oO.M,
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	>
       — ^  —
PoStniim platana * Kotovini.	u,n«a	taan	“	BU"v*w,n.flS'''	Stev,lkl	Dln	,,6°-
 -----------------ahr«----
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.	Telefon	št.	2552.	Ljubljana,	v	soboto,	30.	maja	1931.	Telefon	št.	2552.	štev.	61.
XI. Ljubljanski velesejem pozdravljen I
Lepo dobo let ima Ljubljanski velesejem za seboj, v drugem desetletju je, in je vendar še vedno čil, čvrst in zdrav kot je bil v prvih letih svojega obstoja. Da, mirne duše in s ponosom lahko trdimo, da si je naš velesejem svojo pozicijo še bolj utrdil. Postal je v gospodarski organizaciji stalna, koristna in potrebna ustanova, ki se uveljavlja v vedno večji meri. Kot gobe po dežju so klili v povojni dobi velesejmi iz tal, treba je bilo posebnih konferenc in konvencij, da se je njih število omejilo; in kje so danes! Večina je postala žrtev prenagljenosti, navidezna potreba se je izkazala kot odvišna, hirati so začeli in izhi-rali so. Ostalo je le to, kar je dobro, zdravo in potrebno. Biti nam more le v ponos in v veliko zadovoljstvo, da je med tvorbami povojne dobe Ljubljanski velescjm ena najbolj zdravih.
Enajst let je preteklo, odkar smo videli v Tivoliju prvič izdelke produkcije in pridelke zemlje, in vse je ostalo tako, kot je bilo. Pa so se razmere vobče vendar tako zelo predrugačile. Povojne opojnosti ni več, na njeno mesto je stopila suha realnost, gospodarska kriza trka na okna na vseh koncih in krajih, podjetnost je zbežala in se je umaknila v najskrajnejše kotičke previdnosti, kjer leži naložena mrtva glavnica. V takšnih razmerah so velesejmi klicarji, ki vabijo glavnico zopet na dan, ki pravijo, da vendarle ni tako hudo kot se splošno misli, da je previdnost vse-
NOVA ŽELEZNIŠKA TARIFA ZA PREMOG.
Po sklepu generalne direkcije državnih železnic stopi 15. junija t. 1. v veljavo nova železniška tarifa za črni in rjavi premog, za lignit in koks.
* * *
DRŽAVNI OPRTNI ŠOLI V SKOPLJU IN NA CETINJU.
Trgovski minister je odredili1, da se otvorita s pričetkom šolskega 1. 1931.-32. državni obrtni šoli v Skoplju in na Četi-' nju. Skopska obrtna šola bo imela oddelek za elektrotehniko, stavbarstvo in umetnostno obrt, cetinjska za avtotehni-ko, elektrotehniko in stavbarstvo. Učna doba na obeh šolali traja tri leta.
*	* *
HMELJSKI TRG.
V	žatcu povečano povpraševanje iz inozemstva zaradi večje prodaje piva. Cene 150 do 250 Kč. Vreme je za hmelj v splošnem ugodno. Dela na poljih normalno napredujejo. V nekaterih krajih so hmeljski nasadi trpeli zaradi mrčesa. Splošno stanje hmelja se smatra za ugodno. Javni markacijski urad v Zatcu jo rebistriral do danes 166.000 meter-skih stotov.
*	* *
MEDNARODNI KMETIJSKI KONGRES.
Prihodnje dni odpotuje v Prago naša delegacija na mednarodni kme-
eno prevelika in da je treba pričeti zopet življenje gospodarskega udejstvovanja.
Med glasnimi in, kot upamo, prav uspešnimi klicarji je tudi naš velesejem. Kamorkoli na sejmu pogledaš, povsod življenje, upapolni pogledi v bodočnost, podjetnost, vabilo na delo, na dobro naložbo glavnice.
Veliko nalogo si je velesejem nadel in videti je, da jo bo dobro izpeljal ter se kot enakovreden brat uvrstil v vrsto svojih velikih prednikov, oziroma stopil večkrat tudi pred vrsto ter korakal pred njo. O posameznostih v prednostih letošnje prireditve ne bomo govorili; pridi in poglej, pa boš videl, da naše besede niso pretirane in da boš odnesel s sejma naj lepše utise in najboljše izglede za bodočnost, ki naj bo vsaj nekoliko drugačna, kot je sedanja doba večnih kriz in insolvenc. če nam vcepi sejem upanje v boljšo bodočnost in upanje v uspeh našega dela, je izpolnil svojo nalogo v naj obilnejši meri. Naš list mu je nudil vseskoz naj večjo pozornost, sledil je pripravam, mudil se pri tem paviljonu, otipal oni odelek, govoril o tej panogi, priporočal obisk v kar največjem številu itd. Pokazal je, kako se mora razumevati pomen te naj večje naše gospodarske razstave za vse naše gospodarsko življenje.
In kot dobri njegovi prijatelji mu želimo tudi to pot kar najlepših uspehov!
tijski kongres. Vodja naše delegacije je gosp. dr. Frangeš, bivši kmetijski minister, med člani pa so zastopniki zadružništva in profesorji zagrebške in beograjske poljedelske fakultete. Mednarodni poljedelski kongresi imajo dolgo tradicijo in se vrše že od leta 1889.
*	* *
NIZEK DELNIŠKI INDEKS V AVSTRIJI.
V	sredi maja je padla indeksna številka avstrijskih delnic na doslej najglobljo točko. Če vzamemo za indeks leta 1926. številko 100, je znašal indeks 30. aprila I. 1. 72-3, 15. maja pa že 58-6; dani je bil 15. maja še 91-8. Industrijske delnice so padle v teku enega leta za polnih 40%, bančne pa za več kot 30%.
> * * *
O STANJU 2ETVE V NAŠI DRŽAVI.
Izvozniško društvo kraljevine Jugoslavije je zbralo iz vse države podatke o stanju žetve in posevkov. Po teh podatkih se smemo nadejati, da bo letošnja žetev tolikšna kakor leta
1929,	ki je bila najboljša v zadnjem desetletju. Ječmen je odcvetel in odlično kaže, pšenici je zagotovljeno dovolj moče in se zanjo ni bati. Turšči-ca povsod dobro obeta. Tudi sadje je povsod v prav dobrem stanju, žuželk je letos prav malo. Tako kaže povsod prav dobro za letošnjo žetev. Zdravstveno stanje živine je odlično.
Zaščita siosiova »rirgovec«-
To dni sem bral v nekem nemškem strokovnem časopisu za papir in pisarniške potrebščine lep članek, ki je značilen za današnje razmere in ki po svojih zanimivih izvajanjih zasluži, da ga vsaj v glavnih potezah priobčimo tudi slovenskemu trgovstvu. Članek navaja med drugim sledeče:
Trgovina je prastara ustanova, ki jo poznajo že najstarejši zgodovinski viri. Uživala je v preteklih letih upravičeno velik ugled, kar dokazujejo 'številne predpravice, katere so ji podeljevali razni vladarji. V starih, pa tudi se v polpreteklih časih je bila čast, biti trgovec, ki je užival tudi v družabnem oziru vse pravice enakopravnega državljana. Spominjati se moramo na ugled, ki so ga uživali trgovci v hanseatskih mestih, da si moremo predstavljati, kaj je pomenjal trgovec v preteklih časih.
Kake trgovce imanio danes v naših vrstah ?
Kje pa. še najdemo danes starega ponosnega, dobrosrčnega trgovca starega kova? Iskati moramo, da najdemo v trgovskih vrstah ljudi, ki so nam bili v prejšnjih časih vzorniki.
Mnogo je pripomoglo k temu dejstvo, da je trgovina danes prosta obrt. Le preveč onih, (ki nimajo ne poklica, ne 'zmožnosti in tudi ne veselja za trgovino, je vstopilo v trgovske vrste in hoče biti trgovec, ©rez nadaljnega si more nadeti ta ras lov danes vsakdo, ki ima priglašeno kako trgovsko obrt. Nihče ga pa ne vpraša, ali ima tudi kaj pojma o trgovini, ali ima kaj smisla za trgovsko poslovanje.
Poštenega trgovca, vzgojenega po starih trgovskih načelih, ki je ponosen na svoj poklic, kojega se je v redu izučil, danes že težko ločimo od elementov, kateri so se po slučajni konjunkturi vrinili v trgovski stan, ne da bi mu delali čast.
Kako naj to odpravimo?
Da se ugled trgovca zopet dvigne na prejšnji ugledni položaj, je mogoče doseči le s tem, da se dvigne strokovni nivo našega naraščaja. Vsakdo, ki se izuči, naj z vajeniškim izpitom dokaže zmožnosti za trgovca. To se danes zahteva že v vsakem poklicu. Izpite delajo uradniki, zdravniki, učitelji itd. Predivo se trgovski pomočnik osamosvoji, naj bi zopet s praktičnim izpitom pokazal, da im® potrebne zmožnosti za dobrega in solidnega trgovca. Le na ta način nam bi bilo mogoče doseči, da bo trgovec pridobil prejšnji ugled in v javnem življenju spet zavzel mesto, katero mu po važnosti njegovega poklica za gospodarstvo po vsej pravici pripada. Kdor se ni v redu izučil trgovine teinu naj se enostavno prepreči, da bi se naziva! trgovca. Prenehati mo ih to, da bi imel vsakdo pravico dostopa v trgovino in se na-zivati trgovec.
Prizadevajmo si, da to preprečimo. Strnimo se vsi v eno fronto v borbi za to, da pridobi trgovski stan svoj izgubljeni ugled, da bo zopet čast biti trgovec, ne pa, da bi se moral res pravi trgovec tega naziva pri ljudeh, ki ga ne poznajo, večkrat celo sramovati.
Smatral sem za to potrebno, da opozorim naše trgovce na težnje naših tovarišev v inozemstvu. Mislim, da ga ni trgovca pri nas, ki bi se s temi težnjami ne strinjal. Naše organizacije so v tem pogledu pokazale hvalevredno inicijati-vo. Kruto bomo razočarani, ako novi obrtni red, na katerega stavimo veliko upanja, ne bo izboljšal v tem pogledu položaja.
Naša zahteva je bila in ostane: trgovina trgovcu, ne I»a ljudem, ki so vse drugo, kakor izučeni trgovci. Kakor si ne moremo misliti rokodelca brez uspo-sobljenostnega dokaza, tako si tudi ne moremo misliti, da bi smel postati trgovec vsakdo, pa naj se je trgovine učil ali ne.	Vilko Weixl.
Apel na člane davčnih odhorov.
Vsi občutimo na lastnih žepih težko krizo v našem gospodarstvu, čuti jo trgovina, čuti jo industrija in težke posledice ima tudi za obrt, ki je med vsemi panogami gospdarsko še naj šibkejša. Nobenemu ni prizaneše-no. Zaloge, nabavljene v nadi na normalno razprodajo, ne gredo v denar. Težke čase preživlja naš kmet, dobro se ne godi našemu srednjemu stanu, posledice tega pa trpi trgovina, obrt in industrija,
Blago se težko razpečava, odjemalci so pičli, naročniki redki, pa je trgovec in obrtnik primoran oddati mnogo denarja na kredit, ki postaja vedno bolj riskanten. Izgube so na dnevnem redu. Nič boljše se ne godi veletrgovini, ki jo zadevajo ob slabi konjuk-turi, obilih prisilnih poravnavah in mnogih konkurzih težke izgube.
Vsi vemo in se zavedamo, da gremo nazaj, da ne napredujemo in da le s težavo držimo svoje dosedanje pozicije.
Te občutne splošne gospodarske depresije pa se ne zavedajo davčne uprave. Od mnogih strani dobivamo opozorila, da so davčne uprave pripravile za odmero pridobnine predloge, ki v nekaterih primerih daleko presegajo celo lanske predloge. Ker vemo, da so davčne uprave k temu silili fiskalni nagibi, jim tega niti zameriti ne moremo in ne smemo, dasi bi smeli pričakovati, da bi ravno davčne uprave morale biti najbolj informirane o žalostnem položaju v našem gospodarstvu.
Teh predlogov ni treba motriti posebno tragično, ker so ravno še le predlogi. Vendar pa nas opominjajo na nevarnost, ki preti pretežni večini naših trgovcev, industrij cev in obrtnikov. Ta opomin nam daje povod, da apeliramo na člane davčnih odborov, ki imajo odločitev v rokah, naj spravijo oceno dohodkov za odmero pridobnine v sklad s plačilno zmožnostjo davkoplačevalcev. Naj imajo pred očmi težke prilike, v katerih se gospodarstvo nahaja, in ne bo jim težko, da izpolnijo svoj dolžnost.
Zakon jim daje veliko moč, postavlja jih za razsodnike med davčno upravo in davkoplačevalci, nalaga pa jim tudi dolžnost, da vršijo svoj posel vestno in nepristransko. Te dolžnosti vršiti jim letos ne bo težko, ker bodo upoštevali, da dohodninske razmere v letu 1930 z zelo redkimi izjemami gotovo niti v eni stroki niso bile ugodnejše nego leta 1929, pač pa v pretežni večini strok gotovo slabše.
Prepričani smo, da bodo davčni odbori v polni meri izpolnili svojo dolžnost in skrbeli za to, da se bo pridob-nina tudi za leto 1931 gibala v mejah pravičnosti, to je v mejah davčne moči in plačine zmožnosti davkoplačevalcev. To spričo razmer v letu 1930 ni samo njihova dolžnost, temveč je tudi pravica davkoplačevalcev, koje zastopajo, da to od njih zahtevajo.	z.	m.
Občni zbor Ljubljanske borze.
V	četrtek popoldne se je vršil v Trgovskem domu VI. redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote, ki ga je otvoril in vodil predsednik g. Dragotin Hribar. V svojem pozdravnem nagovoru je g. predsednik pozdravil namestnika borznega komisarja načelnika finančne direkcije v Ljubljani g. Frana Bajiča, ki je zastopal odsotnega finačnega direktorja dr. Povaleja, in zastopnika finančnega ministrstva ravnatelja podružnice Narodne banke v Ljubljani g. Ivana Gregoriča. V svojem poročilu je predsednik g. Hribar poudaril, da svetovna gospodarska kriza tudi ni prizanesla naši borzi, ki je občutila zastoj zlasti v prometu z lesom. Vendar naša borza ni bila tako hudo prizadeta, kakor to opažamo pri velikih inozemskih borzah, če se je navzlic težkočam borzno poslovanje tudi lani dobro razvijalo, tedaj gre zasluga glavnemu tajniku dr. Mariju Dobrili in pravnemu tajniku dvornemu svetniku Božidarju Bežeku. Na koncu svojih izvajanj se je predsednik g. Hribar spomnil lani prerano umrlega člana borznega sveta g. Antona Kristana, ki je v borzi več let z vnemo sodeloval, kakor tudi borznih članov Petra Majdiča, Kozine, Knafliča in Oro-szyja.
Poročilo finačnega odbora
je podal g. Josip Gogala, ki je ugotovil, da je borza lani plačala zadnji obrok brezobrestnega posojila v višini
20.000 Din in je sedaj brez dolga. Poslovni uspeh lanskega leta je bil nekoliko slabši, vendar znaša prebitek
281.000 Din. Ugotovil je, da je knjigovodstvo borze v naj lepšem redu in je zato predlagal absolutorij borznemu svetu, kar je bilo soglasno odobreno.
Za ukinjenje ali poostritev prisilno-poravnalega postopanja.
K besedi se je nato oglasil predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, ki je ugotovil, da se nevarno množijo poizkusi tihih in prisilnih poravnav, kar spravlja našo trgovino in industrijo v veliko nevarnost in nesigurnost, izziva pa tudi bojazen za dober glas naše trgovine. Prečital je dopis, ki ga je poslalo Društvo industrij cev Ljubljanski borzi, glede ukrepov, ki bi bili potrebni, da se ta bolezen zatre .Iz dopisa tega društva, ki se, kakor znano, intenzivno bavi z zaščito upnikov, je razvidno, da je stanje glede prijavljanja poravnav ostalo nevzdržno. Glede insolvenc je Dravska banovina na tretjem me-
Čemu hujskanje?
V	zadnjem času beremo po raznih delavskih listih krvavordeče članke o delodajalskih bičih, o izžemanju delavstva, o ledenomrzlem prehajanju preko stotin človeških žrtev. Zakaj tako hude besede?
Ker so mnoge tovarne in veleobrati pri nas morali zreducirati delavske vrste, znižati plače in uvesti skrajno gospodarnost.
Strogo delavskim listom sekundira-jo z enakimi žargoni kajpak tudi one strokovne organizacije in glasila, ki bi se rade polastile delavskega zaupanja v druge, še nedavno politične in svetovnonaziranjske cilje. Pa to nas toliko ne zanima.
Gre za vprašanje, ali je tako ravnanje človeško, delavsko in vestno in ali pomagamo z zatajevanjem stvarnega položaja rešiti resnične delavske in produkcijske probleme.
Naj prvo to-le ugotovitev: Samo hujskanj e še ni dejanski stan, a s samim rovarenjem proti razrednemu solida-rizmu pa tudi še nismo pomagali ne delavcu, ne tovarni in ne produkciji. Jasno je, da se takih sredstev poslužujejo le oni, ki žive od hujskanj na raznih položajih, ki pa za stvarno gospodarsko delo nimajo ne prediz-obrazbe, ne dobre volje, ne obče moralne kvalifikacije.
Poglejmo resnici v oči! Tovarne odpuščajo delavstvo, znižujejo mezde itd. Ali mar iz kaprice? Iz dobička-
stu v državi; le po številu'prebivalstva znatno večja Dunavska in Savska banovina beležita večje število insolvenc. Društvo je mnenja, da mora njeno prizadevanje ostati brez uspeha, če se tudi druge organizacije ne uprejo naraščajočemu prijavljanju poravnav. Ministrstvu pravde in ministrstvu za trgovino in industrijo bi se moralo predlagati, da se ukine zakon o prisilni poravnavi izven kon-kurza ali pa da se določbe zakona poostrijo, zlasti s tem, da se poviša minimalna kvota za poravnavo od 40 na 75°/o. Gosp. Jelačin je nato ugotovil, da je sedanje stanje v resnici nevzdržno. Trgovec, ki prodaja na kredit, mora v popolno negotovost zaupati blago kupcu. V teku enega leta, odkar je v veljavi zakon o prisilni poravnavi, se je izkazalo, da določbe tega zakona ne morejo preprečiti zlorab. Da se ohrani dober glas naših gospodarskih podjetij in da se ta podjetja obvarujejo pred nepotrebnimi izgubami, naj občni zbor pooblasti borzni svet, da stori korake pri pristojnih ministrstvih v smislu dopisa Društva industrij cev in veletrgovcev. Na vsak način se mora preprečiti, da bi gotovi ljudje delali kupčije na škodo dobaviteljev. V številnih primerih se je v zadnjem času izkazalo, da se predlagajo prisilne poravnave, čeprav bilančno stanje ne izkazuje nikakega primankljaja, temveč presežek aktiv.
Ugotovitve g. Jelačina je iz svojih lastnih izkušenj potrdil tudi predsednik g. Dragotin Hribar, ki je ugotovil da so gospodarska podjetja nasproti ljudem, ki izrabljajo institucijo prisilne poravnave, brez pomoči in orožja. Na predlog g. ravnatelja Slokarja je nato občni zbor sklenil resolucijo v smislu predloga.
Volitve.
Za tem so se vršile nadomestne volitve v borzni svet, finanični odbor in razsodišče. V borzni svet so bili ponovno izvoljeni gg. Dragotin Hribar, Ferdo Nikelsbacher, Rihard Schwin-ger, Andrej Šarabon, nanovo pa je bil izvoljen g. Josip Kavčič. V finačni odbor so bili ponovno izvoljeni gg. Josip Gogala, Ivan Gregorec, Janko Jovan, Anton Kralj, in dr. Miroslav Lukan; v razsodišče pa gg. Ivan Av-senek, dr. Božič, Stanko Florjančič, Peter Hartman, Matej Hedžet, Janko Jovan, Zdenko Knez, Srečko Kobi Janko Levičar, Fran Modic, Cezar Menardi, Evald Popovič in Fran Stupica.
željnosti, iz pohlepnosti, kakor beremo
v	podobnih hujskarijah? Ali nima tovarnar od večjega obrata večjih dobičkov, trdnejše podlage, ali smemo govoriti o procvitu, kadar se ustavljajo stroji in ko naročila nazadujejo. Ali mar ne obstoja konkurenca med industrijskimi proizvodi, ali niso produkcijski obrati v stalni eksistenčni nevarnosti iz tisoč in tisoč razlogov, n. pr. enostaven carinski odlok v sosedni državi, ki zanj živa duša ne izve, preden ne izide iznenada v uradnih listih itd.
če bi res šlo za tako enostavne zadeve: Zakaj propagatorji podobnih hujskarij ne predlagajo, da ustanove sami tovarne. N. pr. z zadružnim kapitalom. Zakaj ne spravijo par sto tisoč skupaj in poskusijo srečo z raznimi industrijskimi obrati. Radi bi videli, kakšne bodo plače nameščencev teh obratov, kakšno njihovo delo, kakšni gospodarski vidiki.
To bi bil konkreten predlog za omi-ljenje brezposelnosti. Pa tudi s stališča efektivne podpore za brezposelne bi ga bilo toplo priporočati. Za njegov izvedbo bi se zavzemali tisti, ki bi mesto praznih fraz prizadetim hoteli resnično pomagati z dejanji.
Ali ti hujskači ne uvidijo, da veljajo v gospodarstvu labilni zakoni in da je tu sreča opoteča, kakor v kmetijstvu, kjer more slaba letina ali vremenska nezgoda uničiti ves trud enega ali mnogih let.
če takih kritičnih pojavov v gospodarstvu ni, če je res krivda za reduk-
cije na osebnem razpoloženju gospodov delodajalcev in tovarnarjev, zakaj ne pograbiti zlato priliko in ustanoviti samostojne zadružne industrije. To bi cveteli! Pomislite, vsi bi delali nesebično iz idealizma z nizkimi plačami, ne kakor sedanji inženerji ali direktorji, pa tudi delavci bi ne rabili akordnih sistemov, da pospešijo razvoj lastnega podjetja.
V	nekem glasilu čitamo pogosto solzne stvari o redukcijah. Pravimo »solzne«, ker smo uverjeni, da dotičnim, ki o teh stvareh pišejo, ni za drugo, kakor za igro in brezvestno norčevanje iz delavskega položaja in gospdarske-ga procesa zaradi ljubkih, salonskih teorij. Ali taki gospodje ne bi bolje storili, da bi kontretno predlagali, kaj naj se napravi, da se temu zlu odpo-more, odnosno, da bi, ker so naravno oni najboljši »strokovnjaki«, sami vzeli vajeti v roke in se postavili na čelo te ali one akcije, ki jih imajo na jeziku toliko in začeli s pozitivnim delom.
Tako pa trobiti v sedanjo hudo industrijsko krizo o izžemanju, pretvarjati redukcije v delodajalske kaprice itd., ali je to ljubezen do resnice? Da ne pravimo, ljubezen do bližnjega, ljubezen do pravičnosti.
Pomagajte raje v gospodarskem
delu, ustvarjajte prilike za delo, ne mečite polena pod noge onim, ki take prilike v naših skromnih razmerah ustvarjajo, ki se podajajo na riskant-no polje industrijskega snovanja.
Res, čemu hujskanje?!
USTANOVITEV ZADRUGE ZA IZVOZ ŽIVINE.
V	ministrstvu trgovine se je sestala konferenca zastopnikov našega narodnega gospodarstva pod vodstvom Zavoda za (pospeševanje zunanje trgovine. Po inicijativi ministra trgovine g. Demetro-
vi	ca je bilo sklenjeno, da se ustanovi v naši državi posebna zadruga za izvoz živine. V teku 10 dni se imajo predložiti Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine pismeni predlogi o zadrugi.
A nrill prareh20pecivo Jil/KlA vanilin jlodhor-
jM- M.
mw'
C	'
Odino prav/in zanejl/ivi z
1 1 j*'	'■ V.1 «1
NAJVEČJI PRODUCENT CINA REDUCIRAL DIVIDENDO.
Nizozemsko - indijska državna družba Billiton, ki je največji svetovni producent cina, razdeljuje za leto 19B0. 20% dividendo proti 35% leto prej. Poslovno poročilo pravi, da je bila družba močno udeležena pri dogovoru o mednarodni redukciji cinove produkcije. Produkcijo je bilo treba omejiti, ker je bila preve-llika lin so se vidne zaloge cina podvojile, kar se je na trgu javilo v trajnem padanju cen. Dohodek vse cinove produkcije omenjene družbe je znesel v preteklem letu 29,620.000 bol. gold. ali 5,050.000 manj kot leto prej. Poročilo pravi, da se produkcija v globljih jamah ne izplača več in da jo bodo iletos ustavili.
oseh Drst eno- m oečbarone
Jugografika
Liubljana, So. Petra nasip 23
Tečaj Društva sadnih trgovcev za Dravsko banovino v Ljutomeru.
V	nedeljo dne 31. maja 1931 ob 8. uri predpoldne priredi v Ljutomeru Društvo sadnih trgovcev, sedež v Mariboru, sadjarski poučni tečaj v hotelu Zavratnik. Dnevni red je zelo obširen, kajti predavalo se bode o sadjarstvu sploh — kako sad obirati — kar je do danes še zelo pomankljivo
—	sortirati — dovažati ter kako po naj višji dnevni ceni vnovčiti, da dobi sadjar svoj trud dobro poplačan. Sadjarji Ljutomera in okolice, zlasti okraja štrigova in Prekmurja, so iskreno vabljeni in dobrodošli.
Sadjarji, pri sedanji hudi denarni krizi in socijalni bedi je Vaša dolžnost, da se v velikem številu udeležite ter pogovorite, kako vse to ublažiti, kar bo mogoče edino le pri tej panogi doseči to je pri sadjarstvu. Tudi vsi sadni trgovci istega okoliša so iskreno vabljeni.	R.	p.
UVELJAVLJENJE NOVE CARINSKE POGODBE S ČSR.
Današnji češkoslovaški uradni list objavlja, da bo češkoslovaško-jugoslovan-ska tarifna pogodba stopila v veljavo 1. junija. Obenem objavlja posamezne carinske postavke.
*	* *
VAŽNA IZPREMEMBA V VODSTVU OSREDNJEGA URADA ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV.
Generalni ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu gosp. Milan Gtaser je upokojen, na njegovo mesto pa je imenovan za generalnega ravnatelja g. dr. Arselin. Novi generalni direktor dr. Arselin je takoj po končani vojni stopil v službo socijalnega zavarovanja in je (prevzel vodstvo Začasne železničarske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani. Ko pa je stopil v veljavo sedanji zakon o zavarovanju delavcev leta 1922., je bil dr. Arselin premeščen k Osrednjemu uradu za zavarovanje deJavcev v Zagrebu, kjer je kot načelnik in pozneje direktor vodil važne oddelke
tega urada. V tem svojstvu je dr. Arselin v odlični meni sodeloval pri organizaciji in ureditvi obveznega socijalnega zavarovanja v naši državi.
Poznamo g. dr. Arselina ne samo kot najboljšega poznavalca socijalnc zakonodaje v naši državi, ampak tudi kot skrajno objektivnega in pravičnega uradnika. Prav zato smo njegovo imenovanje sprejeli z velikim zadoščenjem in iskrenim veseljem. Na visokem in odgovornem mostu mu želimo obilo uspehov.
Jfc Jjt *
SVETOVNA PRODUKCIJA UMETNE SVILE V PRVEM ČETRTLETJU.
Londonski »Commercial« je sestavil statistiko o svetovni produkciji umetne svile v prvem letošnjem četrtletju, ki je znašaila 99,470.000 funtov po 453'6 gramov proti 102,670.000 funtom v prvem četrtletju leta 1930. Anglija je producirala 11,500.000 funtov (lani 12,200.000), Nemčija 13,600.000 (14,925.000), Češkoslovaška 1,000.000 (1,000.000), Japonska
10,100.000	(8,325.000), USA 28,800.000 (28,750.000). Razen Italije, Japonske in v imajhnem obsegu USA povsod nazadovanje.
*	* *
KNJIGA 0 RUSIJI.
iRastoča gospodarska aktiviteta Rusije na skoraj vseh evropskih in ameriških trgih zbuja zmeraj večje zanimanje za oblikovanje gospodarstva v državi sovjetov. Izredno bogato in dobro urejeno snov o gospodarskih načrtih Rusije dobimo v zadnjem zvezku od I. F. Losin-skyjja priobčevanih »Russische Monats-berichte« (Verlag »Finanznachrichtenc, Wien, III. Marsergasse 1). Pridejan je opis sovjetskoruske državne industrije. Zanimivi so podatki o ruskem finančnem načrtu in o njegovi izvedljivosti. V tej zvezi se razlaga dumpdng in sprememba ruske države iz prvotnega tvorenja strank.
Vsak trgovec in smotren gospodar mora citati
»TRGOVSKI LIST«
E
Tovarne parketov v Jugoslaviji so z
89-odstotno večino sklenile ustanoviti kartel, le parketna tovarna v Karlovcu, ki zastopa 11 odstotkov kontingentacije, je bila proti ustanovitvi kartela.
Pridelek bombaža v USA. Z bombažem obdelani svet v USA znaša v raznih letih od 45 do 47 milijonov acrov, povprečno 46 milijonov. Na 1 acre pride v povprečnosti nekaj nad 150 funtov bombaža (lani 147-7, leta 1929. 155-0, leta
1928.	152-9, leta 1927. 154-5). Lanski pridelek je izkazan s 13,932.000 balami po ca. 200 kg. 1 aore je 40-468 arov.
Podržavljanje angleških železnic bo v bližnjem času predmet resnega razmo-trivanja in se bo Macdonald sam zavzel za to.
Največji italijanski blagovnohišni koncern »La Rimasccntc« v Milanu, s 16 podružnicami v drugih mestih, znižuje delniško glavnico od 90 na 45 milijonov lir, da odpiše vsled pocenitve nastale zgube. Dividende letos ni; zadnja je bila 6 odstotkov.
Mednarodni odbor za trgovino z demanti je odklonil predlog, naj se produkcija reducira.
Ogrski in romunski eksporterji žita
se bodo v kratkem sestali v svrho posvetovanja o rešitvi žitne prodajne krize; upajo na dober uspeh.
Iranci ja je kupila v obdonavskih državah velike množine žite iz tamkaj se nahajajočih zalog; tako poroča pariški list »Petit Journal«.
Izvoz tobaka iz Bolgarije je zelo pa-e > var utegne 'imeti spričo izrednega pomena tega trgovskega predmeta slabe posledice v skupni izvozni bilanci Bolgarije; v prvem četrtletju t. 1. je bilo izvoženih 6/27 ton tobaka v vrednosti 702-37 mil. levov proti 8288 tonam in 1093‘98 milijonom levov v prvem lanskem četrtletju.
Palačo za 7 milijonov čebel je dal pri Pragi zgraditi gen. direktor Slov. banke , Kasui- ' moderno urejenem poslopju je nastanjenih 140 čebelnih rodov.
Svetovna industrija svinčnikov se bo združila v trust, ki bo obsegal najpomembnejše tvrdke. Namen trustu je racionalna izraba obratov, gospodarska organizacija prodajnih aparatov in enotno vodstvo vseh podjetij. Sicer pa ostanejo posamezna podjetja samostojna.
Dogovor o Mednarodni agrarni kreditni banki je podpisalo doslej 13 držav ostale države imajo priliko, da podpišejo dogovor do konca decembra t. ]
Ne •Glanzstoff in ne Aku ne bosta izplačali nobene dividende za leto 1930.
Zaključki ameriških bakrenih družb, ki so kazali že lani veliko nazadovanje dobička, so letos še slabši, delajo pa še zmeraj s precejšnjim dobičkom.
Nemčiji se ponuja posojilo dveh milijard mark; posojilo naj prepreči ustavitev reparacijskih odplačil itd.
Proračunski deficit USA ceni Mellon za ca. 8(X) milijonov dolarjev, d očim so drugi govorili o 1000 milijonih. Proračunsko leto se bo zaključilo 30. junija.
švicarski kapital v Ogrski se javlja v zadnjem času zmeraj bolj in se množijo švicarske investicije v ogrskem gospodarstvu.
Investicije ogrskih državnih železnic letos do 30 milijonov pen-
dni.Jv Ja Tra kot land financiranje
dobav sama oskrbeti.
Pripravlja s<» ustanovitev velikanskega petrolejskega trusta z glavnico nad eno milijardo dolarjev; priprave vodi znani ameriški petrolejski magnat Sinclair.
Mednarodna konferenca juvelirjev je zborovala v Amsterdamu. Šlo je za formulacijo raznih pojmov, s čimer je bilo ustreženo -zahtevam USA. D e m a rt t n. pr. je samo oni kamen, ki obstoji iz kri-s a iziranega ogljika. Od druge strani vemo da je odpravljena vsaka omejitev produkcije demantov.
Češkoslovaške tovarne umetne svile (štiri so) so zvišale cene za povprečno
4	odstotke. Posebne cene uvoznih kontingentov s tem niso tangirane.
Obtok bankovcev v Češkoslovaški je izkazan s 5773 milijoni K?, kritje v zlatu in devizah znaša 3587 milijonov Kč.
Argentinska Narodna banka je znižala obrestno mero od 7 na 6K %, kar je pač znamenje časa.
RAZSTAVA POHIŠTVA NA LETOŠNJEM XI. LJUBLJANSKEM VELESEJMU.
Ena izmed mnogih zanimivosti na letošnjem XI. ljubljanskem velesejmu je brezdvomno razstava mizarskih del. Pohvalno bodi omenjeno, da so se odločili kompaktno razstaviti svoje izdelke mizarski mojstri iz Št. Vida pri Ljubljani, Ljubljane in iz okolice. Poleg njih razstavi tudi še več drugih pohištvenih tvrdk samostojno. Izdelki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti in solidnosti ter po skrajno zmernih cenah. Razstavljene so kuhinjske, spalne, jedilne oprave, pisarne in drugo od najpripro-stejše do najfinejše in najbogatejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster jamči, tako za kakovost in prvovrstnost ilesa, kakor tudi za kakovost izvršitve vsakega posameznega kosa. Isti mojstri nameravajo z nekaterimi ljubljanskimi mizarji aranžirati skozi vse leto na prostorih ljubljanskega velesejma stalno razstavo za mizarske izmike, na kar javnost še posebno opozarjamo. Vsak razstavljalec nudi vsakomur brezplačen proračun, brezplačne načrte in vse to-stvarne informacije in pojasnila. Zlasti tujci naj se prepričajo, da pri nas mizarski izdelki najmanje ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, cene naših izdelkov pa so v vsakem pogledu več kot konkurenčne.
^mtdbg.pouDaSeuani?
Tvrdka Giusto Persich, Genova (104).
Šalita Sant Anna 5 int. 4 (Piazza Por-tello) išče zastopstva tukajšnjih večjih tvrdk za Ligurijo, eventualno za Gornjo Italijo, zlasti tvrdk naslednjih strok: deželni pridelki (fižol, suhe gobe) suhe slive, mesni izdelki, salame itd. Ponudbe je poslati direktno v našem jeziku.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 8. junija t. 1. ponudbe glede dobave raznega orodja (nakovalna kladiva, ročna kladiva, klešče, svedri, ključi za matice, škarje za rezanje pločevine, lopate, jeklena meda, francosk ključi itd.); do 15. junija t. 1. pa glede dobave 1600 m žičnih vrvi.
—	III. Pomorska obalska komanda v Boki Kotorski sprejema do 10. junija t. 1. ponudbe glede dobave 500 košar za premog in 100 steklenic; do 15. junija t. 1. pa glede dobave 20 komadov železnih vozičkov za prevoz premoga. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 11. junija t. 1. ponudbe glede dobave 2 zidnih ventilatorjev in 2 avtomatičnih zaklopnic, 120 kub. m borovih hlodov, 50 komadov posod za vodo, 10 kv. m pločevine, 1 kompletne konjske opreme, 10 komadov dežnih plaščev, 50 komadov ščetk, 70 komadov motvoza, 5 parov gumijastih rokavic, 5 kg žice in 50 komadov porcelanskih valjev za žico. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 15. junija t. 1. ponudbe glede dobave 250 m kabla, 1400 kg bakrenih vrvi in 500 kg vijakov za tračnice. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 15. junija t. 1. pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave raznega gradbenega materijala, kovin, železa, vodovodnih in kanalizacijskih cevi, armatur, okov za v rata in okna, peči, orodja, strojev, tračnic i. t. d.; pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave 400.000 kg amonijevega solitra, 200 kg bombažnega sukanca, 40.000 kg preje od jute, 30.000 kg parafina, 30.000 kg žvepla, 24.000 kg katrana, 390.000 komadov kartonskih škatelj, 25.000 kg papirja za zavijanje,
20.000	komadov papirnatih vrečic, 350 tisoč komadov kuvert.
Oddaja krovskih del na zgradbi vojašnice »Vojvode Mišiča« v Ljubljani se bo vršila potom ofertalne licitacije dne
15.	junija t. 1. pri inženjerskem oddel-
ku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddeku.)
Oddaja zakupa restavracije na postaji Vrhovine-Plitvička jezera se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 15. junija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.)
Prodaja pil. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 11. junija t. 1. ponudbe glede prodaje 1000 kg pil. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja. Dne 15. junija t. 1. se bo vršila pri upravi oddelka Zavoda za izra-du vojne odeče v Zagrebu javna licitacija glede prodaje odpadkov od sukna, platna, usnja, starega železa, pločevine itd. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi.)
KOLIN IK A TVOBNUA CIKORIJE LJUBLJANA.
OKUSNA IN ZDRAVA
KOLINSKA KAVA!
M. D.:
Kupujmo domače blago!
V	prejšnjem članku pod istim naslovom sem podal, kaj je v bistvu naloga akcije za propagando domačih izdelkov. Tu hočem podati nekaj misli in predlogov, kako naj bi se ta akcija izvedla.
Kakor že rečeno v prejšnjem članku, bode predvsem potrebno, da se izbere neki organ, ki bode celo akcijo vodil. Ustanovitev takega organa je možna bodisi kot samostojno društvo ali pa kot odsek kake že obstoječe organizacije. Da bi imel čim več uspeha, je potrebno, da bi bilo v njem zastopanih čim več organizacij in podjetij. Poleg posameznih industrijskih podjetij, ki so v prvi vrsti zainteresirana na tej akciji, bi priporočal, da se zanjo zainteresira in da so v njej zastopana tudi stanovska predstavništva trgovcev, industrijcev in obrtnikov, okrožni urad za zavarovanje delavcev, ki je zainteresiran na zaposlitvi delavstva i. dr. ev. tudi državna oblast sama. Na ta način bi bil krog interesentov te akcije čim večji in delovanje bi tem lažje našlo razumevanje in materijalno ter moralno podporo. Ime tega organa je postranska stvar, lahko bi se imenoval: »Odbor (ali društvo) za propagando domačega blaga.«
Po mojem -mnenju -bi -moral ta odbor zbrati predvsem potreben materijal za celo akcijo, predvsem psihološke motive, ki vplivajo na predsodek o prednosti tujega blaga, ter motive, ki bi bili sposobni, da v teku akcije vplivajo na konstimente in na preprodajalce v tem smislu, da bodo dajali prednost ne tujemu, temveč domačemu blagu. Zbrati bi moral statistične podatke in argumente, s katerimi bi se lahko vplivalo v korist kupovanja domačega blaga. Ko bi bil zbran ves materijal hi zagotovljena denarna sredstva, bi se pristopilo k akciji na zunaj, pri čemur bi se moralo posluževati vseh mogočih sredstev, ki jih pozna moderna propaganda. Treba bi bilo -stalnega večletnega delovanja takorekoč vseh 5 človeških čutil, da se spremeni javno mnenje v cilju akcije. Treba bode stalno tolmačiti in pojasnjevati pogreš-nost -in škodljivost omenjenega predsodka tako za preprodajalce kot za konsu-mente. Povdarjati bo treba važnost nakupovanja domačega blaga za gospodarski napredek ne -samo posameznega -podjetja, temveč cele države in naroda ter s tem posredno vsakega posameznika; povdarjati bo treba važnost okrepitve notranjega tržišča, medsebojno odvisnost prosperitete trgovine in domače industrije, in važnost te prosperitete za kon-zumenta itd. itd. V ta namen bi bili naj-pripravnejši časopisni članki, nadalje članki v revijah, brošure, a tudi plakati, predavanja, film, radio in slično.
Poleg tega bi priporočal, da se -tudi pri nas uvede kakor že v inozemstvu: »Teden nakupovanja domačega blaga« ali: »Domač teden« ali »Jugoslovanski teden« ali slično. K sodelovanju za ta teden bi bilo treba pritegniti predvsem naše časopisje, ki je itak zainteresirano na razvitku domače industrije in trgovine. Časopisi bi lahko imeli v tem tednu posebno izdajo posvečeno tej akciji, v kateri -bi se občinstvu raztolmačil pomen in važnost te akcije. Upam, da naši časopisi tega ne bi odrekli. Ta teden
bi moralo biti delovanje odbora posebno intenzivno. Dobro bi bilo, da se ta -teden izdado posebni plakati, da ima -radio ta teden predavanja o tej akciji, ali da vsaj vsak dan v tem tednu -med dnevnimi sporočili navede vsaj eden ali dva argumenta, ki govore za nakup domačega blaga. Zelo učinkovito bi se lahko uplivalo na občinstvo s filmi, na ta način, da se ta teden v filmih proizvajajo statistični podatki o sposobnosti domače industrije in njene nezaposlenosti vsled importa tujih izdelkov, ali pa naj bi se prevajale scene, ki bi praktično pokazale prednost domačega blaga n. pr.: »Dva turista se opremita za turo na naše planine. Eden, ki ima dovolj denarja, kupi vso opremo inozemskega izvora, češ, ker je dražja, je tudi boljša, dobim kupi drugi za male denarje samo domače blago. Na turi pa se pokaže, da je v uporabi domače cenejše blago trpežnejše, boljše in praktičnejše od dragega inozemskega. Na -takem ali sličnem primeru bi se lahko pokazala prednost velikega števila domačih izdelkov, pri obleki, perilu, obutvi, turistovski opremi, jedilih, kolesih, ako se peljeta po ravnem s kolesi, zemljevidih itd., itd. Sličen primer z velikim številom izdelkov bi se lahko pokazal pri izberi nevestine in ženinove bale, ali pri izberi opreme dveh plesnih parov, kjer bi se lahko pokazali izdelki, ki jih kupujejo tako moški kakor ženske. Ta teden bi se -lahko vršila v večjih krajih bodisi pod okriljem odbora te akcije ali pod Okriljem domačega -gre-mija ali lokalnih obrtnih društev predavanja o tej akciji. V šolah naj bi se tolmačilo mladini pomen te akcije. Ev. naj bi se organizirale razstave onih domačih produktov, k-i se vklju-b zadostni domači produkcijski zmožnosti še vedno uvažajo. Čas za tak teden je po mojem mnenju najboljši malo pred Veliko nočjo, ker -se vrši takrat zelo veliko nakupovanj s strani konzumentov. Ce pa se hoče bolj uplivati na preprodajalce, bi bil primernejši čas za trajanja kakega velesejma. Sploh bi bilo potrebno, da v tej akciji sodelujejo velesejmi in gospodarske razstave. Ker bi se morala ta akcija vršiti skozi več let, bi se lahko vršil ta teden ob raznih letnih časih enkrat spomladi pred Veliko nočjo, drugič pred Božičem, ali v jeseni tako, da bi imele interes na celi akciji tudi one stroke, ki izdelujejo sezijske artikle.
Priporočal bi nadalje, da se izda za domače blago varstvena znamka, ki bi morala biti ena-ka za vse blago domačega izvora in za katero znamko naj bi se delala čim večja propaganda. V Avstriji so predpisali z zakonom za žgane opojne pijače točno označbo, da-li je blago domačega ali tujega izvora oz. da-li je tujega izvora, a v Avstriji pretočeno.
Nadalje naj bi ta odbor zbiral podatke o vrsti in množini onega inozemskega blaga, ki ga lahko dovolj izdelamo doma, pa ga lahko nadomestimo z drugimi domačimi izdelki. Za take izdelke, ai lahko nadomeščajo druge importirane izdelke, naj se dela primerna propaganda za njih konzum. S tem bi se dalo marsikaj doseči, kajti danns so v konkurenčni borbi bore pravzaprav posamezni artikli za konzumenta. In večkrat
Ferdo Jelenc:
Obratovanje hotela in njegov položaj v gospodarstvu.
zmaga oni, ki ima boljšo in vztrajnejšo propagando, ter tako zmanjša ali celo izpodrine star konzumni artikel. Tako poroča Day Giles ( vknjigi: Wie kon-kuriere ich erfolgreich), da je padel v Ameriki konzum svinjskega mesa v 17 letih od 114 funtov na 36 funtov na leto na osebo, konsum pšenične moke pa od 227 na 54 funtov, dočim je poraba riža v istem času porastla od 25 na 35 funtov na farni lij o. S primernimi vprašalnimi polami, ki naj bi se razposlale na domače veletrgovce in industrijce, bi se podatki o teh nadomestnih artiklih kmalu dobili. Poiskali maj bi se glavni nakupovalci takega blaga, ter naj se nanje opozori domače producente. Z vprašalnimi polami, bi se lahko tudi zbral neprecenljiv in izčrpen materijal o motivih, ki vplivajo na nakupovalce tujega blaga, da dajejo istemu prednost pred domačim. 'Pake vprašalne pole bi morale ibiti prikrojene posebej za preproda-jalce-trgovce, in posebej za domačo industrijo, ki bi 'lahko v njih navedla svoje želje glede daljnih korakov te akcije. Trgovci in konzumentje pa bi v vprašalnih polah lahko navedli svoje želje, ki jih imajo napram domači industriji. Nadalje napake, ki jih delajo domači produoentje, bodisi v produkciji bodisi v prodaji. Čimbolj bodo želje in stališče trgovcev in konzumentov glede domačo industrije in domačih izdelkov znane, tem lažje jim bode ugoditi, tembolje bode napredovala naša akcija. Zato je članek g. I. Ž. v Trgovskem listu od 9. III. t. 1.: »K članku: Kupujmo domače blago« že lep donesek in takoj poraben materijal za to akcijo. Gotovo ga je z velikim zanimanjem prebral vsak domač industrijec in prodajalec domače industrije. Čim več takih člankov in mnenj se bode čulo, tem hitreje bodemo vedeli, kje so naše medsebojne težave in napake, in tem lažje jih bodemo odpravili, kajti bolezen je treba najpreje spoznati in ugotoviti njen značaj, šele potem se lahko temeljito izleči.
Končno bi se lahko pritegnilo k lej akciji tudi državne oblasti, predvsem v propagandne svrhe. Pred 4 leti sem či-tal v nekem strokovnem časopisu sporočilo, da žigosa angleška pošta vsako znamko z »Angleški izdelki so najboljši« in da je v vsakem italijanskem vagonu plakat s pozivom: »Kupujte italijanske izdelke«. Tudi naša pošta je že žigosa-
la znamke s propagando za Ljubljanski velesejem, in tudi v železniških vagonih so bili plakati Ljubljanskega velesejma, pa je torej upanje, da bode pošta in železnica šla na roko tudi tej akciji.
Ta cela akcija bi torej bila neke vrste kolektivna reklama, kakršna je v naprednih deželah v zadnjem času vse pogostejša in ki pokazuje vedno večje rezultate. O njej trdijo strokovnjaki, da predstavlja gospodarsko najvišjo stopnjo propagande, in da omogoča dobro prilagoditev produkcijske kapacitete na tržno kapaciteto. Pri taki kolektivni propagandi so stroški, ki odpadejo na posamezno podjetje, minimalni, v našem primeru še posebno, če bi dali časopisi prostor brezplačno na razpolago. Običajen način za kritje stroškov take kolektivne reklame je, da prispevajo posamezna zainteresirana podjetja po velikosti obrata ali po številu delavcev ali po vrednosti produkcije, v našem primeru n. pr. po vrednosti importiranega blaga, ki odpade na branžo posameznega podjetja, ozirajoč se na velikost podjetja. Skratka najti je treba nek ključ za čim pravičnejše kritje stroškov, kajti pravilo mora biti, da naj bo prispevek tem ve6ji, čim večjo važnost ima akcija za dotično podjetje oz. organizacijo. Lahko se tudi prepusti vsakemu zainteresiranemu podjetju oz. organizaciji, da da prostovoljne prispevke ali pa se stroški razdelijo medsebojno sporazumno. V drugih državah so se zbrali za slične kolektivne reklame in celo baš za akcije za propagando domačega blaga velikanski zneski, in zato upam, da bi ne bilo težko zbrati primerne zneske za naše razmere. Končno imam v tem že nekaj izkušenj, ker se taka akcija v savski banovini že izvaja.
To bi bilo v kratkem nekaj predlogov. V praksi se bode pokazalo nebroj potov in sredstev za dosego cilja, treba pa je imeti vseeno preje nekak načrt in jasno začrtan cilj cele akcije. Jaz sem povedal v tej stvari svoje misli, kdor ima še kake predloge v tej stvari, naj jih pove, da se čuje čim več mnenj in stališč. Trgovski list bo rad objavil tozadevne članke. Predvsem pa je potrebno, da se z akcijo čimpreje za&ne, ako nečemo, da se z nami zgodi po našem pregovoru: >Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.«
Zadnji stavek prejšnjega poglavja nam je tiskarski škrat tako pokvaril, da se ne ve, kaj se obeta. Z organizacijo ne »dotedanjega«, ampak hotelskega obrata se borno to ra j pečali v naslednjih dveh ali treh poglavjih.
Postranski obrati in pomožni oddelki.
Pri popisu organizacije hotelskega podjetja borno najbolje postopali, ako takoj v začetku omenimo in na kratko označimo ono, s čemer ni potrebno, da bi ise pečali podrobno, ker so tam načela obratovanja ista, kakor v vseh drugih obratih. S tem borno tako rekoč izluščili jedro našega predmeta ter potem imeli lažje stališče.
Pri tem izločenju imamo v mislih v prvi vrsti tako zvane postransko obrate hotelskega podjetja, katerih namen je, stopnjevati njegovo gospodarstvenost. Naravo in pomen postranskih obratov pa bomo raz videli že iz itega, če jih enostavno naštejemo. So to:
Pridelujoči in izdelujoči postranski obrati, kakor lastna sadjereja, vrtnarstvo, kmetijstvo, mlekarna, živinoreja, perutninarstvo, cvetličarstvo in vinogradništvo.
Postranski obrati za razne usluge, kakor prevozništvo, kopališče, športne naprave, n. pr. prostor za tenis.
Izkoriščanje odpadkov, kakor svinje-,eja.
Značilno za postranske obrate je, da izdelujejo ali kupujejo na debelo in oddajajo tudi tretjim blago oziroma usluge, ki jih glavni obrat itak rabi sam. Po svoji naravi so samostojni obrati, to se pravi, da se mora njih rentabilnost presojati posebej in ločeno od rentabilnosti glavnega obrata, ne pa globalno v celem podjetju. Sploh pa kaže njih samostojnost že ime »obrat« samo, kajti to ime pritiče samo gospodarskim organizmom, to je nečemu, kar ima lastno življenje in ni samo organ.
Kakor hitro postranski obrati ne pokažejo rentabilnosti, zahteva neizprosni zakon podjetjeve -samoothrane, da se jih zatre in njih funkcijo prepusti drugim. Na kratko rečeno, postranski obrati se imajo obratovati kot podružnice, kar mora seveda najti izraza tudi v knjigovodstvu, ter obračunavajo svoje dajatve z glavnim obratom po cenah, kar bi stalo drugje in po katerih jih seveda tudi oddajajo tretjim. Primenivši male razmere velikim, obstoja med postranskimi obrati in glavnim obratom samo ohlapna zveza realne unije, vse skupaj pa da podjetje.
iNi pa zamenjati postranskih obratov z oddelki, kakor je pralnica, ki spada k pomožnim oddelkom, in restavrant, ki je eden izmed oddelkov hotelskega obrata, katerih rentabilnost se sicer zasleduje posebej, vendar le iz obratovalnih interesov. Oddelki pa brez ozira na rezultat rentabilnostne preizkušnje morajo biti, so toraj samo organi, ali na politične uredbe preneseno, samo re-sorti.
Na podlagi za vsak odelek posebej izvedene rentabilnostne preizkušnje se bodo dobili temelji za nadaljno ravnanje ter je toraj ta preizkušnja za podjetje bitne važnosti, kajti cilj, za katerim mora vsako podjetje stremeti, je gospodarska učinkovitost vseh njegovih oddelkov, čeravno se koncem koncev njih uspeh utopi v cetotnem uspehu podjetja.
V	dejstvu je toraj kompenzacija neuspeha enega oddelka proti uspehu drugih oddelkov možna, čeravno načeloma neupravičena.
[Vendar se mora vedeti, kaj se dela, kakor mora tudi trgovec vedeti, kaj dela, ako prodaja gotovo blago iz obratovalne politike po cenah, ki ne krijejo lastne cene plus režije. Pri konglomeratu tako raznovrstnih dajatev, ki se vrh tega dado posamezno le težko oceniti, kakor so hotelske, pa se ne moremo zanesti na tako zvani »pravi čut«, ampak so to le krute številke, ki nam tu more-
"■Pomota se je zgodila tudi v tem, da bi morali zadnji članek priobčiti pred današnjim, kar naj nam cenj. čitatelji blagovolijo oprostiti. Op. ured.
jo pokazati pravo pot. Razen tega pa dela hotelir, kakor smo pokazali, z velikim kapitalom, ki je nujno po veliki večini tuj in vrh tega še nepremičen do skrajnosti, in jo vsled tega hotelirjeva odgovornost toliko večja.
Eklatanten izraz najde ta kompenzacija neuspeha na eni strani proti uspehu na drugi strani pri hotelskem obratu v mnenju, ki je vladalo do pred kratkim in ki pravi, da .je vseeno, če je kuhinja pasivna, če je le sobni oddelek pozitiven. To mnenje pa se vedno bolj opušča ter se lahko reče, da ni na višku situacije hotelir, ki se ga še drži.
Kar nam ostane po odluščenju postranskih obratov podjetja, je glavni obrat, ki sestoji toTaj iz oddelkov. Od teli oddelkov so nekateri pomožni, ki naj tudi zadostujejo njih imena: Pralnica, likalnica, krpalnica, shramba za perilo, delavnice (mizar, slikar, sedlar, mehanik), kurilnica. Nekateri pomožni oddelki služijo tudi neposredni postrežbi gostov, kakor pralnica, ki pere tudi go-stovsko telesno perilo, likalnica itd. Ostali pa vzdržujejo samo zopet druge oddelke. Na visak način vidimo, da pomožni oddelki ne vrše neposredno tiste službe, ki je hotelska služba po definiciji, službe torej, ki smo jo prav v začetku te razprave hotelu namenili, to je oskrbe gostov s stanovanjem in hrano.
Pač pa vrši to nalogo neposredno oni obrat, ki nam ostane po izločenju pomožnega obrata, in to je hotelski obrat, ki si ga borno ogledali s podjetjevim vodstvom vred v prihodnjem poglavju.
Ako postavimo celo stvar od narobe na prav, vidimo, da imamo hotelsko podjetje, ki se deli v glavni obrat in postranske obrate. Glavni obrat razpada v oddelke, ki jih lahko razvrstimo v dve skupini, v pomožni obrat in v hotelski obrat. Izgleda toraj, kakor bi bili razdelili glavni obrat v nadaljne panoge, toraj obrat v obrate. Pa to ni res, delitev
je samo vidikovna ter pomaga, kakor bomo videli, pri razumevanju in pravilnem obratovanju posamnih oddelkov. Niti ne sme naziv »hotelski obrat« delati preglavice, kajti mišljen je v pomenu »hotelski obrat po odliki«, to je, da se morajo vsi ostali ali pomožni oddelki precenjevati z njegovega vidika in mu služiti. Enako se izraža hotelski poslovni jezik.
Trg jajec. Zadruga za ekspert jajec v Št. Juriju ob Juž. železnici poroča: Trg je vsled velikih dovozov in majhnega povpraševanja še nadalje slab. Kupci so zelo rezervirani, ker jih skrbijo veliki transporti iz Rusije, pričakovani še za tekoči mesec. Nakupna cena se je morafla zato znižati zopet za 2 in en četrt pare za kos. Izgledi so negotovi; mnogo zavisi' od količine ruskih transportov.
MEDNARODNO PADANJE CEN SE N ADALJU JE.
Avstrijski zavod za konjunkturno raz-iskavanje označa splošni (položaj ob pričetku maja kot precej nespremenjen napram preteklim trem mesecem. Zaposlenost, prodaja in cene so bile na isti višini, čeprav so kazale majhne dosedanje spremembe bolj na zboljšanje kot na poslabšanje položaja. Izrecno neugoden moment je bilo le dejstvi, da se je mednarodno padanje cen po večtedenskem zastoju nekako v sredi aprila zopet pojavilo. A obenem je nastopilo zopet tudi olajšanje na denarnem trgu, ki se je bilo prej prav tako ustavilo kot padanje cen.
Smotreni trgovci in industrij-ci citajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah!
*
Tekstilna industrija na letošnjem XI. ljubljanskem
velesejmu.
Tekstilna industrija je ena od najvažnejših in najpotrebnejših panog industrije vsake države in ona ima nalogo, da krije potrebo najširjih mas.
Tekstilna industrija v naši državi se ne nahaja še na oni stopnji, kjer bi po naravnih pogojih države in potrebah prebivalstva zamogla biti.
Težka in dolga gospodarska kriza in njene posledice silijo naše tekstilne in-dustrijalce, da zmanjšavajo delo in izgleda celo, da bodo primorani delati s presledki. Eden glavnih vzrokov tega težkega stanja je, da naš konzument v
KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJAN-KSE OKOLICE,
katere občni zbor se je vršil dne 28. maja t. 1., posluje letos v jubilejnem letu. Dne 18. septembra t. 'I. praznuje ta najstarejši denarni zavod v Ljubljani svojo petdesetletnico.
Iz poročila ravnateljstva posnemamo sledeče:
Kljub stopnjujoči se krizi nudi bilančni zaključek za preteklo upravno leto 1030. dokaz stalnega uspešnega napredovanja. Upravno premoženje je naraslo na 223,505.363-77 Din. Hranilne vloge so izkazovale ob sklepu lista 213,154.918-06 dinarjev ter so napredovale v primeri s prejšnje!©tnim stanjem za 21,279.161-38 dinarjev. Posojila so dosegla 184,804.711 dinarjev 49 para ter so se zvišala za 24,643.979-59 Din v pretežni meri s kratkoročnimi krediti. Zavod je v svesti si svoje naloge na domačem denarnem trgu trajno zniževal obrestno mero pri kreditih. čisti dobiček izkazuje pri tem in pri zlasti izdatno zvišani postavki plačanih davkov 444.365-48 Din, h kateremu znesku je treba pribiti tudi prirastek 437.811 dinarjev 93 para na obrestovanju rezervnih zakladov. Slednji so dosegli po pri-štetju dotacij iz izkazanega čistega do-
mnogih slučajih kupuje inozemsko blago, čeprav so domači izdelki inozemskim kos tako v kakovosti kakor v ceni. To nagnjenje konzumentov pa temelji zopet v tem, ker večinoma niti ne vedo, kaj vse se izdeluje doma. Zato še vedno naročajo izdelke tujih tovarn, na katere so od nekdaj navajeni. Da se temu odpo-niore, je v okriiju letošnjega velesejma prirejena posebna tekstilna razstava. Tu bo najširša javnost imela priložnost, da vidi, kaj vse izdelujemo doma, in da se uveri, da domači tekstilni izdelki v nobenem oziru ne zaostajajo za tujimi.
bička 8,861.897-17 Din. Deležnikov je štel zavod 6150. Denarni promet je narasel na 891,120.469-30 Din.
Povpia-L.
Tečaj 27. maja 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. .		22-805
Berlin IM 		—'—	13-47
Bruselj 1 belga			7-8970
Budimpešta 1 pengO .	—.—	9"8910
Curih 100 fr		1095"—	1098' -
Dunaj 1 šiling		7-9511	7-9811
London 1 funt		275-43	270-23
Newyork 1 dolar ... .	—•—	56-59
Pariz 100 fr		—•—	221-94
Praga 100 kron 		167-59	168-39
Trst 100 lir		295-85	297-85
Radio razstava na XI. ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija bo letos izvanredno bogata. Zastopane bodo znamke Ingelen, Eltz, Siemens, Philips, TeHefunken, Tungsram od navadnih detektorjev do najfinejših aparatov. Razstavljene bodo tudi vse potrebščine za radioamaterje.
Občni zbor gremija trgovcev v Litiji.
Iz poslovanja Ljubljanske borze za blago in
vrednote.
Zanimivosti iz poročila, podanega na občnem zboru naše borze.
iV četrtek popoldne se je vršil, kakor poročamo na drugem mestu, VI. letni občni zbor Ljubljanske borze. Iz letnega poročila, ki je bilo podano na zboru,
posnemamo:
Letno poročilo govori obširno predvsem o splošnem gospodarskem položaju in ugotavlja, da zvene danes iz govorov ali izjav vseh gospodarskih predstavnikov iste ugotovitve iste težke besede »kriza«, »depresija«. Pri analizi postanka svetovne gospodarske krize in njenega upliva na naše gospodarstvo prihaja poročilo do zaključka, da je svetovna gospodarska depresija prišla pri nas do izraza v drugem polletju pretekle, ga leta, ko je statistika ugotovila, da je naš izvoz nazadoval za kar 1515 na 3418 milijonov Din. Težko prizadet je bil v preteklem letu izvoz naših glavnih proizvodov žita in lesa. Pri lesu znaša v primeru z letom 1929. primanjkljaj pri izvozu nad četrt milijarde Din.
Žito.
Žitna trgovina je v naši domovini zadnje leto doživela najtežjo preizkušnjo. Letina pšenice ni bila najugodnejša in so tudi kvalitativno nekatere provinijen-ce nekoliko zaostale. Ob teh okoliščinah se je splošno pričakovalo, da cene ne bodo nazadovale, zato je bilo pred po-četkom kampanje precejšnje zanimanje za terminsko blago. Ko pa se je izkazalo, da svetovna produkcija nadkriljuje vse proračune, so cene pričele kaj hitro popuščati. Morda bi bil padec cen mirnejši in z manjšimi pretresljaji, da ni stopila v konkurenčni boj Rusija, ki je že meseca julija pričela z vkrcavanjem blaga. Rusija pa se ni zadovoljila samo z prodajo efektivnega blaga, temveč je prodajala znatne količine na termin. Pod temi okoliščinami je tudi pri nas postala ponudba obilna in situacija se je tako poslabšala, da se cene niso mogle več ustalili.
V Dravski banovini je letina poljskih pridelkov zaostala za letino 1929. tako kvantitativno, kakor kvalitativno. Kriza je posebno pogubonosao vplivala na našega malega kmeta, ki pri prodaji svojih pridelkov ni mogel izkupiti niti toliko, da bi kril produkcijske stroške. Sedaj se mora znova zadolžiti, če ni že prezadolžen. Promet v žitu in mlevskih izdelkih se je na borzi dvignil od 342 na 406 vagonov, vendar je vrednost prometa padla od 8'2 na 6-6 milijonov Din.
Les.
V Jugoslaviji, osobito pa v Dravski banovini, je lesna produkcija eden glavnih faktorjev našega narodnega premoženja, ki najde tudi posebni izraz v vsakoletni trgovinski bilanci. Velika večina naših posestnikov je odvisna od prodaje lesa. V zadnjih letih so statistike pokazale stalen napredek gozdnega gospodarstva in lesne industrije. Lani pa je nastopil katastrofalni preokret, ki si ga ■niso zamislili niti najtrdovratnejši pesimisti. Padajoča tendenca traja še danes, izgledi za zboljšanje pa so pičli. Lesna industrija je skrčila obratovanja, brezposelnost delavcev v lesni industriji narašča, vozniki so brez zaslužka. Tako je tudi promet v lesu na ljubljanski borzi lani padel od 2.797 na 2.001 vagon, odnosno od 15.9 na 12.2 milijona Din.
Glede na ugodno konjukturo leta 1929. se je produkcija drv v zimi 1929/30. znatno povečala. Preokret tendence je zato tem težje prizadel producente, ker so cene znatno padle. Mila zima je občutno škodovala izvozu dlrv v Italijo, prav tako pa tudi uvoz cenenega premoga, kajti premog je bil v Italiji lani v ceni skoro enak drvam. Izvoz oglja je bil nekoliko boljši, čeprav so bile cene nižje.
Kakor vsa leta, tako je bilo tudi letos povpraševanje po pragovih veliko, toda
do večjih zaključkov ni prišlo. V hrastovim so se producirali pragi večinoma za domač odjem. Večja pa je bila produkcija bukovih pragov, ker je izdelava pragov bolje konveniraila kakor rezanje bukovine. Brzojavni drogovi so se oddajali večinoma v domača inpregnacijska podjetja. Povpraševanje pa je bilo tudi za izvoz, posebno za borove drogove.
IV	bukovini je bila situacija vse leto slaba. Ukinjenje carine na okrogli les je omogočilo izvoz okrogle bukovine. Inozemstvo se je zanimalo le za prvovrstno blago brez napak in grč, kar je domači industriji odtegnilo najboljše blago. Slabo se je oddajala neobrobljena bukovina (monte), zato je tudi produkcija tega blaga znatno popustila. Obrobljena bukovina pa vkljub obstoječi trgovinski pogodbi s Španijo zaradi tamošnjih političnih in valutarnih razmer ni našla pravega trga. Edino bukovi testoni so imeli še primerno ceno.
Reakcija v prvih mesecih leta 1930. je močno prizadela producente mehkega lesa, ki so imeli polna skladišča vseh dimenzij in kvalitet, okrogli les pa so drago plačali. Tu se je tudi pokazal ruski dumpdng, ki je povzročil popoln pre-
VIKTOR MEDEN
vcležganjarna, tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač
Ljubljana, Celovška c. 10
okret. Posledica je bila katastrofalen padec cen. Blago, ki se je rezalo iz drago plačanih hlodov, je zaostalo.
Kljub nekemu monopolu za tesano blago je Slovenija izvozila precej manjšo količino tramov, še manj pa bordo-nalov. Iz bojazni, da se blago ne pokvari, so producenti med seboj tekmovali v nižjih ponudbah. Nesortirano blago zaradi tega sploh ni prišlo v poštev, produkcija pa je znatno popustila. l)a se ohrani Sloveniji vsaj ta vrsta produkcije, je potrebno, da se izdeluje strogo sortirano blago v prvovrstni obdelavi.
Hrastov okrogel les so večinoma porabila domača podjetja, ki se bavijo z produkcijo rezane hrastovine. Cene so tudi tu nazadovale, vendar pa ne v taki meri kakor pri mehkem lesu.
Računski zaključek.
Iz poročila finančnega odbora in iz bilance posnemamo, da so dohodki borze lani nekoliko nazadovali; znašali so
873.000 Din v letu 1929. in 916.000 v letu 1928. Zato se je tudi prebitek zmanjšal na 281.000 Din nasproti 591.000 Din
v	letu 1929. in 313.000 v letu 1928. Cisto premoženje borze se je dvignilo od
591.000 Din na stavbni sklad. Od skupnega premoženja je 788.000 Din naloženo pri denarnih zavodih.
Borzno razsodišče.
Delovanje borznega razsodišča se je v pret. letu precej pomnožilo, kakor je razvidno iz naslednje primerjave:
vložene tožbe terjatve v milj. Din
1927.	1508	9.1
1926.	938	8.3
1928.	1278	7.0
1929.	1534	8.0
1930.	1758	7 4
Število tožb ee je lani povečalo za 224; novo vloženih je bilo 1758 tožb, iz 1. 1929. pa je ostalo 40 nerešenih pravd. Poslovanje razsodišča je bilo zelo ekspe-ditivno, kajti postopanje je v 1404 primerih nad 1 mesec. Največ tožb se je žbe do razglasitve sodbe, in le v 115 primerih nad 1 meces. Največ tožb se je nanašalo na vino in špirituoze (471), na kolonijalno blago (238), na sveče in milo (174), na tekstilne proizvode (130) in na semena (117).
V	torek, 19. t. m. popoldne se je vršil v Litiji redni letni občni zbor gremija za litijski srez pod vodstvom gremij alnega načelnika g. Fortunata Čertanca.
Po kratkem uvodnem nagovoru je obširno poročal tajnik Zveze trgovskih gremijev I. Kaiser o splošno trgovinskem položaju, vzrokih svetovne gospodarske krize in davčno-obrtno-socialno-političnem stanju in delovanju trgovske stanovske organizacije.
G. I. Lončar je podal nato kratko tajniško poročilo, nakar je gremijalni blagajnik g. Viktor Suša poročal o blagajniškem stanju gremija. Gremij je imel v preteklem letu 40.963-49 Din
dohodkov in 27.783-85 Din izdatkov. Skupno gremij alno premoženje je znašalo z dnem občnega zbora 40.963-49 Din.
Po soglasni podelitvi absolutorija je bil isto tako soglasno sprejet proračun za leto 1931., ki izkazuje 23.000 Din dohodkov in 23.000 Din izdatkov. Gremijalna doklada se je določila po pridobnini.
Pri »Raznoterostih« se je obširno razpravljalo o posečanju potnikov po zasebnikih in o krošnjarstvu. Na vsa vprašanja je podal potrebna pojasnila zvezni tajnik g. J. Kaiser, nakar je gremijalni načelnik g. čertanc zaključil zborovanje.
Znižanje banovinske trošarine na pnevmatike.
Na ponovne številne intervencije Au-tomobilskega Kluba, Sekcija Ljubljana, pri kr. banski upravi se je istemu posrečilo, izposlovati v zadevi banovinske trošarine na pnevmatike v znesku Din 25'— za 1 kg, kakor tudi glede načina pobiranja iste sledeče olajšave:
Da se ne bi oviral avtomobilski promet s kontrolo o plačilu te trošarine, je dopuščeno, da se ta plačuje pavšalno za leto 1931/1932. in sioer:
za motocikle..................Din	100-—
za osebne avtomobile .	.	„	500-—
Lastniki motornih vozil, ki se nameravajo poslužitd te ugodnosti, naj to prijavijo Kraljevski banski upravi najkasneje do 30. junija t. 1. ter plačajo odpadajočo pavšalno trošarino do 31. julija 1931.
Lastniki motornih vozil, ki ne nameravajo plačati pavšalne trošarine na pnevmatike v zgoraj določenem roku, bodo primorani plačati isto po § 77. pravilnika o banovinskih davščinah za leto 1931/1932. v znesku Din 25'— za 1 kg ter se bodo morali podvreči vsem kontrolnim določilom, katere bo naknadno izdala kr. banska uprava v Ljubljani.
Poročilo in program Mednarodnega delovnega urada.
»Frankfurter Zeitung« poroča, da izdeluje upravni svet Mednarodnega delovnega urada za Evropsko komisijo pravkar poročilo o stanju brezposelnosti in o borbi proti nji. Popolnoma novodobne glavne misli govorijo o ustanovit-
vi	delovne borze in o novein programu za evropska zasilna dela.
Prvi načrt opira M. delovni urad na dejstvo, da je bila z Wasihingtonskim dogovorom od 1. 1919. o brezposelnosti v 21 evropskih in 3 izvenevropskih državah ustanovljena organizacija za posredovanje dela, ki je sedanjo krizo brez dvoma bistveno omilila. Napravila je dosti dobrega v posameznih evropskih državah, a odpovedala je doslej v ustvaritvi medsebojnih stikov med deloposre-dovalnimi organizacijami posameznih držav. Zato hoče ustanoviti A. Thomas Evropsko delovno borzo.
Druga točka se tiče izvedbe večjih mednarodnih zasilnih del. Kot prvo v poštev prihajajoče delo se imenuje izgrudba evropskega avtocestnega, no-tranjeplovknega in električnega omrežja oziroma omrežij. Najbolj napredne dežele gradijo avtoceste, a nihče jih ne združi v velik racionalen sistem. Avtocesti Pariz—Dunaj—Atene, dalje Pariz— Berlin—Varšava—Moskva, Alpska cesta od severa na jug in vzporedno z njo cesta od Baltskih držav na Balkan, vse to bi se moglo vključiti v medevropski državni sistem. Isto naj bi bilo z notranjimi evropskimi plovbnimi cestami: zveza Ren—Rodan in zveza Sevcronem-škega prekopncga sistema z Donavo. Vse te vodne ceste se dotaknejo več držav in bi imelo od njih korist veliko število trgovskih in gospodarskih interesov v Zahodni, Severni in Centralni Evropi.
Kot zadnje zasilno delo omenja poročilo od M. delovnega urada študirano vprašanje nadomestila vijačnega sklap-ljanja železniških vagonov z avtomatičnim sklapljanjem, s čimer bi odpadlo na leto mnogo človeških žrtev, kar bi bilo dalje tehniško in gospodarsko zelo ko-
P,
nporoca se
firegorc & Ko.
fl_|ub§ jjana
Vcleirgo vitia špcccrijskrga in kolonijalnega blaga, raznega žganja in špirita.
Tulci« n 22-46	Brzojavi: Gregorc
Zahtivute specijalne ponudbo!
ristno in bi pri izvedbi v vsem evropskem železniškem omrežju dalo za dobo. petih let 600.000 delavcem zaposlenost in zaslužek.
Končno omenja poročilo, da omeji svojo pobudo na nekatera takoj praktično izvedljiva velika mednarodna zasilna dela, in predlaga v svrho nadaljevanja izvolitev dveh manjših mešanih študijskih odsekov iz zastopnikov Evropske komisije in upravnega sveta M. delovnega urada.
Zanimivo bo, kaj bodo odgovorili na te predloge zlasti dvanajsteri zastopniki vlad v upravnem svetu.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd.
Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, suši, monga in lika domačo perilo
tovarna JOS. REICH.
0 Danzigu in Gdynii. Nekaj naših narodnih gospodarjev je letos obiskalo ti dve mesti. Napisali bomo par številk, ki nam pravijo, kako rapidno Gdynia raste. Danzig more obvladati na leto 12 milijonov ton prometa, Grynia že sedaj 10 milijonov in bo prišla po popolni izgraditvi na 15 milijonov ton. Ce damo skupnemu pomorskemu prometu Poljske številko 100, sta pacticipiram mesti na tem prometu v sledečem razmerju:
Danzig Gdvnia
1923	100	—
1924	99-6	0-4
1925	98-1	1-9
1926	93’4	6-6
1927	89-7	10-3
1928	81-6	18-4
1929	75-2	24-8
1930	69-4	30-6
Vidimo, da raste promet Gdynie v
uprav ameriškem slogu. Opozorimo zlasti na skok od 1. 1925. na 1. 1926. in od leta
1927.	na leto 1928. Sedaj gre že skoraj tretjina 'poljskega pomorskega prometa preko Gdynie.
Železnica Donava-Sava-Adrija (prej
Južna železnica) je imela v preteklem letu 400.000 zlatih frankov čistega dobička dala jih bo v odplačilni sklad in porabila jih bo za zopetni nakup delnic, za dividende ne bo ostalo nič.
Zlate zaloge Angleške in Francoske banke so bile v začetku maja sledeče:
147,500.000	funtov in 45.600 milijonov frankov.	,
GENE JIIGOSLOV. PRODUKTOV V INOZEMSTVU.
Trgovske zbornice poročajo, da dobivajo vsak teden od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine poročila o cenah na inozemskih trgih, in sicer v prvi vrsti o cenah za one vrste blaga, ki se izvažajo iz Jugoslavije. Eksporterji dobijo vpogled v poročilih o cenah pri pristojnih
Trgovci! Naročajte blago pri tvrdkah, katere oglašajo v »Trgovskem listu«.
DRUŽBA ZA OKADIJO ELEVATOKJEV
V	JUGOSLAVIJI.
V	ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu so dovršili pravkar zakonski osnutek glede žituih elevatorjev. Tiče se ustanovitve družbe za gradbo in obratovanje elevatorjev. Žitno čiščenje v elevatorjih naj ojači konkurenčno zmožnost našega žita na svetovnih trgih (standardiziranje); vskladiščenje naj omogoči primerno politiko cen in naj nudi zlasti poljedelcu kredite. Ustanovili bodo Priv. d. d. za žitne elevatorje, osnovna glavnica je proračunjena na 100 milijonov Din. Delničarji bodo Drž. Hipotekarna banka, Priv. Agrarna banka, Priv. d. d. za izvoz deželnih produktov, banovinske hranilnice, zadruge in zadružne zveze. Trgovinski minister bo dovolil družbi izdajo obligacij v svrho nabave glavnice za elevatorje. Družba bo smela najemati posojila doma in v inozemstvu. Imenovani bodo upravni svetniki (devet). Pri izvozu bo imela družba tarifne olajšave. Torej se ustanavlja nekaj podobnega kot so zahtevale zadruge na zborovanju v Splitu.
SKUPINA STANDARD OIL V LETIH
1929.	IN 1930.
Velike družbe te skupine so sedaj svoje zaključne številke že objavile in vidimo v njih posledice petrolejske krize. V sledečem seznamu je sestavljen čisti dobiček osmih družb te skupine v preteklih dveh letih, pri čemer omenjamo, da je Humble Oil and Ref in ing s 70% kontrolirana od Standard Oil of New Jersey in da se bo Vacuum Oil združila s Standard Oill1 of Newyork (dobiček je izkazan v milijonih dolarjev):
	1929	1930
Standard Oil of New Yersey	120-9	42-2
Humble Oil and Refining Co	32-5	18-1
St. Oil of New York	38-8	40-3
Vacuum Oil	35-8	20 4
St. Oil of Indiana	78-5	46-4
St. Oil of California	46-6	37-7
St. Oil of Kansas	1-5	04
St. Oil of Kentucky	1-5	o-i
	356-1	205-6
Ugodni zaključek St. Oil of Newyork ima svoj poseben vzrok v prodaji raznih vrednot za 23-8 milij. dol. Ce to odštejemo, vidimo pri imenovanih osmih družbah čisti dobiček 181-8 milij. dol., kar je komaj dobra polovica čistega dobička 1.
1929.	Kljub temu so pa izplačale družbe v letu 1930. 286-6 milij. dol. v dividendah proti 269-7 in 218-7 (milij. v preteklih dveh iletih. Letos (pa dividende tega zneska nikakor ne bodo dosegle; že v prvem letošnjem četrtletju so z zneskom 62 milij. dol. zaostale za 4’7 milijonov za lanskim prvim četrtletjem. Od tedaj naprej so jih zopet večkrat skrčili.
PADANJE V PORABI ELEKTRIČNEGA TOKA.
Elektrarna Fala d. d. poroča o padanju v porabi električnega toka v (preteklem letu. Zlasti je tovarna dušika v Rušah vsled omejitve obrata odvzela manj toka. Leta 1929. je znašala oddaja toka 172-4 milij. KWur, lani pa le 166 6 milij. Od leta 1923. do leta 1927. je oddaja toka rasla od 102-7 na 180’5 milij. KWur; od tedaj naprej pa pada. Dohodki, ki so znašali leta 1923. 12-7 milij. Din, rastejo stalno; leta 1925. so narasli na 21 milijonov 800.000 Din. leta 1930. pa na 29 milijonov 800.000 Din.
*	*	*
ŠPANCI KUPUJEJO PETROLEJ V RUSIJI.
Rusi so sklenili s španskim petrolejskim monopolom dogovor o dobavi ruske nafte. Ruska oena je za 13% nižja kot ona, ki jo zahtevajo Angleži in Aineri-kanei .Pogodba velja tri leta in pol in obsega 975.000 ton bencina in 190.000 ton težkega olja, kar je nekako polovica španske potrebe.
*	*	*
ZUNANJA TRGOVINA RUSIJE.
V	prvem letošnjem četrtletju je izkazana trgovina Sovjetske Rusije s 447 milijoni 161.000 rublji proti 510,380.000 rubljem v prvem lanskem četrtletju; na izvoz je prišlo 195,938.000 rubljev (lani 236,'796.000 rubljev), na uvoz pa 251 milijonov 223.000 rubljev (lani 273,584.000 rubljev); bilanca prvega letošnjega četrtletja je z dobrimi 55 milijoni rubljev pasivna (lani ca. 37 milijonov), kar gre edino-le na rovaš marca, ki je bil pasiven z 59 milijoni rubljev.
Našim kadilcem. Monopolska uprava je sklenila izdati za XI. ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija posebno vrsto >Vardar< in »Drina« cigaret, ki se bodo prodajale poleg vseh naših specialitet v sejmski trafiki v škatljicah po 20 komadov po ceni, ki velja za navadne Vardar in Drina cigarete, na sejmišču.
Poljski načrt za preskrbo Evrope z žitom. Mednarodni žitni konferenci v Londonu je predložila Poljska načrt za organizacijo žitnega izvoza. Kot mednarodni organ naj se osnuje organizacija s sedežem v Londonu, ki naj določa višino izvoznih kontingentov posameznih držav. Vsaka država bi smela eksporti-rati mesečno kvečjemu petino dovoljenega ji kontingenta. Ce posamezne države ne eksportirajo določene jim množi-
ne, naj se dodeli razlika po šestih mesecih drugim državam. Kot rezerva za slučaj nenavadno velikega povpraševanja naj se stavi londonski centrali na razpolago določena množina žita.
Izvoz sadja in zelenjave iz Italije. Italija je eksportirala v preteklem letu
2.690.000 met. stotov citron, glavna odjemalka je bila Nemčija; pri izvozu oranž 1,200.000 met. stotov in mandarin
121.000 stotov vidimo zopet Nemčijo kot prvo odjemalko. Jabolk je bilo izvoženih 522.000 stotov, večinoma iz Južne Tirolske; kupci so bili po vrsti Češkoslovaška, Avstrija, Francija, Nemčija, Švedska itd. Namizno grozdje 453.000 stotov je šlo v prvi vrsti v Nemčijo in Avstrijo, prav tako krompir, paradižniki, ohrovt in razna zelenjava.
Omejitev pridelovanja džute. V zadnjih tednih kaže trg surove džute trdnejšo tendenco, povzročeno po poročilih o manjšem pridelovalnem areailu. Rastoča produkcija v lanskem letu ob istočasnem padanju porabe in padajočih cenah je v vrstah indijskih producentov surove džu-tee povzročila propagando za zmanjšanje produkcije, ki ije menda imela uspeh; kajti poročila iz Indije pravijo, da je pridelovalni prostor džute letos za 30 ali celo za 40 odstotkov manjši kot je bil lani. Seveda je pa še zmeraj ca.
5	milijonov bal prejšnjega pridelka na razpolago, ki bodo močno pritiskale na trg in zaenkrat onemogočale padanje cen.
Sladkorna pesa v Evropi. Mednarodna zveza za sladkorno statistiko priobčuje številke s sladkorno peso obdelanega sveta v 15 državah, ki so njene članice. Po tej statistiki je bilo lani s sladkorno peso obdelanih v teh državah 1,349.000 ha, letos 1,093.000 ali 18-93% manj. Manjka v tej statistiki devet držav (Anglija, Francija, Rusija itd.). Več hektarov kot lani je obdelanih s sladkorno peso le v Avstriji, Finski in Turčiji, povsod drugod manj; pri nas v Jugoslaviji lani 51.356 ha, letos 40.483 ali 21-17% manj. Najbolj so se hektari skrčili v Rumuniji, od 44.000 na 15.000 ali za 66%. Zapišemo še število tovarn 1930/31 in v oklepaju 1931/32: Češkoslovaška '.140 (130), Nemčija 233 (228), Poljska 69 (67), Ogrska 13 (13), Belgija 43 (38), Avstrija 7 (7), Italija 51 (51), Jugoslavija 8 (S), Bolgarija 5 (5), Romunija 12 (5), Danska 9 (9), Švedska 20 (20), Finska 1 (1), Irska 1 (1), Turčija 1 (1). Vsega skupaj se število delujočih tovarn v kampanji 1931/32 zniža od 613 na 590, največ v Romuniji. Lichtova in Mikuscheva cenitev se od gornje nekoliko razlikujeta, prvi ceni obdelanost v onih 15 državah na 1,120.000 hektarov, v vsej Evropi na 2,990.000 hektarov, Mi-kusch pa na 1,130.000 oziroma 3,020.000 hektarov.
Ttjiu poro rili
MARIBORSKO SEJMSKO POROČILO.
Na svinjski sejem dne 22. maja 1931. je bilo pripeljanih 416 svinj, cene so bile sledeče:
Mladi prašiči 5—6 tednov stari kom. Din 50—80, 7 do 9 tednov Din 90—150, 3—4 mesece Din 200—250, 5—7 mesecev Din 300—340, 8—10 mesecev Din 430—460, 1 leto Din 550—700, 1 kg žive teže Din 6—8, 1 kg mrtve teže Din 9—10. Prodanih je bilo 231 svinj.
Mednarodni borzni indeks — povsod močno padanje. Že v preteklih tednih do 9. maja so velike mednarodne borze beležile občutne izgube tečajev, teden od 9. do 16. maja je bil pa še prav posebno slab. Nagib za novo gibanje na baisse je ne glede na splošne posledice gospodarske krize dala zlasti vest o Avstrijskem Kreditnem Zavodu. Najbolj občutno so udarec čutili na Dunaju in zelo močno so trpele tudi borze v Berlinu, Londonu, Parizu in Newyorku. Tu podamo indekse delniških tečajev na 12 običajnih mednarodnih borzah.
Konec	Začetek	2.-9. V.	9.-16.
1.1927 - 100	1929	1930	1931
Berlin	113-6	47-6	44-7
London	102-6	40-0	37-1
Pariz	156-8	85-0	80-9
Bruselj	133-8	47-2	46-8
Amsterdam	104-5	49-1	47-5
Stockholm	109-5	65-9	63-2
Ziirich	101-0	70-3	68-9
Dunaj	91-4	55-7	47-1
Budimpešta	109-2	57-0	54-1
Praga	108-3	74-6	72-7
Milan	124-0	74-4	72-9
New York	137-3	85-4	79-8
Iz delniških indeksov v seznamu navedenih dvanajst efektnih trgov izraču-njeni mednarodni borzni iudeks je v tednu od 9. do 16. maja doživel padec doslej redko opazovane ostrosti. Že teden prej je padel za 0-6 odstotka, sedaj pa kar za 5 odstotkov na novo globinsko točko 59-6, pri čemer je indeks leta 1927 enak 100. Naproti letošnjemu maksimu v začetku marca, označenemu s 70-8, je padel mednarodni borzni indeks do dne
16.	maja za 16 odstotkov. Semintja se pojavi majhen dvig, a mu sledi nato tem hujši padec.
*	* *
Cena bombažu je padla v Newyorku na novo povojno globinsko točko 9-1 cents.
Ceno platine so v Londonu nenadoma zvišali od 4/10 na 5/2/6 za umeo, kljub temu, da so zaloge še zmeraj prevelike. —
Kartotečni
sistem
MUDI:
»AGRIPPA«
v obliki knjige
Fridobitev na času Največjo sigurnost Najhitrejšo kontrolo Popoln red
Prihranek na prostoru Ugodno shranitev knjig v ognja-varnih blagajnah
ODSTRANJUJE:
Napačno odloiitev in zmešnjavo
Izgubo listov
Napake
Zamudno iskanje
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO
Prospekti brezplačno!
M. TIČAR, LJUBLJANA
Iv. Brunčič
stavbni in pohištveni pleskar in lilar
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom.
Ljubljana, Kolodvorska 23
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna
Telelon 34-76
‘Grgovci in industrijci!
“Tieg/cvski
list
se priporoča za
in serivanfe?
^Brzojavi: SKrispercoloniale £jubljana — telefon it. 2263
Ant. Krisper Coloniale
Častnik: Josip Vevlič
Cjubljama
1Velepražarna kave.
raznega žganja in ia kave.	.	/	,	oo	Konjaka.
Mlini za dišave. JJUnajSkd Cesta JJ *"Mineralne vode.
Zaloga špirita, ga žganj konjaka.
“(sočna postrežba	Ustanovljeno	leta	1840	Ceniki	na	razpolago
SPEDICIJSKO PODJETJE
R. RANZINGER
Tilifon št 20-60	LJUB LJ ANA
prevzema vse ▼ to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora Carlaslto skladišča. Nistne trošarina prosto skladišč«. Urinsko posredovan!«. Pr««oi pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili
Knjige, Časopise, račune, vizitke, memorande, kuverte, tabele, lepake, letake, naročilnice v blokih s poljubnim Ste
__________________________________________________________________________   Telefon	25-52
Številom listov, barvotlske,
1 Cianc, uuiui...n.vv •	a puijuuniin ncviioiil 11SIUV, UOITUU.*' . H
cenike kakor tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro ln po zmernih ■ J fl ^ 11>1 J |T1 flU CJrCCf	Cfe.
ISKARNA MERKUR
Lastna
knjigo-
veznica
žCrecfižni zavod zgl fegevine in industrije
£> j uhljema, Prcscrncva ul* 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana. • Telefon št.: 2040, 2457, 2548;
Interarban: 2706, 2806. - Peterson International Banking Code
Obrestovan j e vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna narodUa, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- ln Inozemstvo, safedepositi i. t. d.
vseh vrši, velikosti in oblih
OGLEDALA
Brušena in nebrušena stebla vseh vrst Marmornato steblo v najlepših barvah priporoča
..KRISTAL
Popravljajo se tudi stara motno postala ogledala
(Litt D. D. lovama ogledal in brušenega stokla - edino iiito domače podjetje
Centrala: Maribor, Koroška cesta 52
Podružnice:
Ljubljana Yll, Medvedova cesta 38	Split,	Zrinjska	ulica	6
MERCINA IN DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAHOPRODAJA ZA SLOVENIJO VSEH IZDELKOV TOVARNE ZA DOKUMENTNI IN KARTNI PAPIR
BRATJE Pl ATIH Ih •• RADEČE
LJUBLfANA • KOLODVORSKA ULICA 3
Vinocel
tovarna vinsbega bisa
Sij ubij ana
z o. z.
nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji
M
Pisarna:
Ljubljana, Dunajska c. 1 a, II. nadstr.
Zahtevajte ponudbol
I. Slanovic
splošno ključavničarstvo
Ljubljana, Gajeva ulica 2
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specljelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno ponlklovana.
* OGLEDALA
m vseh vrst, velikosti in oblik
STEKLO
zrcalno 6-8 inm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd.
0) SPECTRIIM D. D.
LJUBLJANA VII - Tol. 23-43
ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK
Za jugoslovanske patente
št. 1406 od 1. marca 1923 na:
»Način i aparati za izvlačenje staklenih ploča«
(»Vorrichtung und Apparate zum Ziehen von Glastafeln«)
št. 1683 od 1. aprila 1923 na:
»Postupak za kontinuirno vučenje staklenih ploča«
(»Verfahren zum kontinuierlichen Ziehen von Glastafeln«)
št. 1763 od 1. maja 1923 na:
»Postupak za izvlačenje stakla«
(»Verfahren zum Ziehen von Glas«)
št. 1979 od 1. avgusta 1923 na:
»Postupak za vučenje staklenih tabla«
(»Verfahren zum Ziehen von Glastafeln«)
št. 1988 od 1. avgusta 1923 na:
»Postupak za izmenu savijajučeg valjka kod vlačečih Strojeva za staklene ploče«
(»Verfahren zum Auswechseln der Biegewalze bei Ziehmaschi-nen fiir Glastafeln«)
št. 2527 od 1. decembra 1923 na:
»Stroj za vlečenje pločnega stekla«
(»Maschine zum Ziehen von Tafelglas«)
št. 2285 od 1. septembra 1923 na:
»Uredjaj za rezanje staklenih ploča«
(»Vorrichtung zum Schneiden von Glastafeln«)
št. 3063 od 1. avgusta 1924 na:
»Poboljšanja u postupku za glačanje izvlačenih staklenih ploča«
(»Verbessertes Verfahren zum Polieren von gezogenen Glastafeln«)
št. 3064 od 1. avgusta 1924 na:
»Postupak i postrojenje za glačanje izvlačenih staklenih ploča«
(»Verfahren und Vorrichtung zum Polieren von gezogenen Glastafeln«)
št. 3065 od 1. avgusta 1924 na:
»Poustupak i postrojenje za automatsko uvodjenje obre-zivnog materijala u mašini za glačanje«
(»Verfahren und Vorrichtung zum automatischen Einfuhren von Beschneidungsmaterial in einer Poliermaschine«)
se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenjene ponudbe na:
ing. Milan šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvfln Jelačin
Sij ubij an a
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in r udninske vode.
Točna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik!
SLOVENIL
Železniško-carinsko, špedicijsko in transportno podjetje
RANSPORT
Špedicija Ocarinjenje Tarifni biro
Ljubljana, Miklošičeva 21
MEDNARODNI TRANSPORTI PREVOZI - PRESELITVE
Telefon 27-18
Najboljši stvojil Vsab hapec najboljša referenc« Tadi na ebpolce dobavi ivvdba
The Go
Ustanovljeno leta 1906.
£>juhi jan a
4&'s?udLišč& 1C
Tel fon
22<BS
USagveh
SsujmiŠte
Ustanovljeno leta 1906.
Izdeluje:
Polfabrikate; valjano železo, okroglo, polokroglo, kvadratno, ploščato; kotno železo, tračnice do 22 kg na tekoči meter; vroče valjano in hladno valjano tračno železo; črno pločevino; železno žico, valjano, izvlečeno, svetlo, žarjeno, pocinkano, pobakreno, pokosi-treno; vzmeti za pohištvo iz pobakrene jeklene žice; žičnike vseh vrst; izdelke iz sive in iz jeklene litine; elektrode za električne peči
PapiFogrofiia
A	dlPUteha z o. te.
	Ljubljana
	Sfcspcsvefsle« c&sflaL lO
	Telefon int. 2747
En gros prodaja papirja 1 — Konkurenčne tivorniške cene! Stalna zaSoga papirja vseih vrsti!
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE „UNI0N“. LJUBLJANA
PIVOVARNA m SLADARNA Tovarna za špirit in kvas
v Ljubljani I poštni predal 45.
M
priporoča svoje izborne izdelke,in sicer:
svetlo in črno pivo v sodih in Steklenicah, pekovski kvas, čisti rafinirani in denaturirani špirit.
RODRUŽNA PIVOVARNA v Mariboru
Telefon: Ljubljana 2310 in 2311 — Maribor 2023 Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor
Brezobrestna posojila
„JUGRAD“
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35/1.
Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48.
Pravila proti plačilu Din 5'— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8.—12. in 14.—18.
Motvoz Grosuplje ^§g| Tovama"*otvozad d-
JomaE slovenski izdeSek • Svoji k svojim !	Grosuplje pri Ijsakljfflisi
Dreja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovako - lndu»trijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana.
Srečko Potnik in drug
Ljubljana, Metelkova ul. 13
Telefon št. 2110	Rač.	pošt.	hran.	11.612
parna destilacija esenc, eternih proizvodov itd.
priporoča: raznovrstne naravne sadne soke in sadne marmelade
GUSTAV PUC
LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 9
nasproti tobačne tovarne
GaTameVdsko ™eparStVO
Napeljava strelovodov po najnovejšem sistemu
Jamstvo za solidno izvršitev
KUVERTA?
lUBtlANft
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
KASTELIC in DRUG
trgovina s papirjem na veliko
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta št. 9
pritličje leVo
§Z®ivne zastopstvo za Slovenijo:
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh
Oblastno koncesijonirana 3(1*
Staiscija vodovodov
Oddelek za strokovnjaško izvršitev in popravo vseh vrst auto- blatnikov in hladilnikov
Veletrgovina
jfyu3Eja/na
59rtp«»r©£ss
Špecerijsko
vrstno tsanj«, (I in dežalna pri-
raanovrstno »oko in dežolna prl-daika • Rasnovrstno
rudninsko vodo
Lastna praSarna za kava in mlin za dlSa-
»s s olskir. obratom
tuniki n* razpolago I