Iiz drupiti taborov. 0 Cem so se sporazumeli? Dolgo časa so se vršila pogajanja med hrvatskim in srbskim delom Združene opozicije. Javnost je ta pogajanja zasledovala z zanimanjem, ker je pričakovala, da bodo pripomogla k rešitvi hrvatskega vprašanja. Razgovori so bili prekinjeni, podoba je večkrat bila, da se bodo sploh prenehali. Enkrat je delal težave dr. Maiek v Zagrebu, potem pa zopet stari Aca Stanojevič, vodja staro-radikalov, v Knjaževcu. Posredovalci med hrvatskim in erbskim taborom so pretrgane niti zopet savezali, razgovori so ee obnovili in dovedli do rezultata. Dne 8. oktobra je bll sporazum od vseh udeleženih strank odobren ter opremljen z naslednjimi podpisi: dr. Vladko Maček za Hrvatsko seljačko •tranko, Adam Pribičevič za Samostojno demokratsko stranko, Aca Stanojevič za Narodno radikalno stranko, Ljuba Davidovič za Demokratsko stranko hi Jovan Jovanovič za Zemljoradniško stranko. Vsebina gporazuma, podpisanega Od navedenih šefov bivših strank, pa je taka, tfa je javnost razočarala. Sklenjeni spora¦um predstavlja ne samo kot povod, marveč tudi kot razlog dejstvo, da obstoja hrvatsko vprašanje, ki doslej v naši dršavi še ni bilo rešeno. Ako je to dejstvo Izhodišče pogajanj bi njlhovega sadu, to Je, sklenjenega sporazuma, bi bistvo tega •porazuma moralo biti v tem, da navede ¦porazumno sklenjene točke, kako bodi naša država v bodoče urejena, da bi zadovoljila poleg Srbov tudi Hrvate. O tem yprašanju, ki je poglavitno vprašanje, pa ni v sporazumu niti besede. Vsaka izmed Btrank, ki so sporazum podpisale, bo ostaUi pri svojem programu o državni uredit- vi: dr. Maček pri svojem, Aca Stanojevič pri svojem itd. O čem pa so se sporazumeli? O tem, kaj bi zahtevali, ako bi se jim poveril sestav vlade. Ta vlada bi — kajpada sporazumno s krono, saj sporazum priznava, da v Jugoslaviji vlada kralj Peter n. iz dinastije Karadjordjevičev, do čigar polnoletnosti izvršuje kraljevo oblast namestništvo — ukinila ustavo, ki jo je diktatura 3. septembra 1931 oktroirala (vsilila). Oddaljujoč se od načela absolutne demokratičnosti in parlamentarnosti, ki ga sporazum. v prvem svojem delu tako slovesno poudarja, bi ta vlada oktroirala novo začasno ustavo, oktroirala nov volibai zakon ter izvedla volitve v konstituanto (ustavotvorno skupščino). Ta skupščina bo potem sprejela novo ustavo s takšno večino, v kateri bo večina hrvatskih, večina srbskih in večina slovenskih narodnih poslancev. Gospodje od opozicije so se torej dogovorili med seboj, da bodo državni udar, izvršen 6. januarja 1929, ki je ukinil ustavo ter uvedel diktaturo, odpravili hi popravili z novim državnim udarom, posnemajoč star recept izganjanja hudiča z Belcebubom. Dogovor o samem postopku brez dogovora o načinu bodoče državne ureditve bi mogel, ako bi ee njegove zahteve udejstvile, dovesti državo v neko megleno negotovost. očita »Jutro« bivši SLS. Ob 20 letnici smrti dr. Kreka trdi, da nekdanja SLS ni nikoli imela smisla za velika narodna vprašanja ter da je njena politika imela protinarodni pravec. Kolikor besed, toliko neresnic. Zgodovina spričuje resnico. In resnica je ta: ^red svetovno vojno je bila slovenska liberalna (narodno-napredna) stranka v kranjskem deželnem zboru celo desetletjo tesno zvezana z nemškirai baroni in drugimi Nemci ter delala politiko proti slovenskemu ljudstvu. Znani protivnik in preganjalec slovenstva dežebii predsednik nemški baron Hein je vžival obrambo in pomoč slovenskih laži-svobo- domislecev in naprednjakov. Tak je bil narodni pravec slovenske liberalne politike in tak je bil smisel slovensklh liberalcev za velika narodna vprašanja! jUrgo Caballero, blvil rdefil mlnlstrskl predsed- ¦Ik y Bpanljl, katerega ao zadnjo dnl povsem od- •tevill ln ga ho«e rdeča vlada v ValenclH izro- Citl IJudskemu sodiščn. Leon Jouhansr, glavnl tajnik francoske delavake atrokovne «tvezo, hoče poostrltl opozlcljo protl Chautempsovl vladL Skotl v severnl Angliji so zelo močni ljudje. Prl njlh Je Tazfiirjen narodnl Sport. Na sllki vidl- mo. prjaškega Skota, katerl se vežba v metanju lesenega droga. Kltajskl metaleo rodnih granat. SUka napada japouskth pešccv.