 41-004 3698 Prodam RENAULT 4, prevoženih 53.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 3702 Prodam avto AUSTlN 1100. Po-izve se Levičnik Zora, Maistrov trg 9, Kranj 3749 Svet delovne skupnosti upravnega organa občinske skupščine Tržič razpisuje prosto delovno mesto referenta za gradbeništvo in urbanizem na oddelku za gospodarstvo in finance občinske skupščine Tržič Za to delovno mesto se poleg splošnih pogojev zahteva visoka strokovna izobrazba gradbene smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet delovne skupnosti upravnega organa skupščine občine Tržič 8 dni po objavi razpisa. Obvestilo Obveščamo lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju Skupščine občine Škofja Loka, da bodo priglasitve sodelovanja v gozdni proizvodnji (prijava sečnje, gozdno-gojitvenih del itd.) za proizvodno leto 1975 v sredo, 12. in v sredo, 19. junija od 6. do 14. ure na sedežih gozdarskih proizvodnih okolišev Zali log, Železniki, Bukovica, kofja Loka, Poljane in Gorenja vas. s: Obenem obveščamo vse lastnike gozdov, ki imajo gozdove v gozdno-gospodarski enoti Železniki, da bo razgrnitev novega gozdnogospodarskega načrta za to enoto v istih dneh kot priglasitve sodelovanja. Gozdno gospodarstvo Kranj Gozdni obrat Škofja Loka posesti Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO od Kranja do Preddvora. Gradni-kova3, Kranj 3817 Prodam GOZD v Lahovčah. Po-izve se na Jami 4, Kran j 3818 Oddam sostanovalcu opremljeno SOBO s kopalnico. Naslov v oglasnem oddelku 3815 Nudim STANOVANJE — sobo s kuhinjo, po pogodbi za eno samo žensko v starosti 50—57 let. Sv. Duh 63, Škofja Loka 3816 Sofinanciram gradnjo hiše za STANOVANJE v najem ali lastništvo. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Devize« 3763 GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE išče diplomirani inženir letalstva. Ponudbe poslati na' naslov: Ing. Mile Breberina, Aerodrom Ljubljana 64210 Brnik ali na tel. 064-24-076 3764 Mladoporočenca iščeta SOBO s kuhinjo v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3765 Zaročenca iščeta SOBO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3766 Vzamem v najem enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Cenjene ponudbe pod »Turistični predstavnik« 3767 zaposlitve VAJ EN KO, ki ima veselje do šivanja po meri, sprejme damsko in moško krojaštvo MALI,- Letence 4 3819 Opravljam vsa ZIDARSKA in FASADERSKA dela. Grabovec Vo-jislav, Stražišče, Pot na Jošta — nove atrijske hiše 3820 Spreten ČEVLJAR dobi zaposlitev (lahko tudi honorarno). Mesečni dohodek do 300.000 S din. Ponudbe pod »Prilika« 3422 Zaposlim dva kvalificirana ali pol-kvalificirana PLESKARJA. Rihtar-šič.Golniška 13, Kokrica 3710 ČEVLJARSKI POMOČNIK išče službo. Ponudbe pod »Kranj« 3768 ŠTUDENTSKI SERVIS KRANJ Kebetova 9 od 8. do 11. ure, organizira občasne zaposlitve za študente, dijake in učence v času letnih počitnic. Možnost ugodnega zaslužka. Telefon 24-075 3769 ostalo Krajevne družbenopolitične organizacije in krajevni skupnosti BUKOVICA - SINKOV TURN in VODICE VABITA na proslavo ob 30. obletnici preboja Gorenjskega odreda v vasi Vesca pri Vodicah. Proslava bo v soboto, 15. junija 1974, z naslednjim programom: Ob 9. uri bo ponazoritev preboja Gorenjskega odreda v vasi Vesca, ob 12. uri partizanski miting s kulturnim programom pri domu krajevne skupnosti v Utik^f pri Vodicah. Posebno so vabljeni preživeli borci Gorenjskega odreda, aktivisti OF mengeškega, smleškega in voglanskega terena ter borci in aktivisti kamniškega, kranjskega in škofjeloškega okrožja. Udeležite se^te velike spominske svečanosti. Pripravljalni odbor. 3773 prireditve LETNI BIFE OB ZBILJSKEM JEZERU prireja vsako soboto in nedeljo zabavo s PLESOM. Igra ansambel »KARAVAN«. Vabljeni 3423 GASILSKO DRUŠTVO ZG. BRNIK priredi v soboto zvečer 8.6.1974 KRESNO NOČ. Igra ansambel MONTANA. V nedeljo bo VRTNA VESELICA, igrajo TR- < GOVCI. Vabljeni ' 3424 AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka prireja v nedeljo, 9. junija, v Poljanah, tradicionalno TEKMOVANJE KOSCEV IN GRABLJIC. Po tekmovanju bo velika VRTNA VESELICA. Igra ansambel CONTINENTAL iz Idrije. Vabljeni! 3711 K EG L J A Š KI K L U B PO D R EČ A vabi na PLES in KEGLJANJE za nagrade v nedeljo, 9. junija 1974, ob 16. uri. Igra ansambel »TURISTI« 3770 KONJSKI ŠPORT KOMENDA preklicu je objavo od 1. 6. 1974 prireditve konjskih dirk v nedeljo 9. 6., ker so zaradi tehničnih ovir preložene za nedoločen čas. 3771 X jL# J^m 1J Sobota — 8. junija 1974 Gospodarili za svoj žep Tako nevestnega poslovanja, v katerem bi prav vsi zaposleni gospodarili kar po domače in za svoj žep, kot se je to zgodilo pri odkupni postaji mariborske Surovine v Kranju, na Gorenjskem še ni bilo. Tako gospodarjenje so kriminalisti uprave javne varnosti osvetlili za štiri leta nazaj, kaj pa bo pokazala preiskava, ki jo vodi preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju, se še ne ve. »Vsi do zadnjega so tako globoko zabredli v nezakonito poslovanje, da bi se zdel vsak poskus poštenega dela skoraj nenormalen,« je pojasnjeval zadeve v Surovini v. d. načelnika UJV Kranj Alojz Valher. »Naši kriminalisti so opravili res ogromno delo, saj so od konca januarja pa do sedaj potrpežljivo razvozlja-vali klopčič kaznivih dejanj od grabeža, poneverbe, ponareditve uradnih listin, jemanja podkupnine in drugih kaznivih dejanj, v katerih je zapleteno 25 oseb. Od tega jih je v priporu še 16.« Ze nekaj časa so kriminalisti, ki se ukvarjajo z gospodarskim kriminalom, pri zbiranju podatkov o poslovanju odkupne postaje Surovina v Kranju, sumili, da se tam zaposleni okoriščajo na račun skupnosti. Sumljivo je bilo tudi to, da so si zaposleni, ki so sicer prejemali dokaj poprečne dohodke, poslovodja je imel namreč lani okoli 42.000 din dohodka, blagajničarka pa 30.000 din, v razmeroma kratkem času nabrali precejšnje premoženje. V akcijo so kriminalisti stopili 25. januarja letos, ko so v Tene-tišah zalotili šoferja tovornjaka in dva delavca, ki so hoteli nekaj cevi, ki so jih peljali iz tovarne Rog v Tržiču v Surovino, tam odložiti za nekega kupca. Tako se je klopčič pričel odvijati. Treba pa je bilo opraviti ogromno delo, pregledati na tisoče računov, da se je jasno pokazala prava slika poslovanja v Surovini. Za sedaj je z dokazi podprto, da so si zaposleni za svoj žep prilastili okoli 800.000 din, s tem da so »pod •oko« prodali nad 95 ton kovinskih odpadkov in železnih cevi, del denarja pa so si prisvojili s poneverbami. Kot so kriminalisti ugotovili, je bil glavni nosilec takšnega poslovanja v Surovini njen poslovodja Franc Bukovnik (roj. 1920) iz Kranja. Dogovoril se je z Borisom Rudolfom, skladiščnim delavcem v Iskri, glede vpisovanja lažnih podatkov v dostavnice, dovoljeval je odkup materiala od samih delavcev Surovine, čeprav mu je moralo biti jasno, od kod izvira blago, blagajničarki Tončki Zrimšek pa je naročal, kako naj posluje z gotovino in lažnimi dokumenti. Dokumenti so bili ob začetku preiskave res takšni, da ni bilo moč verjeti nobeni številki in nobenemu podpisu. Kriminalisti so zato morali iskati dokumente in številke pri strankah, s katerimi je Surovina poslovala. Poslovanje pa je bilo tako: odpadni material, ki ga je na primer Surovina kupovala v Iskri-nem obratu Špik, sO pred prevozom v glavno skladišče Iskre »olajšali« tako, da so ga del preložili na kamion kupca, s katerim so bili že prej dogovorjeni ali pa so kar ves tovor namesto v skladišče Iskre prepeljali v Surovino. V nekaterih primerih je skladiščni delavec Iskre Boris Rudolf ali pa drugi vozniki pri tehtanju na javni tehtnici »pretehtal« del tovora. Od tehtničar-ja so zahtevali, naj vpiše manjšo težo tovora, ker naj bi bil ta moker, s primesmi smeti, snega ali kako drugače. Pogosto so tudi tovornjaku odstranili rezervno kolo, tako da je bila teža za 75 kg manjša. Tako pritehtano količino so sporočili poslovodji Bu-kovniku, »pritehtani« denar pa so si razdelili. Največjo količino kovinskih odpadkov pa so si po ugotovitvah kriminalistov prilastili tako, da je skladiščnik Rudolf v dogovoru z ostalimi vpisoval v dobavnice Iskre manjše teže od dejanske ali pa je tehtni-čar na zahtevo Rudolfa izdal dva tehtna listka z različno težo tovora. Izgovorili so se tako, da »4» na primer prejšnji dan, ko je kila sobota, opravili kakšno vožnjo brez tehtanja. Ob preverjanju skladiščnih listov je revizija ugotovila, da je Magajničarka Zrimškova napisala več lažnih odkupnih listov. Dfelavci Surovine so namreč tak pritehtani tovor predstavljali kot odkup od strank. Ker pa se jim ni smelo izplačati naenkrat večje vsote od 600 din, je Zrimškova pisala lažne odkupne listke z izmišljenimi Imeni, da so delavci lahko dobili denar za »prodano« blago. Prisvojene barvne kovine so delavci Surovine prodajali tudi zasebnim obrtnikom in drugim, vendar pa ti, kot je bilo ugotovljeno, niso vedeli, da je bilo blago ukradeno, saj so ga na primer imeli vpisanega v svojih knjigah kot nakup, v dokumentaciji Surovine pa o kaki prodaji ni bilo sledu. Ob takšnem poslovanju, ki mu ni primere, so zaposleni v Surovini izkoristili vsako možnost, da se okoristijo. To so lahko počeli še posebej, ker vsaj tri leta ni bilo pri njih nobene revizije poslovanja, da o samozaščiti in notranji kontroli v takem kolektivu sploh ne more biti govora. Več kaznivih dejanj je osumljeno vseh 14 zaposlenih v Surovini, od tega jih je 13 v preiskovalnem zaporu, 11 osumljencev pa je iz drugih delovnih organizacij ali pa so zasebniki, od njih so v preiskovalnem zaporu trije. L. M. s sodišča Kazen za oderuštvo Občinsko sodišče v Radovljici je v začetku marca letos obsodilo Frančiško Mihelič, lastnico stanovanjske hiše na Riklijevi ulici 5 na Bledu, na šest mesecev zapora za dve leti pogojno in na plačilo 6500 dinarjev denarne kazni zaradi kaznivega dejanja oderuštva in poškodovanja stanovanjskih prostorov. To razsodbo je sredi maja potrdilo tudi okrožno sodišče v Kranju. Frančiška Mihelič, stanujoča v Ljubljani, zasebna gostilničarka, lastnica stanovanjske hiše na Bledu in solastnica hiše v Kranju, je bila spoznana za krivo, ko je na Bledu oddajala v najem opremljene sobe v svoji hiši in obračunavala prevelike mesečne najemnine. Obtožnica jo je tudi bremenila poškodovanja stanovanjskih prostorov, ker je oktobra lani odstranila vhodna vrata pri sobi in s tem izsilila izselitev dveh podnajemnikov z dojenčkom v drugo sobo. Miheličeva je leta 1972 in lani v svoji hiši na Bledu oddajala sobe v glavnem delavcem iz tujih republik za visoke mesečne najemnine. Za kletno sobo (2,8 krat 4,9 metra) je na primer moral podnajemnik plačati 450 dinarjev na mesec, za kletno sobo brez oken (2,5 krat 4,4 metra) 350 dinarjev, za sobo narejeno iz garaže v kleti (2,6 krat 3,3 metra) 500 dinarjev, za pritlično sobo (3,8 krat 4,2 metra) 650 dinarjev na mesec itd. Tako si je od začetka leta 1972 do avgusta lani pridobila prek 23.000 dinarjev premoženjske koristi. Tako občinsko sodišče v Radovljici kot okrožno sodišče v Kranju, ki je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, sta dejanje Miheličeve spoznala za oderuštvo. Kot olajševalno okolnost je sodišče upoštevalo, da obtoženka doslej, razen v enem primeru, ko je šlo za manjše kaznivo dejanje, še ni bila kaznovana in da mora skrbeti za otroka. Kot obtoževalno okolnost pa je sodišče upoštevalo njen odnos do podnajemnikov, saj jih je obdolženka, čeprav so ji plačevali najemnino, šikanirala in samovoljno odločala. Poleg denarne kazni bo morala Mineličeva plačati še sodne stroške, devetim podnajemnikom pa bo morala vrniti preveč zaračunano najemnino. Kazen, vrnitev preveč zaračunane najemnine in sodni stroški bodo Miheličevo veljali prek 3,5 milijona starih dinarjev. A. Ž. I I^COf CV/C Voznik zaspal V torek, 4. junija, ob 23.40 se je na cesti prvega reda pri Vrbi pripetila prometna nezgoda, ker je voznik osebnega avtomobila Šerif Pandžič (roj. 1940) iz Bihača zaspal, za volanom. V rahlem desnem ovinku je zato avtomobil zapeljal s ceste na travnik, kjer je trčil v kup gnoja, se prevrnil na streho in obstal na kolesih. Voznik in trije sopotniki so bili v nesreči lažje ranjeni, Škode na^avtomobilu je za 25.000 din. Neprimerna hitrost V torek, 4. junija, ob 21.45 se je na cesti tretjega reda med Trato in Cešnjevkom pripetila prometna nezgoda. Voznik amija Rajko Jagrič (roj. 1942) iz Kranja je v ostrem desnem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in trčil v telefonski drog. Voznika so ranjenega prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode je za 15.000 din. Ni ustavil Voznik opel mante Miha Balantič doma s Hriba pri Preddvoru je v sredo, 5. junija, nekaj po eni uri zjutraj vozil s parkirnega prostora pri hotelu Bor v Preddvoru. Ko ga je ustavljala patrulja PPM z rdečim svetlečim se znakom, voznik ni ustavil, pač pa pospešeno odpeljal. Po 300 metrih pa ga je v blagem preglednem levem ovinku zaneslo s ceste v smreko. V trčenju sta bila sopotnika Anica Balantič in Janez Šenk lažje ranjena in soju prepeljali v bolnišnico. Vozniku Balantiču so odvzeli vozniško dovoljenje, ker je vozil vinjen. Prehitra vožnja V četrtek, 6. junija, se je ob 18. uri v Kamni gorici pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti. Voznik škode Dimitrij Kobilica (roj. 1926) iz Ljubljane je zapeljal v desno, kjer je trčil v prometni znak, od tu pa ga je vrglo v levo, da se je prevrnil v potok Lipnico. Voznik je bil v nesreči lažje ranjen, * • L. M. 14 jL# ^o^ Sobota — 8. junija 1974 Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj v ZP Iskra Kranj želi zaradi povečevanja proizvodnje zaposliti nove sodelavce, in sicer: 40 delavk za delo v montaži, obdelovalnici ali na plastičnih masah; 15 delavcev za delo v obdelovalnici ali na plastičnih masah; 5 čistilk Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra, Elektromehanika Kranj, kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4 Zahvala Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta Alojza Markoviča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, posebno g. Udirjevi, za izraženo sožalje, darovane vence in cvetje in nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Vika, hčerka Slavi z družino. Kranj, 4. junija 1974 Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete Katarine Pagon roj. Mravlje se prisrčno zahvaljujemo, vsem, ki ste jo spremili k večnemu počitku in vsem darovalcem cvetja, cerkvenim pevcem, posebno pa gosp. dr. Berniku ter g. župniku za poslovilni govor. Žalujoči: hčerki Julka in Rozina z družinama ter \ ostalo sorodstvo Nova Oselica, Kranj, 7. junija 1974 Zahvala Ob smrti našega dragega moža, ata, starega ata, prastarega ata, brata in tasta Janeza Lotriča iz Praš se iskreno zahvaljujemo vsem,- ki so nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali. Duhovščini, kranjskim upokojencem kot koroškim borcem za tolažilne besede, pevcem, podjetja DINOS, sosedom, posebno pa Jenkovi mami iz Praš. Žalujoči: žena Mici, sin Janko z družino, hčerke Lojzka, Mici in Metka z družinami, brata Silvester in Franc z družinami, vnuki in pravnuki. Praše, 4. junija 1974 Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete Frančiške Carman roj. Jenko se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala vsem sosedom, sorodnikom, znancem in ostalim za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Prav posebej se zahvaljujemo dr. Bračkovi in ostalemu zdravniškemu osebju iz Škofje Loke za lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se tudi g. župniku , iz Reteč za tolažilne besede. Še enkrat vsem skupaj najlepša hvala. Žalujoči: hčerka Dragica z družino, sinovi Slavko, Tine, Izidor, Franc z družinami, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo. Gorenja vas — Reteče, Virlog, Šutna, 4. junija 1974 Zahvala Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi naše drage Marije Šifrer roj. Vilfan p. d. Polencove Micke se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko lepega cvetja. Vsa zahvala tudi sosedom za pomoč v teh težkih dneh. Prisrčna hvala g. župniku Francu Rozmanu, enako članom ZB in Cegnarju Janku za lep polsovilni govor. Za vse še enkrat vsem in vsakemu posebej naša prisrčna zahvala. Žalujoči:Eržen Janez z družino, sestra Ivana Gril in ostalo sorodstvo. Žabnica, Buenos Aires, 6. junija 1974 pogovor tedna Janez Krajnik: uspešna sezona nogometašev LTH Nogometni šport ima v Škofji Loki bogato tradicijo. Ze 23. julija 1929. leta je bil v mestu pod Lubnikom ustanovljen prvi klub — Sokolski nogometni klub Škofja Loka. Njegov prvi predsednik je bil Otmar Sever, tajnik Ivo Berčič, kapetan in trener kluba pa Marjan Zigon. Že sredi poletja so fantje, zbrani pod loško zastavo, odigrali prve tekme. Kar po vrsti so z visokimi rezultati ugnali nogometaše sorodnih klubov iz Kranja, Tržiča in Medvod, edini, ki so jim prekrižali račune pa so bili Jeseničani. »To so bili začetki loškega nogometa,« pravi Janez Krajnik, predsednik tekmovalne komisije temeljne nogometne podzveze Kranj, član finančne komisije republiške nogometne zveze ter tehnični sekretar škofjeloškega nogometnega kluba LTH. »Klub je v času svojega obstoja še nekajkrat spremenil ime. NK Škofja Loka in NK Lo-čan se je imenoval, pred štirimi leti pa je dokončno dobil sedanje ime — NK LTH. Patronat nad nogometaši je prevzela znana Škofjeloška tovarna hladilnih naprav. V klubu je zavel nov veter. Za predsednika je bil izvoljen inž. Mirko Vastl. Treba je še pripomniti, da se je tudi finančno stanje v teh letih bistveno izboljšalo.« Pionirska, mladinska in članska ekipa so predvsem v zadnji sezoni začeli dosegati izvrstne rezultate. Srednjeročni program, ki so si ga zastavili loški nogometaši in nogometni delavci, predvideva, da naj bi najkasneje v petih letih dobilo mesto ob sotočju Selščice in Poljanščice nov nogometni stadion in republiškega ligaša. »Trenutno nam največ težav povzroča kadrovska problematika,« pravi Janez Krajnik. »Prihodnje leto nameravamo dobiti profesionalnega trenerja, že letos pa bomo dva člana poslali v trenersko šolo v Poreč. Priznati je treba, da uspehi kluba v tej sezoni presenečajo celo Gorenjsko. Pionirji so v štirinajstih tekmah dosegli deset zmag, en neodločen rezultat in le trikrat so okusili grenčico poraza, mladinci v dvanajstih tekmah sedem zmag, ob treh remijih in dveh porazih ter člani v osemnajstih tekmah štirinajst zmag, dva remija in dva poraza. No, v pomladanskem delu tekmovanja pionirji in mladinci niso bili niti enkrat poraženi. Pionirje in člane trenira Slavko Božnar, mladince pa Beno Sokolov. Naj povem, da bomo v prihodnjih dneh igrali tekmo z amatersko reprezentanco Slovenije, kar je za nas brez dvoma veliko priznanje.« Za nogomet je v Škofji Loki tudi med gledalci veliko zanimanja. Igrišče v Puštalu je po številu obiskovalcev na tekmo na Gorenjskem na prvem mestu. Nogometaše je že doslej spodbujalo skoraj vedno po najmanj petsto gledalcev. »Z uvrstitvijo v drugo consko nogometno ligo — zahod smo postavljeni pred nove naloge. Skoka iz nižjega v višji razred se kar nekoliko bojimo. Trdno smo odločeni in v tem edino vidimo tudi perspektivo, da se zanašamo na svoje kadre. Trenutno nam je edini cilj ostati v ligi. Da bi se lahko čimbolje pripravili, bomo trideset igralcev popeljali na 10-dnevne skupne priprave. Želimo pa urediti tudi čimboljše odnose z vsemi gorenjskimi klubi,« je za konec še pristavil Janez Krajnik, ki je ob 50-letnici Nogometne zveze Jugoslavije prejel posebno priznanje te organizacije, pred tremi leti pa mu je za posebne zasluge na telesnokulturnem področju priznanje podelila tudi Zveza za telesno kulturo Slovenije. J. Govekar Triglav : Vrhnika 80:78 Kranj — 1-A SKL Triglav : jrhnika 80:78 (39:41), stadion Stanuj* Mlakarja, gledalcev 600, sodnika "ojs. (Ljubljana) in Jeraj (Litija). Triglav: Košir 15 (2:1), Mavrič 19 £-5), Lipovac 3 (2:1), Zupan 4 (2:2), 6 (4:2), Skubic 16 (4:2), Kla-y°ra 4 (4:2), Fartek 13 (2:1), Slokan (2:1). ' Vrhnika: T. Gantar 21 (14:6), M. l,antar 6, Paternost 19 (10:5), Seljak 13 (6:3), De Gleria 13 (10:3), Ščukovt 4 (4:4), Gorenc2 (2:0). Gostje so vodili vse do 25. minute igre, ko je domačinom uspelo, da so prvič povedli za točko. V nadaljevanju se je razvnel ogorčen boj za zmago. Ob odlični igri Mavriča, Koširja ter Klavore je Triglavu le uspelo premagati Vrhničane. Zmaga je zaslužena. -dh Kmetijsko živilski kombinat Kranj — enota agromehanika Cesta JLA št. 1, tel.: 24-778 in 23-485 ^na kredit z dobavo v juniju) Niewdhner-wiihlmaus KOMBAJN ZA KROMPIR z bobnom in verižnim sistemom «a praznjenje bunkerja. Niewdhner-wilhlmaus IZKOPALNIK KROMPIRJA z verižno pretresalno napravo v domači in uvoženi izvedbi. samohodne kosilnice BCS z električnim vžigom in s hidravličnim dvigom volana — BCS bencin ali diesel — dobava junija — kosilnice SIP z obračalniki kosilnice GORENJE Velenje — kosilnice MOTI z obračalniki — ter italijanske kosilnice FB — tračne obračalnike za seno SIP Šenpeter in VOGEL* NOOT — traktorske kosilnice za IMT 533 -- traktorske kosilnice za ZETOR 2511 >- .traktorske kosilnice za-UUSUS. - ............ Rekordna udeležba Zadnje občinsko prvenstvo v streljanju z MK serijsko puško je pokazalo, da zanimanje za strelstvo v Kranju spet narašča. Zaradi velike udeležbe, nastopilo je 87 strelcev in strelk iz 11 strelskih družin, je prvenstvo trajalo ves pretekli teden in to na improviziranem strelišču v kanjonu Kokre, ki je vse prej kot primerno za taka tekmovanja. Tekmovalci legajo na vlažna tla, ki jih prekrivajo s senom, da bi se obvarovali pred revmo. Rov je večkrat poplavljen, nikjer pa ni prostora za shranjevanje inventarja. Kako je tako strelišče priporočljivo za mlade strelce, si lahko mislimo. Povrhu vsega pa kranjski strelci tekmujejo tudi z zamejskimi društvi (Amberg, "Celovec, Berlin itd.). Mar naj goste pripeljejo na strelišče, ki je z vseh strani okrašeno s svinjarijo iz bližnjih hiš in potujočih voz, ter odi-šavljeno z vonjavami iz usnirajene reke, ki ji komaj še lahko rečemo Kokra? Tako vozijo Kranjčani tekmovalce iz zamejstva na ljubljansko strelišče in-plačujejo za uporabo velike denarje, njim samim pa ostaja obljuba, da je strelišče na prioritetnem seznamu športnih objektov že več let čisto na vrhu. Kdaj bo torej zdrknilo s seznama na zemljišče? In kaj lahko ob tem pričakujemo od naših ljudi na področju SLO, če strelišča še dolgo ne bomo dočakali? Letošnji rezultati so pokazali, da kvaliteta strelcev ni zadovoljiva, čeprav bi ob boljših pogojih lahko posegali nekateri tekmovalci tudi po republiških in državnih lovorikah. Tako pa ostajajo poprečni in lahko pričakujemo, da bo njihovo navdušenje za ta šport v sedanjih pogojih hitro splahnelo. Mladih tekmovalcev, ki bi dostojno zamenjali starejše strelce, pa na ta način prav gotovo ni moč vzgojiti, saj niti ena družina v kranjski občini nima svojega strelišča za MK orožje. Perspektive kranjskih strelcev so vse prej kot rožnate! Rezultati — trostav: posamezno: člani: 1. F. Peternel st. (Sava) 252 krogov, 2. V. Frelih (Iskra) 250, 3. F. Naglič 246, 4. J. Lombar (oba S. Ko-vačič) 245, 5. F. Cerne (Iskra) 234, 6. T. Prestor 232, 7. P. Žagar (oba S. Kovačič) 231, 8. R. Rakovec (Iztok) 228 itd.; članice: 1. D. Francelj 127, 2. M. Bogataj 93, 3. I. Fende 89, 4. .V. Plešec (vse F. Mrak) 88 krogov; mladinci: 1. J. Hafner 230, 2. V. Jen-šterle (oba S. I. Jokl) 214, 3. B. Retelj (T. Nadižar) 205, 4. M. De-stovnik (S. I. Jokl) 203, 5. M. Jurgele (T. Nadižar) 203, 6. D. Pavlin (S. I. Jokl) 201 itd.; mladinke: 1. Z. Krničar 66, 2. F. Jerman (obe F. Mrak) 45; pionirji: 1. J. Frelih (Bratstvo-4Enotnost) 211, 2. I. Orna-hen 173, 3. B. Zmitek 172, 4. Z. Zmitek 158, 5. B. Lipovšek (vsi T. Nadižar) 144; olimpijski match — pionirji: 1. I. Omahen (T. Nadižar) 234, 2. J. Frelih (Bratstvo-9Enotnost) 231, 3. B. Žmitek 206, 4. Z. Zmitek 199, 5. B. Lipovšek (vsi T. Nadižar) 197; ekipno — člani: 1. SD Stane Kovačič 954, članice: 1. SD Franc Mrak 397, mladinci: 1. SD Slavec Ivo-5Jokl 647, pionirji: 1. SD Tone Nadižar 503 v trostavu, SD Tone Nadižar 639 v olimpijskem matchu. B. Malovrh Kranj je dobil nov športni objekt, ki je bil zgrajen s prostovoljnim delom smučarskih skakalcev Triglava. V Stražišču (pod Joštom) so namreč zgradili 15-metrsko plastično skakalnico, ki bo namenjena predvsem začetnikom. Uporabljali pa jo bodo tudi za vadbo v prvih mesecih pripravljalne dobe pionirji in mladiftci Triglava. Že v soboto, 15. junija, bo na tej napravi osnovnošolsko prvenstvo kranjske občine za šolsko leto 1973/74. Ker je skakalnica izredno varna za vsakogar, ki zna vsaj malo smučati, pričakuje organizator SK Triglav dobro udeležbo, saj je možno skakati tudi z daljšimi smučmi. Začetniki in ostali skakalci iz kranjske občine lahko vadijo na skakalnici v Stražišču odslej vsako sredo, petek in soboto od 18. do 20. ure ter ob nedeljah od 8. do 10. ure. Uradna otvoritev skakalnice pa bo v soboto, 22. junija, ob 16. uri, ko bo prvo meddruštveno tekmovanje za pionirje. — (j. j.) _ Foto: F. Perdan Zdaj vodi Šenčur V 6. kolu gorenjske košarkarske lige so bili doseženi pričakovani rezultati. Zanimivejše je bilo 7. kolo. Beksel je tokrat prvič v letošnjem prvenstvu klonil proti mestnemu tekmecu ekipi Gotika. Visoki zmagi sta dosegla Šenčur in Krvavec, ki iz kola v kolo igra bolje. Ekipi Gorenje vasi pa je uspelo za las premagati borbene igralce Naklega. Rezultati — 6. kolo: Beksel : Naklo 50:35, Gorenja vas : Krvavec 66:65, Kladivar : Šenčur 55:71, Radovljica : Tržič 52:88, Triglav — IBI : Gotik 54:61; 7. kolo: Gotik : Beksel 53:45, Tržič : Triglav-IBI 57:50, Krvavec : Kladivar 84:59, Naklo : Gorenja vas 56:57, Šenčur : Radovljica 119:56. Lestvica: Šenčur Beksel Tržič Gotik Krvavec Kladivar Gorenja vas Naklo Triglav-IBI Radovljica 63 3 343:365 7 16 358:429 7 16 331:418 7 16347:532 -bb- 76 1 520:385 12 7 6 1336:282 12 7 5 2464:379 10 65 1 365:342 10 7 34 412:395 6 7 34 454:452 6 Koledarska FIS konferenca Bled — V hotelu Golf na Bledu se bo danes začela mednarodna smučarska (FIS) konferenca, ki bo sklepala o mednarodnih smučarskih tekmah v vseh" treh disciplinah koledarske sezone 1974/75. To je hkrati prvo tako zasedanje pri nas, med pobudniki tega posvetovanja pa so bili Kranjskogorci, ki bodo vse udeležence povabili tudi na prizorišče kandidata za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah v letu 1978. -dh Kar šest neodigranih srečanj Startali so tudi gorenjski rokometni ligaši letošnjega področnega tekmovanja za jugoslovanski rokometni pokal. Značilnost prvega kola je v tem, da se je kar šest srečanj končalo brez borbe. Medobčinska rokometna organizacija je že ukrepala tako, da morajo ekipe, ki niso odpovedale tekem, plačati po 200 dinarjev ter stroške sodnikov in gostujočim ekipam. Kaznovani sta bili ekipi Krvavca in Veterani. Izidi prvega kola: Zabnica B : Kranjska gora 13:15, Alples B : Besnica 30:26, Preddvor B : Križe B 0:10 bb, Radovljica B : Sava B 10:0, Zabnica A : Jesenice 0:10 bb, Tržič B : Gorenjski sejem 10:0 bb, Duplje B : Šešir B 10:0 bb, Storžič : Krvavec 10:0 bb, Radovljica : Veterani 10:0 bb. Pari drugega kola (torek ob 18. uri): Kranjska gora : Sava, Radovljica A : Duplje A, Tržič B': Križe A, Storžič : Šešir, Alples B : Alples A (ob 19,30), Radovljica : Jesenice (sobota ob 18. uri). ^ Jesenice : Storžič 12:16 Končano je letošnje tekmovanje v prvi gorenjski rokometni ligi. Naslov prvaka so osvojili igralci Jesenic, ki so si s prvim mestom tudi zaslužili, da se na kvalifikacijah pridobijo conski status. V zadnjem kolu jfe prišlo do presenečenja prav na Jesenicah, saj je Storžič prvaku odvzel dve dragoceni točki v borbi za obstanek. Tu bi lahko upravičeno trdili, da ni bilo vse tako kot bi bilo treba. Se je že v gorenjskem rokometu začela tako imenovana kuhinja? V ostalih srečanjih so bili doseženi pričakovani rezultati, le Save B ni bilo na igrišče v Tržiču. Izidi: Kranjska gora : Gorenjski sejem 23:29 (10:12), Križe B : Radovljica 22:21 (8:12), Jesenice : Storžič 12:16 (4:8), Veterani : Krvavec 31:19 (13:11), Tržič B : Sava B 10:0 bb. Lestvica: Jesenice 1815 0 3 373:283 30 Gor. sejem 18 14 1 3 445:324 29 Križe B 18 110 7 297:269 22 Kranjska gora * " ~ "1810 1 7 354:348 21" Storžič Krvavec Radovljica Veterani (-1) Tržič B Sava B (-1) 18 6 3 9 292:32915 18 6 2 10 355:407 14 18 6 1 11345:359 13 18 6 2 10 328:357 13 18 5 112 295:32111 18 5 1 12 338:425 10 -dh Dobre igre sindikalistov Na prvem sindikalnem občinskem prvenstvu, ki ga je v zimskem bazenu v Kranju organizirala komisija za rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Kranj, je v prvih kolih nastopilo pet ekip. V oktobrskem drugem delu pa bosta nastopili še ekipi ZD in Save. Ze prva kola so pokazala, da sindikalisti dobro poznajo skrivnosti vaterpola, najboljšo igro pa so pokazali Prosvetarji. Izidi: Planika : Ikos 3:4, Prosveta : Iskra 5:2, Prosveta : Ikos 7:2, Iskra *: Planika 6:5........!dh Po gorenjskih krajih KRANJ (-dh) - V teku je tekmovanje podrobnega slovenskega košarkarskega tekmovanja za pokal maršala Tita. Kranjski Triglav bo v torek ob 18. uri gostil na stadionu Stanka Mlakarja drugoligaša iz Ljubljane moštvo Slovana. KRANJ (-dh) — Tekmovanje v II. slovenski odbojkarski ligi je v polnem teku. Prvi na lestvici kranjski Triglav je v zadnjih treh kolih osvojil vse možne točke. Izidi: Triglav : Novo mesto 3:0, Ljubljana : Triglav 0:3, Triglav : Žužemberk 3:1. V naslednjem kolu bodo Kranjčani gostovali v Bohinju. RADOVLJICA (A. Ž.) - Občinski sindikalni svet v Radovljici bo jutri dopoldne pripravil sindikalno tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovanje bo v telovadnici športnega društva v Radovljici, pomerile pa se bodo ekipe sindikalnih organizacij iz občine. Najboljša moška in ženska ekipa bosta dobili spominski pokal, člani prvih treh ekip pa odličje. KRANJ (-dh) - Predsednik občinske skupščine Kranj Tone Volčič je v sredo v okviru praznovanj dneva mladosti v prostorih občine sprejel športnike občine Kranj. Tega tradicionalnega majskega sprejema se je udeležilo nad 50 povabljencev, ki so v skoraj dveurnem pogovoru prijetno kramljali in izmenjali svoje izkušnje. w m A j? Sobota — 8. junija 1974 Mladinski aktiv Poklicne lesne šole je bil v tem šolskem letu eden izmed najbolj prizadevnih aktivov mladine v škofjeloški občini. Pod vodstvom mentorice Anče Inglič je sodeloval v vseh razpisanih akcijah občinske Konference in z aktivi na drugih šolah ter z vojaki škofjeloške garnizije. Ekipa mladincev Poklicne lesne šole je zmagala na občinskem kviz tekmovanju o zgodovini nove Jugoslavije in življenjski poti predsednika Tita, skupaj z vojaki pa je osvojila naslov gorenjskega in slovenskega prvaka. Doseženi uspehi in delo tega mladinskega aktiva so še toliko bolj pomembni, ker aktiv dela v posebnih pogojih. Učenci so na šoli le 5 mesecev in v tem času morajo sprejeti program dela in ga tudi izvesti. — Te besede so zapisane v poročilu občinske konference ZMS Škofja Loka, ki je omenjeni mladinski aktiv proglasila za najboljšega v občini. Trije učerici so o delu aktiva povedali: Milan Novak, učenec III. letnika, predsednik mladinskega aktiva: »Naš mladinski aktiv je zaživel februarja, ko se je začelo naše šolsko leto. Takoj v začetku smo sprejeli program dela, ki je seveda sestavljen tako, da ga lahko uresničimo do konca junija, ko se pouk konča. V tem času smo veliko sodelovali z mladinskimi aktivi na drugih šolah. Vključili smo se tudi v praznovanje meseca mladosti. Pripravili smo številna športna tekmovanja, kviz znanja in sodelovali na vseh kulturnih prireditvah. Udeležili smo se tudi pohoda ob žici okupirane Ljubljane in Pohoda po poteh partizanov, ki ga je pripravila občinska konferenca.« ' Janez Kozlevčar, učenec III. letnika: » V okviru praznovanja meseca mladosti je naša šola pripravila kviz tekmovanje z naslovom Življenjska pot tovariša Tita. K sodelovanju smt) povabili vse lesne šole v Sloveniji. Vsaka je poslala na tekmovanje tri ekipe. Poleg znanja o Titu smo se pomerili tudi v znanju strokovnih predmetov lesne stroke in v športu. Pričakujemo, da bodo takšna srečanja učencev poklicnih in tehničnih lesnih1 šol postala tradicionalna in bolj množična. Vsako leto naj bi srečanje pripravila druga šola.« Zmago Ponikvar, učenec I. letnika: »Zaposlen sem v Brestu v Cerknici. Niti v tovarni niti na Blokah, kjer sem doma, , nimamo mladinskega aktiva. Zato sem se še toliko bolj z veseljem vključil v delo aktiva na šoli. Posebno rad sodelujem pri pripravi športnih prireditev in ,tudi tekmujem. Na šoli imamo dobre pogoje za trening — telovadnico in igrišče ter prizadevnega trenerja. Na tekmovanjih pa spoznavam nove prijatelje.« L. Bogataj Tekmovanje ekip prve pomoči Oddelek za ljudsko obrambo radovljiške občinske skupščine je v sodelovanju z občinskim odborom rdečega križa Radovljica tudi letos pripravil občinsko tekmovanje ekip civilne zaščite. Na tekmovanju je nastopilo 68 ekip prve pomoči iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Ekipe ko bile razdeljene v dve skupini. V prvi skupini so se ekipe z radovljiškega, kroparskega in begunjskega območja pomerile 25. maja v Radovljici, ekipe v drugi skupini z blejskega, gorjanskega in bohinjske- ga pa so se pomerile minulo soboto na Bledu. Med vsemi ekipami se je najbolj izkazala ekipa prve pomoči Kemične tovarne Podnart, ki je zasedla prvo mesto. Druga je bila ekipa osnovne Šole dr. Josipa Plemlja z Bleda, tretja pa prva ekipa krajevne skupnosti Radovljica. Najboljšim trem sledijo ekipe osnovne šole A. T. Linharta - Radovljica, osnovne šole dr. Janeza Mencingerja, upravnega organa občinske skupščine, GG Bled, KS Srednja Dobrava, Vezenine Bled in hotela Jelovica Bled. JR Glasbeno popoldne v Kropi Na pobudo turističnega društva bodo jutri popoldne pripravili v Kropi glasbeno popoldne, na katerem bodo nastopili sopranistka Zlata in basist Dragisa Ognjanovič, tenorist Gregor Šolar, pozavn ist Dare Lotrič, domači komorni moški zbor, učenci radovljiške in ljubljan- ske glasbene šole in domači zabavni ansambel. V programu, ki ga bo povezoval Bogdan Pleša, bodo sodelovali tudi člani Primorskega gledališča. Cisti dobiček s te prireditve bobo namenili za ureditev rekreacijskega prostora Pri studenčku v Kropi. J, a. Do sedaj manj nesreč »Najslabše sicer po petih letošnjih mesecih ne kaže,« je na vprašanje o prometni situaciji na Gorenjskem odgovoril inšpektor milice pri UJV Kranj Mirko Derlink. V tem času se je namreč na gorenjskih cestah pripetilo 166 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, smrtnim izidom ali veliko materialno škodo. V lanskem enakem času je bilo teh nesreč nekoliko več — 182. Tudi najhujših posledic — smrti na cestah je bilo v letošnjih mesecih »le« 13, medtem ko jih je bilo lani že 22. »Seveda pa se ne da na podlagi teh številk sklepati tudi za naprej,« je dejal komandir postaje prometne milice Kranj Pavle Podobnik, ki je prav tako prisostvoval razgovoru. »V juniju prometne nesreče vedno narastejo. Tako je bilo lansko leto, ko so v tem mesecu nesreče skokovito porasle, življenje pa je izgubilo kar 14 ljudi. Zato se tega meseca kar bojimo.« Z junijem se namreč po gorenjski magistrali začno množična potovanja dopustnikov k morju in nazaj. Dolgim potovanjem pa pogosto botruje tudi neprespanost in utrujenost. Medtem ko si nekateri znajo urediti potovanje tako, da ni preutrudljivo, ustavljajo se, prespe noč, pa spet drugi potniki • hočejo prevoziti dolge razdalje v najkrajšem času brez počitka. Preutrujeni vozniki — v maju in tudi že prej je bilo že nekaj nesreč zaradi preutrujenosti — pa so seveda poosebljena nevarnost na cestah. Prometni miličniki so zdaj še posebej pozorni na take voznike. Ze v aprilu so na mejnih prehodih za nekaj ur zadržali voznike, ki so kazali očitne znake utrujenosti. Na enak način pa bodo »prisiljevali« k počitku utrujene voznike tudi v poletnih mesecih na poti skozi Sloveni jo. »Tako kot po zakonu lahko zadržimo utrujenega voznika in mu za nekaj ur odvzamemo vozniško dovoljenje, pa bomo v poletnih mesecih, ko je promet najgostejši, izločevali iz prometa počasnejša vozila,« je našteval ukrepe, za katere se je prometna milica odločila, komandir Pavle Podobnik. »Počasnejša vozila ustvarjajo v že tako gostem prometu dodatne kolone. Počasna pa so iz različnih vzrokov — ali so avtomobili že iztrošeni ali pa vozniki ne upajo voziti hitreje oziroma vozijo tik ob sredini in onemogočajo prehitevanje.« Med vzroki prometnih nesreč v petih letošn jih mesecih je sicer res še na prvem mestu neprimerna hitrost, vendar pa hitrost sama po sebi po mnenju inšpektorja Derlinka, nima več take »teže« med vzroki prometnih nesreč kot poprej, ko hitrost na slovenskih cestah še ni bila omejena. Precej je poraslo tudi število nesreč, ki jim je botrovala vinjenost voznikov, dokaj »standardno«, pa se drže nesreče, v katerih so udeleženi pešci. To je le nekaj misli prometnih strokovnjakov pred novo prometno sezono. Vsaka napoved, kakšna bo prometna situacija na cestah, je dokaj tvegana. Gorenjska magistrala bo potem, ko bodo dograjene rekonstrukcije na Javorniku, na Koroški Beli in na Potokih, brez posebnih »gradbenih« zastojev. Prometniki bi se sicer radi pohvalili, da ne bo težav s kadrom, pa se to ne da. V poletnih mesecih jim bodo priskočili na pomoč tudi študenti in dijaki. L. M. Denar spravljen v omari V noči na 6. junija je neznanec prišel skozi priprto okno v stanovanje Marije Štupnikar (roj. 1901) v Dorfarjih pri Skofji, Loki. Vlomilec je na silo odprl omaro v spalnici in tam našel žensko torbico z večjo vsoto denarja, od katere je vzel 40.000 din. Štupnikarjeva je spala v kuhinji in vlomilca ni slišala. Vlom v mesnico V noči na 6. junija je nekdo vlomil v prodajalno KZ Sora v Zireh. V prostore prodajalne je verjetno prišel s ponarejenimi ključi in iz registrske blagajne odnesel.3800 din. Gradnja šol in vrtcev v občini Kranj se izvaja v skladu s programom V ponedeljek, 3. junija, je imel sejo sekretariat koordinacijskega odbora za pripravo in izvedbo programa gradnje šolskih in vzgojno-varstvenih objektov v občini Kranj. Obravnaval je več točk dnevnega reda, med njimi sta prav gotovo najpomembnejši in za občane najzanimivejši finančni obračun za do sedaj 11 zgrajenih objektov in potrditev pogodb za gradnjo prizidkov k Osnovnim šolam Lucijana Seljaka v Stražišču, Stanka Mlakarju v Šenčurju in na Jezerskem. Ob prvi točki dnevnega reda je sekretariat ugotovil, da porabljena sredstva za zgrajenih 11 objektov, ki so bili odprti v lanskem letu in v začetku letošnjega leta, niso bistveno presegala predvidevanj. Gre za tri vrtce, in sicer v Cerkljah, na Klancu in v Bitnjah, ki so bili odprti lansko pomlad; za pet podružničnih šol, v katerih so razen v Naklem tudi prostori za varstvo predšolskih otrok, in sicer na Kokrici, Orehku, v Besnici in Trbojah, in za obe centralni osnovni šoli Simona Jenka v soseski Vodovodni stolp Kranj, Josipa Broza-Tita v Predosljah ter za Posebno osnovno šolo Kranj, ki so pričele obratovati v novih sodobnih prostorih v letošnji zimi. Pri centralnih osnovnih šolah Simona Jenka — Vodovodni stolp Kranj, Josipa Broza-Tita Predoslje in Posebni osnovni šoli Kranj je bila v preteklem mesecu opravljena tudi programirana zunanja ureditev (zelenice, asfaltii&ne dostopne poti in parkirne površine). Ob poročilu o izvajanju del na objektih za vzgojno-varstveno dejavnost v Stražišču in na Planini v Kranju je sekretariat ugotovil, da gradnja poteka po časovnem planu in da bosta oba objekta, če ne bo kakšnih posebnih zadržkov, odprta v predvidenem roku, vrtec v Stražišču v počastitev krajevnega praznika 22. junija ter vrtec v novi soseski na Planini ob letošnjem občinskem prazniku. Sekretariat koordinacijskega odbora je ugotovil, da se z gradnjo teh dveh vrtcev že začenja III. faza izvajanja programa gradnje šol in vrtcev ter da bo z otvoritvijo objektov v Stražišču in na Planini izpolnjen program gradnje vrtcev, za katerega je bil odgovoren koordinacijski odbor. Ostanejo pa seveda še nekatere neizpolnjene naloge glede prostorskih zmogljivosti za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, ki jih mora opraviti svet za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kranj. Oba vrtca bosta organizacijski enoti Vzgojno-varstvenega zavoda Kranj. V vrtcu na Planini bo prostora za 80 predšolskih otrok in za 20 dojenčkov, v vrtcu v Stražišču pa za 120 predšolskih otrok in za 20 dojenčkov. Po potrjenilTpogodbah o izvajanju gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del za prizidke k osnovnim šolam Jezersko, Lucijana Seljaka Stražišče in Stanka Mlakarja v Šenčurju bodo objekti zgrajeni v letu 1975, in sicer prizidek k Osnovni šoli Jezersko do 15. 1. 1975, v Šenčurju in Stražišču pa do 1,7.1975. Izvajalec del v Stražišču je SGP Sava Jesenice, na Jezerskem in v Šenčurju pa SGP Projekt Kranj. Z dograditvijo teh objektov se bodo v šolskih okoliših desnega brega Save, Šenčurja in Jezerskem bistveno povečali in izboljšali prostorski pogoji za vzgojno izobraževalno delo. Osnovna šola Lucijana Seljaka v Stražišču, ki je edina centralna osnovna šola na desnem bregu Save, bo pridobila 6 kabinetnih učilnic, 2 tehnični delavnici, večnamenski prostor in ustrezne garderobe in sanitarije, kar ji bo olajšalo organizacijo sodobnega pouka dodatne in dopolnilne dejavnosti, ki jo je šola uspe.šno opravljala že do sedaj. Tudi osnovna šola Stanka Mlakarja v Šenčurju, ki deluje v novem objektu od 1964. leta, je tako razširila dejavnost, da ji je prizidek nujno potreben, da bo lahko izvajala vse tisto, kar ji narekuje današnji čas. Pridobila bo 8 kabinetnih učilnic, fotola-boratorij, sobo za glasbene vaje, kuhinjo in jedilnico, s čimer bo hitro se razvijajočemu kraju in porastu prebivalstva zadoščeno za daljši čas. Podružnična osnovna šola Jezersko bo z dozidavo pridobila 2 učilnici, večnamenski prostor, zbornico, mladinsko sobo in knjižnico. Na ta način bo šola lahko opravljala tudi funkcijo družbenega in družabnega centra kraja. Sekretariat koordinacijskega odbora je na seji tudi ugotovil, da bo z dograditvijo prizidka ostala pred njim še naloga zgraditi podružnično osnovno šolo na Primskovem in centralno osnovno šolo v novi stanovanjski soseski na Planini. V prihodnjih dneh bodo razprave o dokončni ureditvi in rešitvi prostorskih problemov šol na območju krajevnih skupnosti Primskovo in Planina—Čirče. Sekretariat koordinacijskega odbora za pripravo in izvedbo programa gradnje šolskih in vzgojnovarstvenih objektov v občini Kranj Mednarodno ribiško tekmovanje Ribiška družina Bled bo danes in jutri pripravila XVII. mednarodno tekmovanje v lovu rib. Drevi bo tekmovanje v nočnem ribolovu za ulov trofejne ribe v Blejskem jezeru. Tekmovalci bodo lahko lovili soma, smuča, ščuko, krapa in lin ja. Jutri dopoldne pa bo na programu tekmovanje v lovu rib s plovcem. Tekmovalci bodo lovili samo ostri-že. Posvetovanje na Bledu Od 9. do 13. junija bo na Bledu pod pokroviteljstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta dr. Antona Vratuše četrto podonavsko evropsko posvetovanje o mehaniki tal in temeljenju — Bled 74. Ob tej priložnosti bo dr. Vratuša priredil za udeležence posvetovanja in goste sprejem v hotelu Toplice v nedeljo zvečer. Partizansko taborjenje nfl Jelovici Občinski odbor zveze združeni borcev NOV in zveza rezervni1 vojaških starešin v Radovljici sta *e odločila, da pripravita partizan^ taborenje učencev osmih razred^ osnovnih šol iz radovljiške občini Pobudo za to so dale osnovne v občini, da bi se učenci seznanil' orožjem, naučili postavljati šotori straže in spoznali še nekatere dru^ veščine. Taborenje se je za('e'" včeraj popoldne in . bo končan" danes, ko bodo imeli nekatere vaj4'' Učenci osmih razredov šestih osn«v' nih šol so se zbrali na Taležu Jelovici. Vsak razred je že vče^-1 formiral četo, vsi razredi pa bat3' ljon. Pohod in taborenje vodijo razredih izvoljeni učenci pod str°' kovnim vodstvom rezervnih voj*1' ških starešin. A. Z- Finalisti znani V sredo, 12. junija, ob 18. uri bo v dvorani Cankarjevega doma v Tržiču finalno tekmovanje v znanju o" delu in življenju Ivana Cankarja. Tekmovanje je v počastitev meseca mladosti organizirala občinska konferenca ZMS Tržič. V finalno tekmovanje so se uvrstile ekipe osnovne šole heroja Bračiča, osnovne šole Kokrškega odreda Križe, Tovarne kos in srpov ter ekipa Peka. Na prireditvi bo nastopi' tudi ansambel Gorenjci. -jk