Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Markovič, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska,' Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Glasilo izhaja v nakladi 12.700 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta £R Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Z delom DOMŽALE, 19.12. 1984, LETO XXIII, ŠTEVILKA 17 do zadovoljstva Zopet prihaja čas, ko bomo sodelavcem, prijateljem, tovarišem in znancem zaželeli veliko zdravja, zadovoljstva in sreče. In kaj pravzaprav pomenijo vse te želje. Vsaka od njih je sestavljena iz mozaika osebnega in družbenega standarda, iz nase pripravljenosti, da uresničujemo vse pravice in dolžnosti, da se potrjujemo v samoupravnem in delegatskem delu in da se zavedamo, da smo sami ustvarjalci tistega, kar si želimo drug drugemu. Čas, v katerem živimo, ni enostaven ki pomirjajoč, saj je celotna svetovna skupnost na številnih preizkušnjah, na vseh kontinentih prihaja do političnega, vojaškega in gospodarskega zaostrovanja. Nasilje in lakota postavljata mnoga vprašanja o vrednosti človekovega življenja in o vseh tistih silah, ki se v imenu človeštva neskončno dogovarjajo o miru in razoroževanju ne samo na zemlji, ampak tudi v vesolju. V teh nemirnih tokovih vsakdana tono si prizadevali, da bi uresničevali Program gospodarske stabilizacije in pokrivali naše obveznosti iz preteklih ret, za kar smo se dogovorili ob začetku leta. Ocene kažejo, da smo Uspeli premakniti trende v pozitivno Srner in da smo tudi v mednarodnem gospodarskem in političnem življenju Dokazali našo odločenost, da se bomo držali dogovorjenih usmeritev. Pri tem pa smo spoznali, da se moramo hitreje &ozi samoupravni in delegatski sistem sporazumevati in dogovarjati in jda imajo pri tem pomembno vlogo (subjektivne sile, skozi katere se mora Prazan' mnoštvo interesov delovnih ljudi in občanov. Prav to pa je odprlo tudi nekatera vprašanja politične °dgovornosti pri nadaljnji krepitvi samoupravnega sistema, predvsem pa aktivnosti Zveze komunistov kot idejne nosilke napredka. Razprava o Predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ naj b> utrdila ne samo vlogo in odgovornost komunistov v našem sistemu, ampak izpostavila tudi dejavnost drugih družbenopolitičnih organizacij, v prvi vrsti sindikata in socialistične zveze, dveh silnic, ki združujeta delovne ljudi in občane. Tudi v občini smo skušali prispe-^ti h gospodarskemu in družbenemu razvoju in skozi razprave prispevati i Političnemu delu in življenju. Pri teh °cenah moramo biti objektivni in realni, kajti še vedno ugotavljamo, da tismo uspeli povsod utrditi samo-uPravnega in delegatskega sistema, da * vse predolgo dogovarjamo o odpravljanju nekaterih odnosov, ki izhajajo iz dela, kar ima za posledico 'skanje nekaterih poti, ki niso samoupravne in hromijo enotnost akcije, paradi tega se bomo morali v marsikaterem okolju vrniti na začetek J^andata in na lastni pristanek, da "Orno kot delegati odgovorno in v^stno opravljali zaupano nam funk-^jo. Ne smemo pozabljati, da je to inaša pravica, ki se mora kazati skozi °Pravljanje dolžnosti . Pri vsem tem pa moramo biti "Skreni in pošteni, do vsega tistega, kar H»o na gospodarskem in družbenem Področju dosegli v letošnjem letu. "esnica je v tem, da smo kot delovni udje in 6bčani stalno doprinašali k esničevanju sprejetih načrtov, da »to več ustvarjali in izvažali, s pro-^tivnostjo vplivali na rast dohodka W čistega dohodka in skušali skozi frbanje osebnih dohodkov skrbeti, da ^e bi preveč padel naš standard. Ob vlaganjih v industriji in kmetijstvu smo odpirali nove objekte na [Področju prometa in komunale, ^roškega varstva, šolstva, zdravstva, ^rlture in telesne kulture ter gradimo Ctotn za ostarele občane v Mengšu. Pri vsem tem pa nismo pustili ob strani vprašanje preskrbe,, saj smo odprii novo skladišče v Jaršah, trgovino v Trzinu in vrsto novih prodajaln v stanovanjsko poslovnih blokih. Ob spoznanju, da bomo morali nadaljevati z investicijami v industriji in kmetijstvu in da bomo na področju družbenega standarda lahko zadovoljevali potrebe le s solidarno zbranimi sredstvi, smo s pozitivnim glasovanjem na IV. samoprispevku ponovno dokazali, da smo prepričani v pravilnost poti, ki smo jo začeli pred petaajstirai leti. To pa je istočasno že tudi začetek številnih dogovarjanj in sporazumevanj, ki nas čakajo v prihodnjem letu, ko bomo sprejemali dolgoročne in srednjeročne programe našega razvoja. Če bomo enotni in dosledni, če bomo realni in sporazumni v naših hotenjih, potem bomo tudi v letu 1985 uresničevali le tisto, za kar smo se že in za kar se bomo še dogovorili. Vsem delovnim ljudem in občanom zahvala za veliko opravljeno delo z željo, da bi tudi v letu 1985 tako uspešno opravljali svoje dolžnosti in si tako sami ustvarjab pogoje za vse tisto, čemur pravimo: zadovoljstvo in a*63- KAREL KUŠAR Delovni ljudje in občani Vabimo vas na PROŠLA VO ob dnevu JLA, ki bo v petek, 21. decembra 1984 ob 18. uri v partizanskem domu Moravče. M Domžalah bo prekinjeno dolgoletno mrtvilo: Turistično društvo Domžale obvešča vse občane Domžal, da bo s sodelovanjem KS, OZS ter kulturnimi organizacijami organiziralo v Kolodvorski ulici in na ploščadi pred Halo K C novoletni sejem, ki bo trajal od 22. do 31.12.1984. Na tem sejmu bodo sodelovale organizacije združenega dela, kakor tudi zasebni obrtniki. Vsi ti bodo prodajali svoje izdelke, otroške igrače, razne predmete kot novoletna darila, zimsko konfekcijo in drugo. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek in pijačo. Poleg tega bo v dneh 26., 28. in 30. december sprevod po domžalskih ulicah. Dne 26.IZ 1984 ob 17. uri bo krenil novoletni sprevod izpred Hale KC po Ljubljanski cesti. Kolodvorski ulici (med stojnicami) in spet po Ljubljanski cesti v kinodvorano; tam bodo predvajali film, ki bo zanimiv za vse, ki si bodo prišli ogledat sprevod. Vstopnine za ogled filma ne bo. V sprevodu bodo sodelovale poleg godbenikov iz Domžal in Mengša še mažoretke iz Ljubljane, tako starejša skupina kot tudi mlajša. Seveda bo zraven tudi Dedek Mraz s svojim spremstvom, nastopil pa bo še harmonikarski orkester Glasbene šole Domžale. Sodelovali bodo tudi otroci iz VVZ, kakor tudi učenci šol Venclja Perka, Josipa Broza Tita in s Šlandrve brigade. Seveda bo v povorki še marsikaj drugega, kar pa naj ostane zaenkrat še skrivnost, ki vas naj do 26.121984 mika... 28.12.1984 bo krenil sprevod ob 18.30 uri izpred šole Venclja Perka po Ljubljanski cesti. Kolodvorski ulici v Halo KC Tam bo pripravljen program za vse, ki si želijo novoletnega razvedrila, zabave, vzdušja. Ljubljanske mažoretke bodo tu pripravile bogat spektakularen nastop. V nedeljo, 30.12.1984 bo sprevod krenil že ob 14.30 uri po isti poti, program pa bo še bogatejši kot 28.121984. V Hali bodo mažoretke pripravile vnovič spektakularen nastop. Poleg njihovega atraktivnega in med Domžalčani zelo priljubljenega programa, pa bodo imeli svoj nastop Kovinarji s svojim novoletnim programom, v katerem obljubljajo vse letošnje hite. Seveda bo svoje doprinesel tudi Dedek Mraz, zato je zaželjeno, da te programe obiščejo vsi predšolski in šolski otroci, ne samo iz Domžal, temveč tudi iz ostalih krajev v občini. Vabimo vse občane, naj v čimveč jem številu te prireditve obiščejo, saj s temi prireditvami, sejmom in drugim prekinjamo dolgoletno novoletno mrtvilo v Domžalah. Vabimo občane, da si vse te prireditve ogledajo in tudi po svoje prispevajo k lepšemu novoletnemu vzdušju v Domžalah. Obrtnike in OZD pa Turistično društvo vabi, da sodelujejo na novoletnem sejmu. Prijavijo se lahko še na Obrtno združenje Domžale tel. 722-743 ali na tel. 721-572 Letos bomo v Domžalah preživeli zanimivejše prednovoletne dni. TURISTIČNO DRUŠTVO DOMŽALE Pripravljalni odbor 99 Iz dela organov predsedstva OK SZDL Domžale V prejšnji številki smo vam predstavili delo Sveta za socialno in zdravstveno politiko, danes pa vas želimo seznaniti z delom organov, ki zlasti skrbijo za dosledno uresničevanje frontne vloge pri utrjevanju družbenoekonomskih odnosov in izvajanju politike ekonomske stabilizacije. Krepitev odločilne vloge delavca V tem sklopu prizadevanj smo največ skrbi namenili krepitvi odločilne vloge delavca v celotni družbeni reprodukciji, hkrati pa se zavzemali za doseganje začrtanih ciljev razvoja ter uveljavljanju realnih možnosti našega nadaljnjega razvoja v planskih doku-metnih. Aktivno sta na tem področju delala zlasti KO za družbeno planiranje, stabilizacijo in varčevanje ter Svet za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko, ki sta sproti ocenjevala rezultate gospodarjenja in posamezna vprašanja s tega področja. Veliko pozornosti sta namenila tudi ustreznim pobudam in usmeritvam za razreševanje te problematike, v to pa se je često vključevalo tudi predsedstvo OK SZDL Domžale. Pogoji gospodarjenja Pravočasno znani pogoji gospodarjenja, realni . tečaj dinarja, realne obrestne mere, delovanje deviznega trga, boljše informiranje vseh delovnih ljudi in občanov o stanju gospodarstva, vpliv ukrepov IS ter druga vprašanja so bila često na dnevnih redih, ob tem pa je bila posebna skrb namenjena obravnavi problematike tistih OZD oz. TOZD, ki ne uresničujejo s planom zastavljenih ciljev oz., ki delajo na meji rentabilnosti. Posebej poudarjena je bila tudi krepitev samo- iniciativnosti posameznih delovnih sredin, ki pa je največkrat onemogočena z vrsto sprejetih ukrepov. Izvoz, uvoz Glede na zastavljene cilje v resoluciji in možnosti gospodarstva je bilo eno izmed najpomembnejših vprašanj ob obravnavi gospodarjenja tudi skrb za doseganje večjega konvertibilnega izvoza. Ob tem se je ugotavljalo, da izvoz ni kratkoročna naloga, temveč zahteva daljšo prisotnost na svetov- nem tržišču. Prizadevanja morajo biti usmerjena v kvalitetno izboljšanje dosedanjega izvoza (novi izdelki, izvažanje „znanja") in proučevanju možnosti vključevanja v izvoz tudi tistih DO, ki doslej niso na tem področju naredile skoraj ničesar Skupno reševanje problemov Želo pomembna ugotovitev je, da so se v razreševanju prav konkretnih problemov v posameztu" OZD aktivno vključili vsi najodgovornejši predstavniki občine, predvsem iz frontnih delov, kar je pomenilo tudi vse večjo odzivnost in zainteresiranost vseh za skupno razreševanje problematike in doseganje boljših rezultatov gospodar- Folklorni praznik v Mengšu so obeležili s kopico nastopov in predstavljenih plesov. V delo pritegniti še več delovnih ljudi in občanov Že sredi septembra smo na posvetu s predsedniki krajevnih organizacij SZDL obravnavali predvideni rokovnik za izvedbo letnih programskih sej, ob katerih so bili organizirani tudi delovni obiski predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, interesnih skupnosti (zlasti komunalne) ter drugih, katerih namen je bil delovni razgovor o samoupravnem, delegatskem in družbenopolitičnem življenju v posamezni KS (poseben poudarek je bil dan delu Zveze socialistične mladine) in razreševanju najbolj aktualne problematike (komunalni objekti, telefoni, prostori, financiranje KS). Letne programske seje so bile podobno kot lani tudi letos organizirane različno, večina se je odločila za sklic razširjene seje KK SZDL (vodstva družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter vodje delegacij), v manj primerih pa so sklicali kar zbore delovnih ljudi in občanov. Kot pozitivno lahko ocenimo, da so bile povsod predhodno seje predsedstev KK SZDL, V nekaterih sredinah pa so kot pripravo na sejo organizirali razgovore z delovno skupino. Sami zapisniki kažejo na različno pripravo sej zlasti z vidika vključevanja ostalih frontnih delov v samo sejo, saj so se ponekod pojavljali s svojimi poročili, medtem ko v nekaterih sredinah niso bili niti prisotni Enako lahko ugotovimo tudi za vsebino poročil o delu KK SZDL v letu 1984, ki je ponekod le zbir dnevnih redov sej, ponekod pa celovit prikaz problematike in življenja v KS, kar je predstavljalo dobro osnovo za izdelavo programskih usmeritev. Največ pozornosti je bilo namenjene oceni dela SZDL oz. v njenem okviru oceni dela družbenopolitičnih organizacij, društev in družbenih organizacij ter oceni delovanja delegatskega sistema v posamezni KS. Pri tem so zlasti manjše KK SZDL opozarjale na kadrovske težave, neustrezno strokovno pomoč, preobremenjenost posameznikov, neurejeno financiranje, nepripravljenost krajanov za delo. Iz poročil je tudi razvidno, da so si vsi prizadevali, da bi cilje zastavljene na podobni seji v letu 1983 dosledno uresničevali, da pa jim je to najbolje uspevalo v tistih okoljih, kjer so KS organizirale konkretne aktivnosti, ki so zahtevale neposredno udeležbo občanov, kjer se ti uspehi kažejo na zunaj, kjer pa takih aktivnosti ni bilo, pa so se družbenopolitične organizacije navadno srečevale s težavami pri iskanju poti do ■ delovnih ljudi in občanov. Vse to kaže, da so delovni ljudje in občani še vedno pripravljeni sodelovati npr. v prostovoljnih akcijah, v interesnih združenjih (dobro delo društev in družbenih organizacij) da pa često med njimi ni pravega posluha za „politično delo". Z letne konference KK SZDL Vrhpolje-Zalog, ki se je je udeležil rudi predsednik OK SZDL Miro Ukmar. Kljub prizadevanjem in določenim premikom glede organiziranja sekcijskih oblik dela, pa moramo oceniti, da v KK niso bili doseženi bistveni premiki, kajti ugotovimo lahko, da so se teh oblik v KS zelo redko posluževali. Prav tako v vseh okoljih še niso zaživeli terenski, vaški, ulični odbori SZDL, ki bi nenazadnje približali družbenopolitično delo večjemu številu delovnih ljudi in občanov, čeprav smo priča čedalje večjemu številu zborov delovnih ljudi in občanov po posameznih vaseh, kar se je pokazalo kot uspešno zlasti v pripravah na glasovanje za samoprispevek. V programskih usmeritvah so posamezne KK opredelile tiste naloge, ki jim bodo na osnovi poročil in razprave v letu 1985 namenile največ skrbi in pozornosti, vse pa so v svoje usmeritve napisale poleg ostalih tudi te naloge: - pričetku volilnih postopkov za volitve v letu 1986 - evidentiranju možnih kandidatov, - obravnavi in sprejemanju planskih dokumentov, - delegatskemu sistemu in njegovemu nadaljnjemu razvoju, - aktivnostim na področju socialne politike. Brez izjeme je bil drugi del programskih sej namenjen obravnavi življenjskih problemov v posamezni KS. Ob tem se je zopet izkazalo, da gre predvsem za problematiko iz komunalnega področja (vzdrževanje cest, napeljava, telefonov, pitna voda, urejenost preskrbe, določitev namembnosti opuščenih stavb bivših OŠ, izgradnja avtobusnih postaj, mrliških vež, postavitev javne razsvetljave in drugo), poleg tega pa so se v nekaterih KS dogovarjali tudi za izdajanje svojih glasil, predvidenih proslavah, primernostih voznih redov in mesečnih vozovnicah, o izgradnji primernih prostorov za delovanje samoupravnih organov, o problematiki izvajanja komasacije idr. Pri tem je bilo podanih veliko mnenj, češ da se posamezni problemi rešujejo prepočasi, da v nekaterih primerih ne dobivajo zadovoljivih odgovorov, da je delo v KS, ki je izrazito volontersko, prekompli-cirano in zahteva že kar strokovna znanja, ki jih posamezniki v KS nimajo, da ni urejeno financiranje KS, ki pa imajo iz leta v leto več nalog, ki zahtevajo veliko prostega časa, saj so vsi sestanki v večernih urah oz. v nedeljo dopoldne, najproble-matičnejše pa je v'tistih KS, kjer sploh nimajo ustreznih prostorov za sestajanje. V večini manjših KS pa je bil poudarjen tudi problem pomanjkanja primernih kadrov oz. nepripravljenosti nekaterih posameznikov za sprejemanje funkcij. Ob tem je bila izražena bojazen v zvezi z evidentiranjem primernih kadrov za volitve 1986. (v.v.) jenja, obenem pa je z enotno akeijo vseh družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in Izvršnega sveta uspelo razrešiti marsikatero vprašanje v konkretnih delovnih sredinah. Plani, plani Že v marcu smo razpravljali o pripravah dolgoročnega plana, prav mesec november pa je bil namenjen oceni dosedanjega uresničevanja zastavljenih ciljev planov in analizi razvojnih možnosti občine. Tudi razprave o resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana naše občine je z vsebinsko bogatimi predlogi, pobudami in dopolnitvami, ki jih je podprlo tudi predsedstvo, pripomogla k nekaterim lažjim odločitvam v planskih dokumentih. Omenimo naj tudi različne oblike, v katerih smo obravnavali tudi regijske planske dokumente ter na tak način sodelovali pri njihovem oblikovanju in našli mesto naše občine v njih. Stabilizacijski programi Njihovo uresničevanje tako na področju gospodarstva kot družbenih dejavnosti je bilo stalna točka obravnave obeh organov. Zlasti je bilo tudi s strani predsedstva in Občinske konference SZDL opozorjeno, na dosledno uresničevanje vseh stabili- zacijskih programov ter izdelav' konkretnih načrtov za njihovo izvaj» nje, kjer je potrebno v posamezni okoljih upoštevati specifične možitf sti razvoja. Konkretna razprava se je v le* 1984 vodila tudi o problematik uresničevanja preobrazbe odnosov' gospodarjenju z denarjem v bankah^ območja SR Slovenije ter predlog konkretizacije aktivnosti in ukrepov1 zvezi z razbremenjevanjem gospod* stva v naši občini, ob tem paf bilo ocenjeno tudi uresničevanje inv« sticijske politike v naši občini. Skupna prizadevanja - uspeh Prav ob ocenjevanju rezultatoj gospodarjenja pa sta oba orgart kakor tudi predsedstvo in OK SZDlj lahko ocenili, da so ugodno stanje 9 vseh področjih rezultat tako priza ob 16. Osnovna šola Josip Broz Tito Jarše-Rodica KUNKUL, gkd. skupina pri OK ZSMS ČETRTEK, 27.12.1984 ob 16. Osnovna šola Venclja Perka Simona Jenka Domžale Srednja vzgojiteljska šola Ljubljana (igrica: Žogica marogica) ob 15,30 Mengeš (Kulturni dom) Mengeš KUD Franc Kotar, Trzin ob 17. Mengeš (Kulturni dom) Mengeš KUD Franc Kotar, Trzin ob 17. INCE Mengeš KONKUL, gled. skupina pri OK ZSMS SOBOTA, 29.12.1984 ob 17. Zlato polje (stara šola) Zlato polje KUNKUL, gled. skupina pri OK ZSMS Pogled na spomenik v Domžalah, kot ga je videl akademski slikar Danijel Fugger, ki je izdelal oljnate slike spomenikov NOB v koledarju. Izšel domžalski koledar za leto 1985 Pot spominov NOV Te dni je v Domžalah izšel svojevrsten koledar ,,Po poti spominov NOB občine Domžale", ki prinaša z naslovnico 13 motivov izmed 150-tih, kolikor jih je na tej poti v oljni tehniki izdelal akademski kipar domačin Danijel Fugger, ki jih spremljajo detajlirane perorisbe posameznih podrobnosti, so izbrali tako, da je nekako zaokrožena cela „pot spominov NOB", ki bo prihodnje leto že slavila 5 letnico, odkar se občani Domžal v vse večjem številu podajajo na to pot. Izdajo koledarja so omogočili: Skupščina občine Domžale, družbenopolitične organizacije in delovne organizacije v občini Domžale, slike — akademski slikar Danijel Fugger, avtor tekstov - dr. Miroslav Stiplov-šek, prevod - Svetlana Ristin (shr.), Leon Krek (angl.), grafično oblikovanje Frenk Novak, fotografija-diapozitivi - Foto studio Majhenič, ofset tisk - Kočevski tisk Kočevje. Publikacija, ki je izšla v nakladi 13.000 izvodov, je skoraj v celoti razprodana, saj so celotno naklado pokupile domžalske delovne organizacije. Kljub temu koledar posamezniki še lahko dobijo na Občinskem odboru ZZB Domžale, Ljubljanska 70, po ceni 325,00 din. ■ Koledar zagotovo pomeni nov zanimiv način ohranjanja revolucionarnih tradicij in izročila NOB med občani naše občine. O SLIKARJU IN NJEGOVIH VTISIH: Akademski slikar Danijel Fugger je rojen Domžalčan. Slikarstvo je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani Diplomiral je pri profesorju Gojmiru Antonu Kosu. Magisterij za portret in kompozicijo na Mojstrski specialki za slikarstvo je dokončal pri istem profesorju. Od leta 1962 do 1972 se je študijsko izpopolnjeval in umetniško deloval v Franciji, Italiji, Nemčiji in Švici. Rastavlja doma in v tujini. Diplome in nagrade: Diplomska nagrada na ALU v Ljubljani, prva diploma Grand prix 1968 v Parizu, bronasta Kersnikova plaketa in nagrada 1972 v Domžalah, občinsko priznanje s srebrno medaljo 1977 v Domžalah, republiško priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije 1981, srebrna Kersnikova plaketa in nagrada 1983 v Domžalah. Je strokovni mentor domžalskega likovnega društva „Peter Loboda". Živi in dela kot samostojni umetnik ih kulturni delavec v Domžalah, Verjka Vlahoviča 7. „Hodil sem s slikarskim stojalom, barvami in platni po Poti spominov NOB občine Domžale. Odkril sem toliko čudovitih pogledov in tudi skritih kotičkov naše občine, da nisem mogel verjeti. Motivi so se kar ponujali in stopetdesetkrat sem se zares ustavil za dalj časa in slikal. Spominjam se, kako je listje šuštelo nama z bratom Milanom pod čevlji, ko sva stopala med bukvami v pozni jeseni proti vrhu Murovice. Sonce je oživljalo neskončne harmonije barv med belimi skalami. Tako sem v dveh letih in pol dokončal ta svoj slikarski ciklus." 60 let Heliosa Pred dnevi so v domžalskem Heliosu sklenili praznovanje ob 60-letnici kolektiva. 1 Iz brošure, ki so jo ob tej priložnosti izdali in iz prireditev ob jubileju, je moč videti, da gre za dinamičen kolektiv, ki se tačas ponaša z vsemi pozitivnimi gospodarskimi značilnostmi. Ob prazniku so pripravili tudi sprejem za poslovne partnerje in odprli prostore družbene prehrane v kasnejši poslovni stavbi. Zanimiva in domiselna vizualna zunanja popestritev objekta več pomensko predstavlja Heliosovo dejavnost proizvodnje, barv, hkrati pa daje aluzijo na podobo sonca (Helios). Na centralni Heliosovi prireditvi, ki se je je udeležil tudi France Popit, predsednik Predsedstva SRS, je govori/ Henrik Marko, predsednik republiškega komiteja za idustrijo in gradbeništvo. Na prireditvi so pripravi/i bogat kulturni spored ter podelili vrsto priznanj zaslužnim Heliosovim delavcem. b. V etaži 1. nadstropja objekta SPB-1 je bila odprta ekspozitura SDK Domžale. Na priložnostni svečanosti sta govorila Darko Perovšek in predsednik SO Domžale Karel Kušar (na sliki). Pred dnevi smo na krajši slovesnosti ob prisotnosti uglednih javnih družbenopolitičnih in gospodarskih delavcev v Domžalah v objektu SPB—1 odprli nove poslovne prostore ekspoziture Domžale. Na otvoritvi je predsednik Skupščine občine Domžale Karel Kušar podelil domžalski ekspozituri SDK plaketo občine za 25-letno uspešno delo in sodelovanje na območju občine. Plaketo občine Domžale je prejel tudi Janez Sluga, pomočnik direktorja enote SDK v Ljubljani in sicer za uspešno povezovanje z gospodarstvom občine. Na otvoritvi poslovnih prostorov ekspoziture SDK Domžale je uvodoma spregovoril Darko Perovšek, direktor podružnice SDK Ljubljana. Podčrtal je potrebo popravila prostorov, ki se je kazala prav v Domžalah. Ekspozitura SDK v Domžalah je bila edina, ki še ni imela nočnega trezorja. Uporabniki družbenih sredstev imajo v Domžalah odprtih 509 žiro računov, dnevno pa so doslej v Domžalah v povprečju obdelali 5600 nalogov plačilnega prometa in tudi po tem podatku je domžalska ekspozitura največja izmed primestnih ekspozitur, večja celo od podružnice Kočevje, ne zaostaja pa mnogo za podružnicama Postojna in Trbovlje. Tako velik obseg dela, ki stalno tuđi narašča, je posledica naglega družbenoekonomskega razvoja občine Domžale. Na podlagi finančnih podatkov je moč videti, da organizacije združenega dela in domžalskega gospodarstva uspešneje gospodarijo, kot je poprečje t republiki. Največ dohodka domžalskega gospodarstva ustvarijo organizacije združenega dela s področja industrije in tudi v slovenskem industrijskem prostoru niso zanemarljive, saj so v devetih mesecih letos ustvarili 2,6 % dohodka slovenske industrije, leta 1981 samo 2,1 %. Domžalsko gospodarstvo dosega zadnjih nekaj let višje stopnje rasti dohodka, akumulativne sposobnosti in dohodka na delavca. Dohodek na delavca je bil od januarja do septembra 1984 za četrtino višji kot v slovenskem gospodarstvu. Tudi akumulativna sposobnost je od leta 1981 bistveno presegla poprečno rast republike, v devetih mesecih letos pa je bila več kot dvakrat večja. Da je struktura ' samega gospodarstva ugodna, kaže tudi vedno večje uveljavljanje na zunanjih trgih. Medtem ko se je izvoz v letošnjih devetih mesecih v republiki malenkostno povečal, se je v Domžalah zvišal kar za 22 %. Delež prihodkov doseženih z izvozom v celotnem prihodku se še naprej povečuje. Od januarja do septembra letos smo z izvozom ustvarili v občini kar 9,9 % celotnega prihodka, slovensko gospodarstvo pa 7,0 %. Ugodni rezultati pa so plod vse večjih prizadevanj delavcev v združenem delu, saj so povečali industrijsko proizvodnjo za 8 %, kar je dosti več od resolucijskih predvidevanj in od povprečja republike (2,9 %). Novi prostori SDK V Domžalah se nahajajo v okviru poslovno stanovanjskega centra delno v kleti (trezor in dnevno nočni trezor), pritličje služi za vertikalno povezavo in interni vhod. V prvem nadstropju je likvidatura in drugi spremljajoči prostori. Skupne površine je 705 m2, od tega je v tem nadstropju 570 m2. Za investicije so namenili 61 milijonov 750 tisoč dinarjev. Pri načrtovanju prostorov je bila upoštevana tudi predvidena sprememba v tehnologiji plačilnega prometa. Del prostorov so tako zagotovili za bodočo instalacijo mini računalnika oziroma terminalski način poslovanja. Pripravljen je prostor za posredovanje nalogov plačilnega prometa preko teleprinterja. Vse poslovanje z gotovino se bo odvijalo v prostorih, ki so varovani s sodobnimi tehničnimi sredstvi Spregovoril je tudi predsednik SO Domžale Karel Kušar; poudaril je vlogo, ki jo je ekspozitura SDK imela v urejanju gospodarskih vprašanj občine. Podelil je tudi plakete občine Domžale, ki so bile SDK v Domžalah in Janezu Slugi soglasno dodeljene na zborih domžalske delegatske skupščine. B. Razpored prihoda de po enotah WO dka Mraza Datum in čas Kraj prireditve Izvajalci TOREK, 25.12.1984 ob 8. ob 9,30 obli. Savska Stolpič Čebelica III O O O SREDA, 26.12.1984 ob 8. ob 9,30 obli. ob 8. ob 9,30 obli. ČETRTEK. 27.12.1984 ob 8. ob 9,30 obli. ob 8. ob 9,30 obli. Stanka Varšek - Lija Stanka Varšek - Lija Stanka Varšek - Lija Palček, V. Vlahoviča dr. Igor — Vir Količevo Kekec, Radomlje Preserje Mengeš Trzin Rodica Janko — Ihan wo wo wo KONKUL, gled. skupina pri OK ZSMS KONKUL, gled. skupina pri OK ZSMS KOMKUL, gled. skupina pri OK ZSMS VVO WO VVO Srednja vzgojiteljska šola Ljubljana (igrica: Žogica marogica) 99 Otroke, ki so vključeni v družinsko varstvo, bo obiskal Dedek Mraz v krajevnih skupnostih. Dnevi ODPRTEGA VRTCA bodo od 24.12. do 28.12.1984. Vse otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo vabimo, da pridejo v vrtce, kjer se bodo lahko igrali z vrstniki, spoznali življenje v vrtcu in pridobili nove prijatelje. V navedenih dneh bodo vrtci odprti za otroke od 8. - 12. ure. Otroci naj prinesejo s seboj copate. 15 let Obrtne zadruge Zora Te dni mineva 15 le^odkar so se v Domžalah odločili na svetu za obrt pri Skupščini občine Domžale in na predlog Viljema Držaniča, da ustanovijo obrtno zadrugo. Od prvih začetkov, ko so se izoblikovali temelji za kasnejše enakopravno, ažurno, ekonomično in zanesljivo poslovanje, je bila prehojena zahtevna pot. Pri utrjevanju te poti so sodelovali Ivo Smolnik, Janez Koderman, Vinko Okršlar, Martin Sraj, Pavel Gros in Franc Kaplja. Mnogi so žrtvovali veliko brezplačnega dela, da se je ideja o ustanovitvi zadruge uresničila. Marjan Smolnikar je zadrugo kreditiral za mizarske storitve, Maks Jeretina za tiskovine in propagandni material. Marjan Ozimek in Zdravko Erznočnik sta brezplačno oblikovala samoupravne splošne akte, Franc Zaje je neumorno skrbel za povezovanje vseh aktivnosti, premagovanje težav je spremljal in udeležence neprestano bodril Albin Klemene. Drago Burja je bil zaslužen za pridobitev poslovnih prostorov zadruge v Domžalah. O tem, kar je danes že zgodovina, pa tudi o današnjem in jutrišnjem delu, so izdelali svojevrstno informativno brošuro, nekaj drugih podatkov pa nam je povedal direktor Obrtne zadruge Zora ing. Bojan Ziberna. Začetno obdobje ni bilo lahko. Poslovanje se je začelo brez materialne osnove poslovnih izkušenj in kadra s specifičnim znanjem o združenem delu. Na trgu je do nove zadruge obstajalo nezaupanje, tako'pri kupcih kot pri dobaviteljih. Na osnovi pravilno zastavljene poslovne politike, aktivnosti in zavzetosti ustanovnih in novih članov, ki so morah v začetku prevzeti material v predelavo v celoti kavcirati, primerne organiziranosti, produktivnosti dela ter pridobljenemu komercialnemu in finančnemu znanju, je začetno nezaupanje trga dp zadruge hitro splahnelo. Poslovni rezultati so bili vsako leto boljši. Poslovna aktivnost je bila usmerjena vseskozi v eno: „ustvariti čimprej in čimveč lastnih sredstev zadruge". Poslovni predmet je bil preko 90 % usmerjen v kooperacijo z industrijo. Indeks rasti dohodka in akumulacije povprečno letno presega 50 %. Neprestana rast zadruge je imela osnovo v rasti članstva in povečanem, obsegu poslovanja ter malim številom zaposlenih delavcev in visoki produktivnosti njihovega dela. Danes šteje kolektiv 32 zaposlenih, v zadrugo pa je vključenih skoraj 700 članov. Značilnosti poslovanja v letih 1969-1984 so uspešen razvoj in učinkovitost uporabe zadružnih sredstev. Število članstva se približuje vpisni številki 700. Večje število članstva je le formalnost, ker ne izkazujejo prometa preko zadruge. Zadruga gradi svoj razvoj v domžalski občini, na pravi proizvodni obrti manjših in srednjih serij. Izdelki naših obrtnikov se odlikujejo po izredni proizvodni zahtevnosti in kvaliteti. Kvaliteta je tudi ponos obrtnikov, ki izvajajo storitvene dejavnosti. Dober poslovni sloves in hiter razvoj temelji na ugodni geografski legi in dobrih prometnih zvezah in visoki obrtni tradiciji v domžalski občini, primerni in gibljivi poslovni politiki zadruge, široki aktivnosti članov in delavnosti delavcev. V Zori so ob 15 letnici pripravili v mengeški dvorani 7.12.1984 manjšo slovesnost, na kateri so podelili dolgoletnim in zaslužnim sodelavcem kolektiva ustrezna interna priznanja, priznanja pa so prejeli tudi nekateri zvesti člani zadruge, da je delo steklo, da je uspešno, ekonomično in poslovno. Ob 15-letnici Obrtnega združenja Zora so podelili tudi priznanja članom zadruge. 1 1 S 1 i i i i i ! I I Napredek obvešča: Kdaj odprte trgovine * pred prazniki Potrošnike obveščamo, da bodo poslovne enote TOZD PREHRANE dne, 31.12.1984 odprte od 7.30 ure do 16.00 ure. Po novoletnih praznikih tj. dne, 3.1.1985 pa bodo od 7.30 do 19.00 ure odprte naslednje dežurne trgovine in sicer: , - SP Kidričeva Domžale — SP Rača Domžale - SP Rašica Domžale ' — SP Bistrica Radomlje - SP Dobrina Dob — PE Na klancu Moravče 1 1 Nova ekspozitura LB v Domžalah V ponedeljek, w. 12 1984 so v Domžalah v objektu SPB-1 v spodnji etaži - odprli poslovne prostore LB - nove domžalske ekspoziture. Na otvoritvi poslovnih prostorov banke so spregovorili Stane Rozman, predsednik sveta varčevalcev LB, Viljem Drža nič, direktor Banke ter Milan Marolt, predsednik domžalskega izvršnega sveta. Ob navzočnosti mnogih občanov, predstavnikov bank in javnega družbenopolitičnega življenja, so v Domžalah odprli novo ekspozituro. Predsednik Izvršnega sveta Milan Marolt je med drugim dejal: Družbeni proizvod se je v Domžalah Povečeval hitreje kot v SR Sloveniji. Tako znaša povprečna rast v zadnjih devetih letih nekaj iznad 4 %. Gospodarstvo, kije bilo še v letu 1976 še močno negativno v menjavi s tujino, je v zadnjih nekaj letih dosegalo Precejšnje presežke, ki se ustvarjajo pred- vsem v menjavi z razvitimi zapadnimi državami. V družbenem proizvodu se je znatno povečal delež ustvarjen z izvozom blaga in storitev in znaša že okrog 10 %, v Sloveniji le 7 %. Pomembno je tudi omeniti, da v zadnjih nekaj letih ni nobena OZD poslovala z izgubo. Takšno gospodarjenje je omogočilo močno investicijsko aktivnost zlasti v obdobju 1976-1980, ko so se v nekaterih OZD zaradi velike zastarelosti opreme lotili obsežnih investicij, največja pa je bila v Papirnici Količevo. Zaradi bistvenih sprememb pri pogojih odplačevanja kreditov predstavljajo prav visoke obveznosti Papirnice Količevo največji problem ne samo delavcev iz te OZD, ampak vseh v občini, ki so člani LB Banke Domžale. Zaenkrat so bili ti napori uspešno razreševani in Papirnica ni poslovala z izgubo, temveč je v proizvodnji precej presegla tehnološke garancije ter skupaj z banko redno odplačevala dospele obvezno- Poudarili so potrebo,—ki se je nakazovala že več let, da v Domžalah dobimo nove bančne zmogljivosti. Dosedanje že dolgo niso več zadoščale potrebam varčevalcev, plačilnega prometa, prejemnikom osebnih dohodkov in pokojnin. Z novimi prostori bodo v bistveno večji meri izboljšani pogoji za hitrejše bančne delovanje, saj tudi stara bančna ustanova v popolnosti ohranja svoj delokrog. V kulturnem sporedu je sodeloval Stobljanski oktet, spregovoril pa je tudi Zoran Kržišnik, direktor Moderne galerije, ki je navzočim predstavil izredno uspelo stensko reliefno stvaritev v usnju, ki si jo je zamislil in tudi izdelal domrčin Janez Repanšek. 19 sti. Zaradi obveznosti iz preteklih let ter tudi zaradi precejšnje zaostritve v kreditno monetarni politiki smo šele v letošnjem letu ponovno pričeli z uresničevanjem nekaterih večjih investicij v gospodarstvu. Potrebno je se poudariti, da je v zadnjih letih znašalo razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi naložbami 80 : 20 % in da banka v skladu z sprejeto politiko ni kreditirala negospodarskih naložb. Tudi na področju družbenih dejavnosti bomo z izgradnjo šole v Trzinu in vrtca v Mengšu v naslednjem letu izvršili program 76-85. Dobri gospodarski rezultati so omogočili tudi relativno hitro povečanje OD. Ti so bili v letošnjih devetih mesecih okrog 15 % iznad povprečja v SR Sloveniji, še v letu 1981 pa so bili okrog 15 % pod poprečjem v SRS. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je dobro poslovanje LB - Banke Domžale odraz prav vseh navedenih rezultatov v družbenoekonomskem razvoju občine, potrebno pa je podčrtati, da se je banka s svojimi samoupravnimi organi celotno bazo in strokovnimi službami vključevala v snovanja in realizacijo ciljev sprejetih z družbenima planoma razvoja občine Domžale za obdobje 1976-80 in 1981-85. Rad bi poudaril, da je bila LB - Banka V Mengeškem Leku TOZD Invest servis: Domžale tesno povezana z družbenoekonomskim razvojem občine in da je prav zaradi tega prišlo ob vprašanju organiziranosti bank do ponovne potrditve združenega dela in vseh ostalih dejavnikov, da se ne strinjamo s spremembo v organiziranosti. Z uveljavitvijo realnih kategorij v gospodarstvu in z upoštevanjem ekonomskih zakonitosti bo naloga samoupravnih organov v temeljnih bankah, da bodo zagotavljali s svojimi odločitvami samoupravno koncentracijo pri posameznih ekonomskih subjektih etomizirane družbene denarne akumulacije za realizacijo s plani sprejetih nalog ne samo v okviru ene temeljne oz. združene banke. Krajša pot od ideje do uresničitve Obvestilo občanom, varčevalcem, imetnikom deviznih hranilnih vlog Obračun obresti za leto 1984 V mengeškem obratu ljubljanskega Leka so pred praznikom republike svečano odprli nov sodoben objekt, v katerem so delavcem - vzdrževalcem na voljo bistveno boljši pogoji in pogoji za inovativno ustvarjanje. Vse do letos smo stvari okrog pripisa obresti tudi za imetnike deviznih sredstev urejali razmeroma preprosto, gladko, brez večjih zastojev ter v obojestransko zadovoljstvo. Pri tem ima nemalo zaslug tudi računalniška obdelava tega izjemno obsežnega posla. S sprejetim odlokom Zveznega izvršnega sveta o izplačilu obresti od deviznih prihrankov občanov, ki ne bodo uveljavljali statusa delavca na začasnem delu v tujini, v obračunani dinarski protivrednosti, pa so se zadeve z obrestmi za leto 1984 v marsičem spremenile. 1. za zdomce obresti v devizah - ob Predložitvi potrdila o zaposlitvi Vsem našim občanom v tujini bomo tudi za leto 1984 obresti obračunali, pripisali ali izplačali v devizah, vkolikor bodo do 20. decembra 1984 Predložili banki eno od predpisanih dokazil o zaposlitvi oz. prebivanju na tujem, skupaj s pisnim zahtevkom za izplačilo obresti y devizah. 2. obresti v dinarjih Vsem. našim občanom, ki tega dokazila ne bodo predložili, bomo obresti v skladu z zakonom morali izplačati v dinarjih. Pri tem pa velja pravilo: obresti vam bomo obračunali po obrestnih merah, ki veljajo za devizne hranilne vloge. Te pa, kot veste, znašajo: 7,5 % za nevezane devizne vloge 9 % za devizne vloge, vezane nad eno leto 11 % za devizne vloge, vezane nad dve leti 12,5 % za devizne vloge, vezane nad tri leta. Tako izračunane obresti vam bomo za vsako vrsto deviz posebej preračunali v dinarje, in sicer po srednjem tečaju, ki bo za posamezno valuto veljal na dan obračuna - 31. decembra 1984. , Dinarsko, protivrednost obresti od vaših deviznih prihrankov bomo potem vodili kot vpogledno vlogo po posSBnem računu vse do dne, ko bomo dobili vaš nalog, na kateri dinarski račun naj vam ta sredstva nakažemo. 3. Čimprej k okencu Ljubljanske banke Svetujemo vam, da zato že pred koncem leta, po možnosti pa kar ob prvem obisku v banki, stopite še do okenca, kjer vodijo vaš devizni račun oziroma devizno hranilno knjižico, ter našim delavcem posredujete številko svoje dinarske hranilne knjižice ali tekočega računa. Pri tem se lahko poslužite obrazca, ki smo ga pripravili posebej za to priložnost. Tudi v primeru, da pri nas nimate niti tekočega računa niti dinarske hranilne knjižice, pač pa ste nam zaupali le svoje devizne prihranke, ne bo težav. Z veseljem bomo naredili vse potrebno, da se zadeva uredi takoj in brez kakršnihkoli dodatnih opravkov. Skratka - stvar je lahko sila preprosta, če seje lotimo s prave strani, z nekaj dobre volje in z malo razumevanja. - - • LJUBLJANSKA BANKA BANKA DOMŽALE Kot je uvodoma poudaril direktor te temeljne organizacije Anton Gerbec, gre za objekt, v katerem bodo tovarni omogočeni novi prostori pri udejanjanju vse pomembnejše proizvodnje lastne opreme in rezervnih delov ter pri opravljanju vzdrževalnih storitev. Dr. Lev Premru, predsednik kolegijskega poslovodnega organa ljubljanskega Leka pa je v krajšem slavnostnem govoru poudaril, da gre v tem primeru letos -že za četrto Lekovo proizvodno investicijo - za obratom za organske sinteze CIMETIDIN, razširitvijo biosinteze za proizvodnjo ergot alkaloidov, LINEXOM - obrat za farmacevtsko proizvodnjo v Prevaljah so tri torej še centralne delavnice s proizvodnjo , procesne opreme orodij in rezervnih delov, kar je v minulih časih prihajalo docela iz uvoza. Ob novih pogojih bo delavcem tudi laže uresničevati mnoge pobude, zamisli In ideje, ki so že doslej ob razviti inovativno-izumiteljski dejavnosti v Leku naletele na priznanje in pohvale, vendar pravih delovnih pogojev zanjo ni bilo. Sedaj to v Leku obstaja — in kot je poudaril tov. Lev Premru, je naloga vseh vzdrževalcev, da izkoristijo nove možnosti. Novi obrat je veljal 30 milijonov dinarjev, denar zanj pa so združile vse Lekove temeljne organizacije. V gradnji so poleg Lekove TOZD Inženiring sodelovale tudi SCT Ljubljana, IMP, kooperanti in drugi. Novo pridobitev je odprl eden najštevilnejših sodelavcev v TOZD Invest servis Peter Korošec ter vse povabil na ogled bogate razstave izdelkov, orodij, inovacij, fotografij in priznanj, ki so jih delavci te temeljne organizacije Za svoje delo v minulih mesecih prejeli. Objekt je odprl eden izmed delavcev z najdaljšim delovnim stažem v TOZD Invest Servis Peter Korošec. INOVATORJI TOZD INVEST SERVIS GOVORE: ill!llllllllllllllll!lllll!llllllllllllllllilll|||IH PRIZNANJE „INOVA" 84 LEKOVIM INOVATORJEM JOŽE ŽITKO: Na razstavi imam kar 3 izdelke, koder je vloženo moje delo oz. Hovacije. Sodeloval sem pri projektu SERVAC 77 - pakirni liniji v ■njekcijskem oddelku. Zamisli mi ne 'Uanjka, saj navsezadnje človek ne živi s tovarno le 8 ur, ampak si v delo in razmišljanje o njem zatopljen ves čas. JOŽE DEVETAK: Za inovacijo SERVAC 77, ki jo je omenil kolega Žitko, sva oba dobila tudi šišensko priznanje. Inovatorska prizadevanja in hotenje na tem področju narediti kar največ še upoštevajo in tudi pogoji za delo inovatorjev so vse boljši. Tudi nagrajevanje, status in ostalo gre na boljše, četudi so še napake. JANEZ NOVAK: V tovarni sem referent inovacijske komisije v TOZD Invest Servis, koder sem bil zadolžen tudi za razstavo. V TOZD-u je 20-30 inovatorjev, kar znaša 10 % vseh delavcev. Sam delujem kot inovator v izdelavi orodij za razne gumijaste dele (oringe, tesnila, manšete). Mislim, da je kar prav, da v enem inovacijskem teamu sodelujejo 2-3 delavci, kar pripomore, da se zamisel hitreje uresniči. JOŽE JAGODIC: Med tukaj razstavljenimi izdelki sem z inovacijami sodeloval pri pakirni liniji, stojalu za kolensko kromatografijo in drugje. Z inovatorstvom se mnogo ukvarjam, saj razmišljam o tem, kje, kako delati, s kakšnimi materiali izboljšati postopke, stroje ne moreš pustiti v tovarni Sicer pa sem z inovatorstvom in razumevanjem zanj še kar zadovoljen. FRANC URMAŽ. V Leku sem sedem let, v inovacijska prizadevanja pa sem vedno nekako skupinsko vključen, največ z Jagodicem. Kot izucen ključavničar ideje s kolegi sproti tehtamo, dopolnjujemo. Največkrat na neko osnovo, predlogo, obstoječi stroj tuhtamo dodatke, izboljšave, skoraj vedno teamsko. Sedaj s kolegom Jagodicem delava na vakuumskem sušilniku za TOZD Kemijo. Za inovacijsko delo in dosežke, ki so jih delavci Leka dosegli v preteklem obdobju, je ta tovarna letos v Zagrebu prejela priznanje -srebrno plaketo INOVA 84, priznanje, ki ga podeljuje Zveza inovatorjev in avtorjev tehničnih izboljšav. Priznanje so prejeli za stroj za pakiranje injekcij in 2 fermentaerj-ska postopka za pridobivanje akaloi-dov iz rženih rožičkov. A—S DOMŽALE 25 let kolektiva AVTOSERVIS: Mnogo delovnih ambicij za prihodnje Domžalski ,/ Domžalah. Nov lokal v Domžalah: Skansijeva pizzerija »PIPCA« Pred dnevi so v centru Domžal v objektu SPB -1 odprli lep specializiran lokal, kakršnega v Domžalah še nismo imeli. 60 stolov je na 142 m2 na voljo občanom, ki bodo lahko v tem gostinskem lokalu naročili osmero vrst priljubljenih pizz (Margherita, Romana, Pizza z gobami, pizza 4 letni časi, pizza „Pipca", pizza Galija, pizza Dalmacija in ribiška pizza). Lokal poleg strežnih površin obsega tudi kuhinjo, pripravljalni prostor, sanitarije, značilna pa je posebna izvedba peči za pizze, ki jo bodo kurili izključno na drva. V pizzeriji ,,Pipca", ki bo odprta od 8.30 do 22.00 ure (nedelja zaprto), bodo pizze veljale od 180 -320 din; zraven pa bodo točili svetlo in temno pivo iz posebne italijanske naprave, po kateri je lokal tudi dobil ime „PIPCA". V razgovoru s DA MIR JEM SKANS1JEM, bratom znanega košarkarskega reprezentanta in trenerja, smo izvedeli, da bo trenutno v lokalu zaposlenih 5, pripravljali pa bodo poleg pizz tudi druge dobrote. Obetajo, da bodo po „normalnih" cenah na voljo še hladne in tople malice, paštete, pečene v testu, klobase s prilogami in drugo. \ arhitekturno i/redno lepem ambientu je 60 sedeževi l/biru v »PIPCI«, kakor so dali lokalu ime, je pestra. Na prireditvi v Mengšu: Vabilo starejšim od 70 let Vabilo, o katerern bi rad spregovoril, se je nanašalo na i' tradicionalno letno srečanje, ki je bilo v soboto, 24. novembriii { 1984 v Mengšu. To leto je bilo za nas srečno leto, ker so povabili en mesec prej. To je ugodno vplivalo na nas, ki srr^o počasnejši, dan pa smo s tem podaljšali za celo uro. Vabljeni sm^d^ bili v šolo Matije Blejca-Matevža. Za prijetno počutje je organiz%d tor pripravil kulturni program, ki so ga izvajali člani šolskejfL^ kulturnega društva. Glasbena šola in Delavsko prosvetno društv^r^ Svoboda Mengeš. Vsi omenjeni izvajalci so poskrbeli za dobr* počutje našega množičnega srečanja. Ob pozdravu so nam bili predstavljeni posamezni zastopniki organizacij in izvajalci. Posebno so se na prireditvi izkazali instrumentalisti s svojim domačim programom, ki je bil zelo zanimiv. Posebno je bila izrečena pohvala šolskemu kolektivu, posebno vodstvu šole. ki nam |e dalo na razpolago tako lep prostor in še kuhinje za toplo postrežbo. Seveda srečanje ne bi bilo pripravljeno brez truda KS Mengeš, ki je pripomogla z gmotno podporo k tej prijetni izvedbi. Posebne pozornosti in zahvale so vredni tudi obrtniki s svojimi prispevki. Na tem mestu bi se zahvalili tudi domači K I strežbi, ki nam je stregla. Ti spretni sU*'j ^ niki so bili člani Rdečega križa. i s V kulturnem sporedu so nastop*"^;;, pionirji osnovne šole Mengeš, ki so prip**Et)e vili za nas svoje idole. Mengeški oz. 1°%,., ' instrumenti so bili lepo doneči v rok3^?0 loških fantov in pevke. Za vso spretnost •i'Ue zahvaljujemo in jih bomo čakali do le ™ela 1985. ' U,, Vsi tisti, ki smo bili povabljeni, da.jw. dobimo tudi naslednje leto v istem šteV^L rs na istem kraju, da bi nas spet tako tePj0 i sprejeli. Vsem tem smo dolžni izreči C^hii velik ..HVALA". Ivan DOBOVSE11 -1 Pogled na delo upokojencev v občini Domžale Dober dan, domžalski občan: Slavko Končina Tokrat želim predstaviti prosvetnega delavca, učitelja telesne kulture Slavka Končino, ki bo ob koncu šolskega polletja odšel v zaslužni pokoj. Več kot 30 let je že zaposlen na Osnovni šoli Vencelj Perko Domžale, zato ga dobro pozna mladež, ki jo je učil, pa tudi starši. Bi prosim opisali vašo življenjsko pot 'fedno ste prišli v Domžale? »Rojen sem bil leta 1921 v Ljubljani v poštah kot edini sin v železničarski "tžavo realno gimnazijo za Bežigradom. Že \}■ gimnaziji, kjer smo se poleg franco-*>ne učili tudi latinščine, sem dobil veselje ?° jezikov. To veselje sem ohranil do dana-Nih dni. Ze kot mlad fant sem imel veselje j"0 telovadbe, saj sem že od mladih nog telovadil pri Sokolu, igral sem pa tudi v finski sekciji Sokola, ki je uprizarjala igre 'Kinu Moste. Posebno dobro se spominjam 8te Trije vaški svetniki, v kateri sem tudi ^al- Vseskozi sem imel tudi veselje do «sbe, saj sem še kot otrok prepeval v otro-*ern zboru, kjer sem bil tudi solist, prepreči sem pa tudi kasneje. Še vedno rad igram afaro, ki mi jo je mama le stežka kupila, aJ ni bilo denarja za to." i Gimnazijo ste obiskovali v času, ko so Talijani zasedli Ljubljano? »Že L decembra leta 1941 smo z ^nuto molka počastili praznik ujedinjenja tare Jugoslavije. V razredu je bil sošolec, ki ' bil povezan z Italijani in me je izdal, larea 1942 so me Italijani vzeli kar iz Poreda. Odpeljali so me v internacijo v L'alijo, kjer sem bil v Monigu, Trevisu, ovi in nazadnje v Gonarsu, kjer sem PPtembra 1943 dočakal razpad Italije. r°mov smo šli kar peš. Preživljali smo se z F°zdjem, ki smo ga nabirali v vinogradih f° poti. Na poti domov so nas zajeli Nemci P predali vrhniškim belogardistom, ki so j*s zasliševali, potem pa spustili. Ob žici ^Upitane Ljubljane so me na bloku belo-"disti, ki so imeli spisek sumljivih Ljub-pnčanov vklenili, me naložili na tricikel in j*'jali do nekdanjega hotela Miklič, kjer je P sedež gestapa. Po zaslišanju so me zaprli t Šolo na Ledini, odkoder sem ušel. Nekaj rSa sem se skrival, ker je pa bilo vedno pie, sem se končno javil za kurjača v Poklici na Golniku. Ker sem dokaj dobro r&vladal nemščino, sem prišel v pisarno in |°bil zvezo s partizani. Tu sem pomagal |r°pati skladišče gasilskih uniform, ki so ' kasneje dobili partizani, s tovarišico, ki tudi delala v pisarni, pa sva oropala bla-laJno. Ona je ušla, mene so pa dobili Pe,hci, me pretepli in odgnali v Begunje, j&r sem bil med talci in to od septembra J'44 do 1. marca 1945, ko so me odpeljali ,.bachau. Med potjo sem doživel bombar-^njc železniške postaje na Jesenicah. V rjichau sem ostal do osvoboditve leta !945." Kaj pa vaše življenje potem ko je prišla foboda? >,Ko sem se vrnil iz internacije, sem šel Rdirat v Beograd v šolo za telesno vzgojo, "končani šoli sem leto dni služboval v 'jevu, leta 1950 pa sem prišel v Domžale. *to dni sem bil vzgojitelj v Usnjarskem [hrukumu, od leta 1953 pa do sedaj, torej Pih 31 let sem zaposlen kot učitelj telesne vzgoje na Osnovni šoli Vencelj Perko v, Domžalah. Prva leta po prihodu v Domžale sem bil vodnik, več let sem pa tudi vodil oddelke v Partizanu Domžale. Velikokrat sem sodeloval tudi pri Titovi štafeti, ki » tekla skozi Domžale." „Po vojni sem sodeloval v mladinskih delovnih brigadah Brčko-Banoviči, Šamac-Sarajevo, Avtocesta, pri gradnji brkinske ceste sem bil namestnik komandanta. Ob 40-letnici OF sem s strani Občinske konference Kranj iz Golnika prejel priznanje OF za medvojno delo in obnovo, s strani Temeljne izobraževalne skupnosti Domžale pa priznanje za 20-letno vzgojnoizobra-ževalno delo. Prejel sem pa tudi več priznanj za delo v brigadah." Starejši Domžalčani se vas spominjajo tudi po nastopih instrumentalnih skupin, v katerih ste igrali kitaro? „Že pred vojno sem imel veselje do glasbe, saj sem predvsem dobro igral kitaro, poleg tega pa še klavir in harmoniko. Z moščanskimi fanti sem igral pri številnih podoknicah mladim dekletom. Ze pred vojno sem s kitaro nastopil v Radio Ljubljana. V prvem ansamblu, ki ga je vodil Stane Vavpetič,so igrali še Egon Gottwald, Tone Juvan in Vide Vavpetič. Večkrat smo nastopili v Godbenem domu, predvsm smo igrali na Silvestrovo. Sodeloval sem tudi v „Veselem triu". Skladbe, ki smo jih posneli z Ivanom Smolnikom in Ludvikom Švigljem je v živi oddaji posnel tudi RTV Ljubljana. Več let sem sodeloval v ansamblu „Veseli vandrovčki", ki ga je vodil Pavle Kosec. V njem so poleg Pavleta Kosca sodelovali še Stane Modec na harmoniki, Ciril Jerman pa je igral kontrabas. Zadnjih *-ekaj let sem skupaj z Vinkom Janušem, Ivom Smolnikom, Milko Zivulo-vičevo ter Frenkom Cento, kije pel, igral v Izoli. Pel sem tudi v pevskem zboru domžalske Svobode, ki ga je takrat vodil Stane Habe. Nastopil sem tudi kot baletni mojster v opereti Radovana Gobca „Planinska roža". Poleg številnih nastopov doma, smo imeli tudi več gostovanj. Orkester je vodil ravnatelj glasbene šole Aleksander Dernulc, pevski zbor pa Stane Habe. Igral sem tudi v „Habakuku", s katerim smo gostovali tudi v Žalcu, pa v igri „V Ljubljano jo dajmo". Kakšni so pa bili pogoji za telesno vzgojo v stari Osnovni šoli Vencelj Perko? „V Osnovno šolo Vencelj Perko sem prišel leta 1953. Pogoji za telesno vzgojo so bili tako slabi, da je inšpektor izjavil, da tako slabih pogojev verjetno ni nikjer v Jugoslaviji, saj smo za telesno vzgojo imeli na razpolago le en razred. In tako je bilo do takrat, ko je bila zgrajena nova šola. Ker nismo imeli primernih prostorov, smo če je bilo lepo vreme z otroci šli na sprehode v bližino radijske postaje in se tu igrali." Kako se pa spominjate prve generacije učencev ko ste prišli v šolo in kakšni so učenci sedaj? „Prva generacija učencev, ko sem prišel v Domžale, mi je ostala v lepem spominu. Takrat je bila še večja povezanost med otroci in starši, zato je bilo tudi družinsko življenje drugačno kot sedaj. Včasih so se tako starši kakor tudi prosvetni delavci večkrat dobivali skupaj, sedaj se pa čuti vse večja zaprtost. Starejši ljudje so vse drugače poznali odnose med učitelji in učenci, žal sedaj tega ne morem več trditi." Kaj pa vaši spomini na sodelavce? „Na sodelavce imam v glavnem lepe spomine. V času ko sem bil zaposlen na šoli Venclja Perka se je zvrstila cela vrsta ravnateljev od Mazgona, Flajsa, Leniča, Peterka, Koširjeve, Ulčarja, Potočana, Stoparja. Leto dni sem tudi sam nadomeščal ravnatelja. Zanimivo je tudi dejstvo, daje otrokom, ki so bili vajeni stare šole, bilo po tej šoli dolgčas." Kaj pa vaši konjički in preživljanje prostega časa? „Zelo rad hodim v gozdove. V naravi si izbistrim vid, ki ni najboljši. Moj konjiček je študij jezikov, saj sem veselje do študija jezikov dobil že v gimnaziji." Kako pa ocenjujete športno življenje v Domžalah kot športni pedagog? „Športno življenje v Domžalah se je zadnja leta zelo razmahnilo. Pri množičnosti pride tudi kakovost, žal pa se premalo skrbi- vlaga v izpopolnjevanje mladih talentov, kar ni v redu. Na tekmovanjih, ki jih organizira Zveza telesno kulturnih organizacij Domžale, se lahko otroci najdejo v svojem elementu. Prav bi bilo, da bi se bolj razvila odbojka, za katero se otroci zelo navdušujejo. Na Osnovni šob Venclj Perko je razvita predvsem košarka, odbojka in namizni tenis." Kaj pa dom in družina? „Žena Jožica je bila tudi prosvetna delavka. Njena zadnja služba -odslej je v pokoju- je bila v Osnovni šoli Šlandrove brigade Domžale. Hčerka Irena, ki je uspešno končala ekonomsko šolo/je izvozni referent, sin Iztok, usnjarski tehnik, pa je zaposlen v tovarni Helios Domžale. Oba sta se učila glasbe." Kaj pa Občinski poročevalec, ali ga redno prebirate? ..Poročevalec redno prebiram, žal pa ga v bloku neredno dobivamo. Rad bi, da bi bilo v njem še več novic o življenju v domžalski občini in manj uradnega dela. Zelo rad prebiram slamice iz slamnika, pravtako pa tudi sestavke o krajevni preteklosti. Tone Ravnikar Jomlje: ibmii sak teden kulturni dogodek V oktobru se Radomljani res niso mogli pritožiti, da so jim bili konci tedna pusti. Najprej so jim prijeten petkov večer pripravili duo Unikat in Miha Kavčič. Naslednji petek so pevci domačega zbora Rudolf Božič gostili Mešani pevski zbor iz Domžal. V soboto je bilo ves dan živo v ^cu Kekec. Delavci vrtca, otroci, . ar$i in občani so praznovali desetletij delovanja vrtca. V zadnjem petku pa se je predsta-filmski in televizijski snemalec ^jk "iiu.ini iii i^i&vii^jain J^di Klarič, ki ga najbolje poznamo srn«! nanizanki TV dokumentarnih iJIte J Človek brez meja, ki je nastala \ai edek. Rudi je s seboj prinesel tri st Jjihe in po vsakem od njih se je raz-,ela živahna izmenjava mnenj, v i8 sfl/kri je znani snemalec razjasnil ;vilvarsikatero filmsko „skrivnost"; tako leTu ^ein' umetniški kot tudi po 'gJrVični plati. L Najprej se je odvrtel film o gradnji -^poceste Vrhnika-Postojna. Čeprav je Et naročnik (Republiška skupnost za ceste) avtorju natančno narekoval, katere stvari mora ujeti v objektiv in kaj povedati ter kakšen mora biti komentarje Klarič naredil zgodbo, ki zaradi samosvojih pristopov pri snemanju in montaži odstopa od običajnih dokumentarcev. Naslednji je zletel na platno Leteti; film, ki prikazuje polete v Planici. Rudi je vedel, da mora za dober izdelek napraviti nekaj drugega kot kopijo TV prenosov ali reportaž. To mu je uspelo s študijo, ki se v enem delu loteva samo zaleta, v drugem vidimo kopico odrivov na mostu, potem se loti sodnikov v stolpu, nato sledimo množici letov, zatem analizira prekinitev zaradi vetra, vidimo skupino komentatorjev, mrzlično pričakovanje gledalcev, uspešne in neuspešne doskoke ter finale s podelitvijo medalj in dričanjem najpogumnejših obiskovalcev po doskočišču. Kolajn pa niso prejeli samo letalci, tudi Klarič jih je za ta film na mnogih svetovih festivalih. , Za zaključek je skozi projektor stekla Pomorska impresija. Film je naročila Splošna plovba iz Pirana, da bi popularizirala mornaski poklic in povečala vpis na Srednjo pomorsko šolo. O rezultatih najbolje priča podatek, da je vpis v šolo presegel vsa pričakovanja in so ga morali omejiti. Vendar film v nobenem delu ne agitira ali z lepimi posnetki vabi v mornarje: film kaže tudi težave, probleme, strah, stiske, žalost, film nima komentarja ampak le glasbeno opremo. Drobtinice, ki jih je natresel Rudi Iz kinodvorane gredo ljudje drugačni kot vanjo. To je cilj filma, in umetnosti nasploh: spreminjati ljudi, da bi bili boljši. # * * Če hočeš napredovati, moraš znati vprašati. Vprašati moraš čimveč ljudi s čimbolj različnimi pogledi. Odločiti se moraš pa sam. * * # „Filme si delal kot snemalec ali pa kot snemalec in režiser obenem. Si bil kdaj samo režiser? " „Ne! Lažje sem prenašal še tako težko kamero kot pa dopovedal snemalcu kakšen posnetek želim." Igor LIPOVŠEK V naši občini imamo tri društva upokojencev. V Domžalah je 1790 članov, v Mengšu 521 in v Moravčah 318, skupaj 2.629 članov. Vseh upokojencev pa je v občini 5.574, torej je komaj 47 % organiziranih. To je kaj slaba zavest, če vemo, da smo bili preje vsi člani sindikalnih organizacij, ko smo v pokoju pa je vsa zavest popustila. Nekateri pravijo,saj od organizacije upokojencev nimam koristi. Društva upokojencev, njihove občinske zveze, predvsem pa republiška zveza društev upokojencev si nenehno prizadevajo za dobrobit vseh upokojencev, ne le svojih članov. Sodelujemo uspešno pri zboljšanju gmotnega položaja upokojencev tj. pri zborih delegatov Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja tako v občini kot v republiki zlasti pri vsakokratnih uskladitvah pokojnin. Odločamo o gradnji stanovanj za upokojence in domov za ostarele. V naši občini smo letos zgradili stanovanjski blok in v njem že biva 27 upokojencev, v pritličju pa smo odstopili lokal Društvu invalidov, ki vse do sedaj ni imelo primernih prostorov. Tako, da imamo danes 50 stanovanj za upokojence. Interesenti so še vedno in ob vsaki spremembi nosilca stanovanjske pravice lahko nudimo stanovanje najpotrebnejšim. V Domžalah smo sofinancirali gradnjo novega Doma upokojencev, trenutno pa gradimo večji prizidek v Domu počitka v Mengšu, ki je v glavnem financiran s sredstvi 4 % stanovanjskega sklada za upokojence. V Izoli imamo nov počitniški dom, kjer stalno letuje nad 300 upokojencev, V Rogaški Slatini in v Žirovnici imamo manjša domova. V vseh treh domovih imajo upokojenci poleg rednega letnega regresa še posebni dnevni regres, člani naših društev, ki gredo na letovanje in imajo manj kot 13.011 din pokojnine pa od naših društev dobijo še po 100 din društvenega regresa za vsak dan letovanja. Skoro vsi člani prispevajo tudi posebno članarino za vzajemno samopomoč, ki se izplača za pogreb tj. društvena 2.500 din republiška 6.500 din, skupaj 9.000 din. Dalje prirejamo zanimive izlete po domovini, ki so znatno cenejši kot pri potovalnih agencijah, kar je razumljivo, ker plačamo samo dejanske stroške za vožnjo in kosilo. V naših društvih vsakemu upokojencu nudimo vsestransko pomoč z nasveti, pojasnili in brezplačnimi administrativnimi uslugami. Domžalski upokojenci imamo tudi občasna prijateljska srečanja z društvi slovenskih upokojencev v Trstu in Gorici. Zadnji dve leti, ko zaradi pologa ne prirejamo izletov v inozemstvo, pa prihajajo oni k nam. Letos sta bili obe društvi z nami na izletih v Logarski dolini, junija Goričani in julija Tržačani. Podatki o gmotnem položaju upokojencev v občini Domžale, ki jih je ugotovil Center za socialno delo v Domžalah pa dokazujejo, da moramo nenehno skrbeti zlasti za vse, ki imajo minimalne pokojnine. V občini Domžale je bilo v septembru 1984 skupno 5574 in sicer: 3315 starostnih upokojencev, 1100 invalidskih upokojencev in 1159 družinskih upokojencev. Od skupnega števila 5574 upokojencev prejema 3138 upokojencev (tj. 56,29 %), pokojnine, ki ne presegajo 15.000 mesečno. Če to število še podrobneje razčlenimo, nam pove, da prejema 348 upokojencev (12,23 %) pokojnino pod 5.000 din (tu so zajeti predvsem kmečki starostni upokojenci, ki prejemajo 4.190 din pokojnine mesečno. 2131 upokojencev (67,90%) prejema mesečno pod 13.011,70 din to je najnižja zajamčena pokojnina pri polni delovni dobi za uveljavitev varstvenega dodatka od 1.10.1984 dalje). 623 upokojenci (19,85 %) pa prejemajo pokojnino od 13.0011,70 din do 15.000 din mesečno. Od skupnega števila 5574 upokojencev prejema: 509 upokojencev ali 9,13 % varstveni dodatek, 174 upokojencev ali 3,12 % invalidski dodatek, 324 upokojencev ali 5,81 % dodatek za pomoč in postrežbo, 25 upokojencev ali 0,44 % otroški dodatek in 4 upokojenci ali 0,07 % posebno priznavalnino. Prednje podatke po stanju v septembru 1984 je zbral Center za socialno delo v občini Domžale iz dokumentacije Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Da so v povprečju nizke pokojnine v naši občini je vzrok predvsem v tem, da je bila sedanja starejša generacija upokojencev zaposlena posebno v slamnikarski industriji sezonsko in prav tako v gradbeništvu, vsi ti imajo komaj 20 do 25 let zavarovalne dobe. Za polovično zavarovalno dobo pa jasno, da ne more nihče pričakovati polne pokojnine. Mnogi upokojenci niso seznanjeni s svojimi pravicami, zato organiziramo informativne sestanke v večjih središčih, da člane in vse ostale seznanjamo z vsem. kar jih utegne zanimati. Na takih sestankih vedno ugotovimo, da ta ali oni še nima varstvenega dodatka(do katerega je upravičen,da nima dodatka za tujo nego in pomoč, da nima subvencije k stanarini^ če je do tega upravičen. Torej izgovor, da društvo upokojencem ničesar ne nudi,ne drži. Spet drugi upokojenci, ki imajo morda nekoliko višjo pokojnino, pa ne želijo, da bi se vedelo, koliko prejemajo. Le-ti so brez odločbe, datum upokojitve in svoj naslov, drugo nas ne zanima. Poleg naštetih dejavnosti društev upokojencev, imamo v Domžalah moški pevski zbor, ki bo spomladi praznoval 25-letnico plodnega dela in šteje danes 30 pevcev in želimo vključiti še nove pevce, dalje ženski pevski zbor prepeva že šesto leto in šteje 35 pevk. Športne sekcije so zaživele letos na meddruštvenih tekmovanjih. V maju 1985 pa bo prvi teden upokojencev v občini Domžale skupno s sodelovanjem društev upokojencev iz kamniške občine. Vse upokojence vabimo, da se vpišejo v naša društva, ki delujejo v Domžalah, v Mengšu in v Moravčah. V naslednjem letu pa želimo ustanoviti še dva nova društva tj. v Radomljah in v Trzinu. V januarju 1985 pa bomo imeli informativne sestanke v naslednjih sre -diščih: 6. januarja ob 8. uri v Lukovici, Zadružni dom 6. januarja ob 11. uri v Šentvidu, Krajevna skupnost 8. januarja ob 15. uri v Jaršah, Krajevna skupnost 12. januarja ob 15. uri v Dobu, Osnovna šola 12. januarja ob 17. uri na Viru, Krajevna skupnost 13. januarja ob 15. uri v Ihanu, Dom družbene samozaščite 19. januarja ob 15. uri v Radomljah, Osnovna šola Preserje 19. januarja ob 17. uri v Homcu, Gasilski dom 20. januarja ob 9. uri v Blagovici, Krajevna skupnost. Na teh sestankih se bodo upokojenci lahko vpisali v društvo, člani bodo dobili vse informacije, poravnali članarino in se pomenili o bodočem delu v društvu. Sestanki oz. občni zbor v Mengšu in Moravčah pa bodo spomladi. Vsem upokojencem želimo zdravja in zadovoljstva polno novo leto! Ivan RADENŠEK Ogled narodnega parka Brioni: Verjetno ni Jugoslovana, ki ne bi poznal brionskega otočja, posebno pa Velikega Briona in otoka Vange, dveh otokov, ki sta tesno povezana s Titovim imenom. Brione smo do nedavna predstavljali kot otočje miru, kot kraj, kjer je vzniknila ideja o neuvrščenosti, seveda pa najbolj kot otočje, kjer se je tovariš Tito srečeval s tujimi državniki, oziroma, kjer se je po svojem državniškem delu lahko tudi oddahnil, od 1. aprila letos pa je del teh otočkov odprt tudi najširši domači javnosti. Organizirane skupine turistov, pa tudi posamezniki, se tako za ogled kot za poletni oddih izredno zanimajo. .. Narodni park Kdor si je letos ogledal Brione od blizu, se je lahko zapeljal - vsaj zaenkrat - samo na Veliki Brion, to je na otok,; ki se dobro vidi tudi s fažanske strani. Preden vstopimo na ladjo, nas od daleč toliko pregledajo, da ne bi kdo nosil na otok kakšen nepotreben predmet. Drugače pa gre izredno hitro, že dobro vpeljano, pa tudi ves ogled je točno določen, tudi po minutah. Skoraj vsakogar pa preseneti, da si gremo ogledat pravzaprav narodni park Brioni, ki se razprostira po Velikem Brionu. Običajno se nam zdi, da nas razdelijo v manjše skupine, te pa vodijo posebni vodiči. Že pred pristankom na vzhodnem delu Velikega Briona zagledamo v luki Podgor-ko, ladjico, s katero se je vozil tudi Tito. Drugače pa sta v lepem zalivu dva hotela, kjer lahko vsakdo preživi del svojega dopusta, le dovolj globok žep mora imeti. Letos je bil penzion v sezoni 2600 din, v posezoni pa 1500 din. In ko se menimo o denarju, naj zapišemo, da je tudi ogled Brionov sorazmerno drag - za vstopnico je treba odšteti po 800 din na osebo. Medtem ko prihajajo na ogled narodnega parka ljudje iz vseh koncev Jugoslavije, s Titovo sliko in napisi, je treba tudi povedati, da posebne gneče v brionskih hotelih letos ni bilo . .. Najprej se ustavimo ob velikem načrtu otokov in zvemo, da zavzema Veliki Brion skoraj 600 hektarjev. Podnebje na otokih je izredno blago, poteh je povprečna temperatura okoli 22°C, pozimi pa okoli 6°C, sneg je zadnjič zapadel pred petnajstimi leti. Narodni park je bil načrtno grajen in negovan vse od leta 1947. naprej, ko je Tito prvič stopil na otok. Toda malokdo ve, da se je prav s temi otočki v preteklosti dogajalo marsikaj zanimivega. Drobci iz zgodovine Napotimo se po asfaltiranih stezicah in poteh po otoku. Veliki Brion je razpreden po dolgem- in počez z njimi, saj jih je skupno kar 274 km, med našim triurnim obiskom pa smo videli le en avto in še ta je čistil in pometal poti. Najprej se ustavimo v zalivčku na drugem koncu otoka, kjer je dobro vidno nekaj ostankov iz rimskih časov. Rimljani so imeli na otoku svojo rezidenco, znane so bile morske in sladkovodne brionske kopeli, v zalivu Veriga pa je tudi potopljena luka, ki „priđe na dan" ob večji oseki. Po Rimljanih so prešli Brioni v roke Bizantincev, potem Benečanov, pozneje pa je mislil postaviti na njih poletno rezidenco tudi Napoleon. Ob koncu 19. stoletja jih je kupil avstrijski mogotec Paul Kupelwieser, njegov sin pa je že začel z visokim turizmom, vendar se je tako zaplaniral, da ni mogel iz dolgov in je na Brionih naredil samomor. Ustavimo se tudi ob spomeniku dr. Robertu Kochu, ki je brionsko otočje ozdravil malarije in sicer tako, da je speljal vso močvirno vodo v morje. Tako se danes sprehajaš po otoku, kakor bi hodil po kakšnem paradižu; idilično sliko z nizko travico, rožami in stoletnim drevjem pa potrjujejo živali, ki se prosto pasejo .po otoku, od jelenov do srnjakov in muflonov. Na Velikem Brionu sta tudi dve veliki vrtnariji, ki skrbita za cvetje in okrasno grmičevje domačega narodnega parka, zanimivo pa si je ogledati tudi živalski vrt, kjer je veliko živali samo začasno, toliko, da se prilagodijo na ostrejšo klimo, ko pridejo z vročih afriških tal. Vmes pa je tudi precej živali, ki jih je Tito dobil v dar. Ogledamo si tudi etnografski muzej in cerkev Sv. Germana, kjer pritegne posebno pozornost kopija slovite bašćanske plošče in eden izmed znanih mrtvaških plesov. Zanimiv pa se zdi tudi spomenik, ki so ga postavili pred leti na mestu, kjer so z vrtino odkrili sladko vodo, na njem pa piše: Hvala ti, Tito, za vodo . . . Tito na Brionih Vsem tistim, ki pričakujejo, da si bodo lahko ogledali tudi Titovo rezidenco, vodič pove, da kaj takega šc ni predvideno, v načrtih pa imajo majhen vlak na akumulatorje, ki bo vozil obiskovalce po otoku in tedaj bo možno videti tudi kaj več. Za sedaj pa se je treba zadovoljiti s posebnim muzejem, kjer jc prikazano s fotografijami vse, kar nas zanima. Pri vhodu se srečamo s prvim prihodom Tita na Brione, potem pa lahko sledimo dolgi vrsti velikih slik in fotografij o Titovem delu in bivanju. Med njimi so prav gotovo zanimive tiste, kako je tovariš Tito trebil otok Vango, kako je posajal madna-rinc, kako je obrezoval in kako jc potem vsako le*o poslal prvo pošiljko jugoslovanskim otrokom. Srečamo se tudi Z dolgo vrsto svetovnih državnikov, ki so vsaj po enkrat obiskali Brione, nekateri pa tudi petkrat, šestkrat. Glavno pozornost vzbudijo snovalci neuvrščenega gibanja Nehru, Naser in Tivo, v letu 1956, ko jc prvič padla pobuda za takšno gibanje, z dodatno fotografijo iz leta 1961. s 1. konference neuvrščenih v Beogradu. Najbolj pa presune obiskovalca zadnja slika: Tito odhaja z ladjo v Havano, v slovo pa mu maha dekletce. Tito je tedaj menda rekel: „Nasvidenje Brioni, vidimo se po Havani!" Toda potem ni več stopil na Brione . . . Ali se splača? Odkrito je treba povedati, da so bili nekateri obiskovalci kar nekoliko razočarani, ker „niso videli vsega". Titovo rezidenco in šc marsikaj drugega si bo možno ogledati baje že prihodnje leto, predvsem pa se zdi, da obiskovalci pričakujejo preveč. Program ogleda za sindikalne in druge skupine je tako natrpan, da jc resnično že kar prebogat, zgodovina otočja miru in simbolov pa tudi tako pestra, da je nemogoče vse skupaj dojeti v nekaj urah. Marsikaj bo drugače s hitrejšim prevozom. Res pa je tudi, da je zanimivo videti od blizu enega izmed naših najlepših narodnih parkov, od stoletnih pinij do orjaških oljk, od svobodnih živali do redkih primerkov v živalskem vrstu, od nešteto sprehajalnih poti do stoterih samotnih jas in zalivčkov. Otočje miru in simbolov pa nam ostane v trajnem spominu tudi zato, ker se ob odhodu zavemo, da ne gre samo za zunanjo lepoto in za lepo urejene objekte, ampak je takšen narodni park tudi duhovna vrednota vse Jugoslavije in tudi vsega sveta. IVAN SIVEC Obračun dela mladinske organizacije: Uspehov mnogo — še več nalog Sredi novembra so ocenjevali svoje delo v preteklem letu mladi\ naše občine. Poleg poročila in programa dela so izvolili tudi novo vodstvo Občinske konference ZSMS Domžale in sprejeli sklepe o pospešenem računalniškem opismenjevanju v naših šolah. Čemu nameniti več pozornosti Delegati OK ZSMS Domžale so najprej razpravljali o poročilu o delu. Ocenili so, da je bil dosežen napredek zlasti v povezovanju dela in vključevanju mladih v delo ostalih DPO, še posebno v frontno organizacijo in v razprave OK ZKS Domžale ob 9. seji, ki je govorila o mladih. Oživili so tudi delo nekaterih OO ZSMS, vendar pa so ugotovili, da jih je še vedno preveč, ki so neaktivni spremljevalci družbenega življenja. Med konkretnimi problemi, ki jim bodo v prihodnje dali prednost pri svojem delu. so izpostavili. — ureditev nagrajevanja in statusa pripravnikov, — oživitev dela Mladinskega kluba, — ustanovitev poslovalnice Študentskega servisa, — reševanje finančnih in prostor-' skih ter kadrovskih problemov v OO ZSMS, — povečanje razpisanih kadrovskih štipendij, — problematika podnajemnikov in sploh stanovanjska problematika, ki mladim vse bolj zapira možnost samostojnega življenja, — stalno vključevanje v razreševanje konkretnih problemov, ki nastajajo pri uvajanju usmerjenega izobraževanja in — družbenopolitično izobraževanje. Računalniško opismenjevanje Anketa, ki jo je izpeljala OK ZSMS Domžale po šolah, je pokazala zaskrbljujoče stanje, saj imajo šole le 7 računalnikov, 5 pa Center srednjih šol. Zanimanje med mladimi je veliko Andrej Flis, predsednik OK ZSMS in Delavska univerza je že organizirala krožke po šolah Pomlajeno vodstvo Konferenca je izvolila novo pred sedstvo OK ZSMS Domžale in novo vodstvo svoje organizacije. Za predsednika je bil izvoljen Andrej Flis, diplomirani ekonomist predsednik OO ZSMS DO Helios. A Vanda ZSMS Žargi, podpredsednica OK Zvone Slavnik, sekretar OK ZSMS Nova podpredsednica OK ZSMS Domžale je Vanda Žargi, dolgoletna predsednika mladine v Mengšu. Sekretar je postal Zvone Slavnik bivši predsednik OK ZSMS Domžale in dolgoletni mladinski aktivist Ihana. zoc Kolektiv Heliosa je pred dnevi praznoval 60-letnico obstoja. Prireditev ob tej priložnosti so se udeležili tudi predstavniki javnega in družbenopolitičnega življenja, med njimi predsednik predsedstva SRS France Popit. Gostje na slavnostni prireditvi. Delovna stroja na nekdanjem odlagališču za Kamniško Bistrico na Viru sta pripeljala odpadke. Na tem odlagališču, ki je tačas že sanirano oz. humusira-no, pripravljeno za setev trave spomladi, je pred dvema letoma potekalo odlaganje odpadkov po sodobnem principu. Kljub odpadkom tako lahko na odlagališču vlada relativen red... Predstavljamo dejavnost in probleme ene od dejavnosti Komunalnega podjetja: Pravzaprav gre za eno najpomembnejših dejavnosti Komunalnega podjetja oz. dajanja komunalnih storitev, saj skrbi za odvoz odpadkov gospodinjstev in industrije. Te odpadke deponiramo na sanitarni deponiji v Dobu, koder je odrejeno začasno odlagališče. Nanj vozijo odpadke specialna vozila komunalnega podjetja in tudi individualni občani, ki se morajo držati predvidenega reda na odlagališču. Ta red predvideva mesto odlaganja, kvaliteto odpadkov (dovoz strupenih, nevarnih in samovžignih snovi ni dovoljen) in druge zahteve. Nad vsemi zahtevami do Komunalnega podjetja in individualnih uporabnikov deponije bdi zelo vestno občinska inšpekcijska služba, ki kontrolira četrtletno kvaliteto izcednih voda s sanitarne deponije, skrbi za opravljeno dezinfekcijo in deratizacijo in požarno zaščito. O vsem tem sta nam pripovedovala ing. Srečko Krevs in Ivan Vidmar, skupinovodja v Komunalnem podjetju. varstvo, ki sprotno opravlja vse potrebne analize, da bi ohranili okolje čimmanj poškodovano oz. onesnaženo. Vedeti moramo, uresničevanje sanitarnih zahtev in zadovoljevanje potreb po vrednotenju in ocenjevanju načinov na odlagališču ni poceni, četudi bi se morda zdelo, da je odlagališče kot tako objekt, ki ne povzroča stroškov. Na odlagališču imamo vzpostavljen stalen nadzor Republiškega zavoda za zdravstveno Ljudje, stroji, oprema V enoti imamo 9 specializiranih strojev za odvoz odpadkov, buldožer na odlagališču in še vozilo za inter- Te zbrane pepelov. I starne. odpadke so pregledali, sortirali ter presejali. Ostala je tudi % ečja količina e-ti predstavljajo velik problem pri snovanju tehnološke rešitve kompo- Pozimi ima služba javne higiene mnogokrat takšne teža\e, kakršne sp videti na sliki. Vozilo za odvoz obstane zaradi neutrjenih vozišč in izrednih osnih obremenitev nekje na terenu in potrebno je avtodvigalo, kar pa vse — seveda ni poceni... ventne posege na terenu. 20 ljudi dela na odvozu; od tega je 6 nekvalificiranih delavcev. Vsi ostali so vozniki oz. strojniki. Dnevno je na terenu vseh 9 vozil oz. ekip, vsi pa izpraznijo dnevno v povprečju 2000 smetnjakov in 45 kontejnerskih zabojnikov. Račune za opravljene storitve občani dobijo posamično, podjetja in delovne organizacije pa plačajo naše storitve po pogodbi. . Delo z ljudmi je težko, izredno težki so naravni pogoji dela, ki zahteva izreden fizični napor. Naša tehnologija ne dovoljuje odlaganje nego-spodinjskih odpadkov, saj se s tem povzročajo okvare mehanizacije, to pa so zaradi težav na tržišču zelo drage in povzročajo izpade vozil. Zaradi izredno težke narave dela imamo tudi težave s fluktuacijo delovne sile. Komisijski odpadki - velike težave Izredno velike težave nam povzročajo kovinski odpadki, odpadki od gradenj, rušitev, adaptacij stanovanj, oblaganje fasad, odpadki od urejanja vrtov. Pozimi imamo opravka z gorečimi kantami, vročim pepelom itd. Naša težava je v tem, da so naša vozila narejena za prevoz gospodinjskih kuhinjskih odpadkov v vrečkah. Soočamo se pa ob prehodu na trda goriva z vse večjimi količinami pepelov, ki jih je vedno več. Kosovni odvoz 2 krat letno poskrbimo za kosovni odvoz odpadkov v akcijah za čiste in zelene Domžale, torej v akciji SZDL, KS, OZD... Občani imajo takrat pravo možnost, da se znebijo prav vsega, kar ne gre v kante. To je moč odložiti kot kosovni odpadek za odvoz v aprilu in oktobru, saj sicer omare, hladilniki, postelje, štedilniki in drugo zaidejo na divja odlagališča in kvarijo naravo. Delamo uspešno ... Delamo prizadevrto, delamo pa tudi uspešno, kar je razvidno tudi iz podatkov o produktivnosti dela. Ta stalno raste, saj cene veljajo za posamezne enote. Tako smo uspeli v enoti Javne higiene v tretjem tromesečju ob povečanju cen storitev skladno z resolucij skimi predvidevanji poslovati brez rdečih številk. Pri tem smo izboljšali kvaliteto opravljenih storitev. Žal pa nam ni uspelo pokriti nastalih izgub iz prvega in drugega tromesečja letošnjega leta, saj smo kar 16 mesecev opravljah naše storitve ob enakih cenah storitev odvoza odpadkov. B. Pogled v prihodnost zahteva že danes določene raziskave tipov smeti. V Komunalnem podjetju so opravili tako raziskavo in vzorčno zbrali različne vrste odpadkov občanov. Ti odpadki oz. njihova klasifikacija naj bi bili osnova za izbiro vrste tehnologije v bodoči kompostarni v Domžalah, koder naj bi uresničili tudi prvi v SFRJ tak projekt. Komunalno podjetje Domžale sporoča: Kakšne so cene pogrebnih storitev? POGREBNE STORITVE 1. Izkop jame za krsto 2. Izkop jame za žaro 3. Zasip jame za krsto 4. Zasip jame za žaro 5. Prva ureditev groba fkrsta) 6. Prva ureditev groba (žara) 7. Delo s pokonikom 8. Pogrebno moštvo 9. Posebni nosači zastav po naročilu 10. Prevoz pokojnika z avtofurgonom za km brez spremljevalca za km s spremljevalcem za uro brez spremljevalca za uro s spremljevalcem 11. Stroški soglasja k spomeniku in kontrola le-tega UPORABA NEPREMIČNIN 1. Uporaba mrliške vežice 2. Uporaba gosp.dela objekta 3. Letna uporaba groba — najemnina žarni grob enojni grob dvojni grob grobnica ' 6.720.-1.210.-1.970.-400.-900.-600.-1.690.-3.620.-600.- 24.-33.-1.070.-1.476.- 780.- 1.800.-850.- 1.140.-2.880.-5.760.-11.520.- Krste niso uvrščene v cenik, saj jih je več vrst, prav tako žar; tudi cene seveda niso enake, odvisne so od dobaviteljev. V informacijah občanom sporočamo, da znaša kompletna cena pogreba s krsto vred od 3,7 milijona do 5,5 milijona, kolikor stane žarni pogreb. npšE KRfljEvne shupoosti Nenavaden hobi Marka Hribarja, znanega družbenopolitičnega delavca: Sušeno sadje kot nekoč V Ihanu, pod hribom, si je upokojenec Marko Hribar postavil lično sušilnico sadja, ki je imenitna pripravljalnica dobrot, kakršne so otroci nekoč poznali, danes pa jih ne več; suha jabolka, hruške, slive ohranijo vse vitamine in so prava poslastica. Marko Hribar je bil še donedavna vodja komunalne enote mnegeškega Hidrometala, bil pa je tudi podpredsednik zbora KS, delal je v DPZ, član komisije za zaščito borcev in invalidov, je... Markov Marko, kot ga poznajo Ihanci, je najstarejši od devetero otrok, šestih bratov in treh sester. Spominja se, da sta oče Anton in mama Balbina sušila sadje v peči, pa je bilo pri hiši toliko ust, da se nobena niso mogla docela nasititi. Tako sadje je imel že od nekdaj Marko zelo rad. V življenju nikdar ni bilo pravega časa, da bi se Marko lotil kakega hobbya. Pa se je spomnil sadja. Po starših je podedoval kos zemljišča blizu gozda v Ihanu in ideja o sušilnici sadja je prišla sama po sebi. Neoblju-dena in nezazidljiva parcela je bila kot nalašč za to, da se zasadi najprej nekaj sadik dreves, nato pa je ideja o sušilnici že dozorela. Skico si je izdelal sam, razpadla sušilnica na Dobenu pa je bila tudi poduk, kako približno je stvar treba zastaviti. Tole je povedal: Marko Hribar ob svoji sušilnici. „Tudi s stricem sem govoril, da mi je povedal, kako je treba. Včasih je še ogenj v peči okoli, tu pa sem si zamislil potezno zračenje, ko z loputo pripiram vleko. Prvi dan sušenja sadja je loputa bolj odprta, saj tudi vlaga hitreje izhaja. Kasneje toploto zadržujem in sadje se vse bolj suši. Kurim izključno na drva." Koliko sadja gre v eno sušenje? „Za eno sušenje potrebujem 4 gajbice krhljev, ki jih iz jabolk na posebnem stroju narežem kar sam. Tudi ta stroj sem si zamislil in izdelal sam. Nekako 80-90 kg svežih jabolk ah hrušk je potrebno, iz tega pa se izsuši 11—12 kg suhega sadja. Poudariti moram, da se v suhem sadju ohranijo vsi vitamini, minerali, samo voda izhaja." Kakšna jabolka so za sušenje najboljša? „Kot za kompot, so tudi za suše-,nje najbolj uporabna sladka jabolka, če ne pa vsaj polsladka. Taka jabolka po končanem sušenju tudi najlepše „izpadejo"; kisla so temnejša. Sicer pa moram reči, da se najlepše posušijo nekoliko odležana jabolka, mehkejša jabolka, trda se takoj zažgejo." Kako shraniti sušeno sadje? „Posušeno sadje je treba položiti na odprt prostor, pokriti pred mrčesom in prahom, ležati pa mora na zraku. Gre za izredno dobro slaščico, ki je zelo obstojna, pa še industrijska odpadna jabolka lahko porabimo. Tu je velika gospodarska korist, ki mi povrh vsega dela veselje in lepša moja upokojenska leta;" je končal Marko Cicibanova šola na Vrhpoljah. Cicibanova šola na Vrhpoljah Otrok se na šolo pripravlja v celotnem obdobju, do vstopa vanjo, torej povsod tam, kjer je v predšolski dobi vključen v proces oblikovanja, to je v družini, v širšem okolju, kjer živi, pa tudi v cicibanovi šoli. Naloga cicibanove šole je, da otroka pred vstopom v malo šolo neposredno navaja na zahteve-šole. Otrokom posreduje nekatera spoznanja o zahtevah in načinu šolskih dejavnosti. Oblikuje jim navade, za sprejemanje obveznosti in podrejanja zahtevam skupinskega dela, da otroci z veseljem pričakujejo vstop v šolo. Cicibanova šola oz. pouk sistematične vzgoje je pričel 20. oktobra 1984 na Podružnični osnovni šoli na Vrhpoljah in sicer v novi preurejeni učilnici. Tako sedaj obiskuje to šolo 20 otrok s področja Krajevnih skupnosti Vrhpohe-Zalog in Moravče, v starosti od tri in pol do pet let. Pouk poteka vsako soboto od 9. do 11.15 Polžalostinka: ") Niso krivi stari Slovani (nadaljevanje in konec) No, potem pa se je le zgodilo: Rjavo in zeleno srajčniki so bili pometeni iz dežele Svetovidove! Nov veter je zavel ob bistri rečici. Zrak je takrat še bil, vsega drugega je manjkalo. .. Vojno razdejanje pač. No, betona in kamenja je bilo na ostankih taborišča dovolj. Hiše novoselcev so zato tu hitro zrastle; kot gobe po dežju. - Tukaj smo, vaši smo, - so rekli novoselci in... tedaj enkrat se je rodil tudi' Veterček, nadebudni deček; bog mu daj dobro! - Oj, kako slična sta si danes s Svetovidom! In kako tudi ne! Oba sta otroka iste rečice. Eden levobrežan, drugi desno-brežan, a rečico oba složno ljubita. Oj, kako zelo ljubita to rečico; pa tudi druge stvari tam in tu, skratka vse naokrog! Svojo deželo, domovino... in tako naprej. A kaj, ko vse to nič ne pomaga! Rečica je danes mrtva! Oj! Oj! Svetovidu so se ulile solze. Ker ne gre, da bi kamen jokal, se je omehčal; nič več ni bil kot kamen, zato jevstal in začel hoditi po tistem novem naselju, ki je — kot že rečeno — zrastlo na razvalinah taborišča. — Zgodovina se ponavlja! — se je zdrznil Svetovid. — Po nekdanjih osvajalcih se zgledujejo naslednji... Slišal je namreč levobrežane govoriti: naše je to naselje! Seveda so jih desnobrežani debelo gledali, saj se o svojem ne gre prepirati. Levobrežan i pa kar naprej po svojem bobnu: Naše! Naše! Desnobrežane so začele boleti ušesa, pa so rekli: Kaj boste!. Za svobodo smo se borili desno in levo—brežani! Tudi tisti četi, na katero se sklicujete, bi pravlahko rekli desnobrežanska četa, pa ime naše vasi tisti čas ne bi bilo tako vzpodbudno! A če bi bilo predrugačeno še kaj drugega, bi se tudi z njo vse drugače zasukalo! Taka Kaj sploh hočete? Pravite, da ste v vsem prvi! Le v čem? S prostovoljnim delom smo mi že zelo zgodaj začeli/ V davnih časih so bile cerkve edini družbeni objekti na vasi. Nismo pa je postavili v našem kraju, ampak smo jo nesebično postavili tam, kjer je bil hrib! In železniška postaja! Na naši zemlji je, a od vsega začetka nosi tuje ime! Ne tako dolgo nazaj, je imela imena kar dveh krajev! Celo od tistega, kjer železnice niso marali! Lepo, kaj?! In tisto lesorezno podjetje! V središču naše vasi stoji, pa ... saj veste kako je bilo! Samo zaradi neprijetnega imena smo bili vseskozi popustljivi. So pa najbrž včasih imeli drugačen okus, kot ga imamo danes; saj je vsaj pet krajev s takim imenom! Ime naše vasi omenja že Valvazor! — Tako so govorili desnobrežani, levobrežani pa so gonili svojo, kot bi bili v mlinu. Pa se oglasi tedaj neki stari desnobrežanec: Levobrežani, poslušajte! Premalo veste, da bi se lahko tako napenjali! Bilo je v mojih mladih letih, in takrat je le malo manjkalo, pa bi vi, levobrežani, bili ob pošto! Sicer pa takrat tisto ni bila pošta; bil je gasilski dom. Novorevolucionarji našega brega so takrat menili, da spada pošta k železniški postaji, ne pa v gozd! Samo to vas je rešilo, da takrat — po vojni — ni bilo dovolj opeke! Sicer pa se preko ,plana ena" in ,plana dva" tudi ni dalo nič narediti! Smo pa tudi sicer imeli mnogo dela z obnavljanjem požganin. Obnovili smo šolo v farni vasi in še mnogo drugega. Kasneje smo gradili tudi zadružni dom. (Tudi v naši vasi!) Danes nimamo ne enega ne drugega. Vse smo nesebično odstopili novorojenim nevednežem v novih naseljih! Tudi vašemu Veterčku je šele pred kratkim zrastla brada! Nehajte riniti na desni breg reke, pa tudi ne v zelene gozdove Kolovca! Tudi na Rova ne prestavljajte Hudega, da vas le-to ne bo udarilo! (Sam Marks in ostali patroni vam potem ne bodo mogli pomagati!) Ljubljana je danes že na Črnučah, in če bo šlo tako naprej, bo kmalu ob strohnelih mlinih naše in vaše rečice! Ja, ja, preveč vsega je danes postavljenega na glavo! Ne posnemajte takih glavotrčnežev pa bo vse prav! — Tako je govoril stari desno-brežanec. Potem se je napotil k Svetovidu. Spotoma sije otiral solze; za vse tisto hudo in grdo, kar se je že zgodilo, in za vse tisto, kar bo še prišlo. Od daleč je pomahal Svetovidu. Ko sta bila oba skupaj, ni bilo težko opaziti, kako zelo sta si podobna! Stari in novi rod brežancev! Vila ju je žalostna opazovala izza samotnega oskubljenega drevesa. (Zastrupi Ijena talnica je že segla do njegovih korenin!) Le kaj si je vila mislila? Ker je bila dobra vila, je pravgotovo želela, da bi se modrost starega brežanca in moč mladega Svetovida združili, postoterili in potisočerili ter v silnem zagonu nesebične dobrote zaustavili moč strupene smrti, ki je sedaj že tako blizu prežala nad to lepo dolino. Krohot zlohotne smrti je lahko slišalo leprefinjeno uho dobre vile. O, pa tudi stari brežanec jo je slišal! -bil je izkušen in moder človek. O vsem je želel poučiti malega Svetovida! Vila je to vedela in v dobrem upanju je zapela pesmi; žalostni so bili njeni zvoki, a pesem je bila vendarle. Brežanec in Svetovid sta jo zamaknjena poslušala. Bila je pesem o soncu; jasnem nebu; svežem zraku; čisti, bistri vodi; žuborenju potokov, ščebetanju ptic; o zorečih poljih; o cvetočih, dišečih travnikih; o miru; o ljubezni in prijateljstvu; o delu in poštenju... Nato se je vila dvignila in izginila. Stari brežanec in Svetovid sta strmela za njo s solznimi očmi. Oj, kako sta želela, da bi se vila še kdaj vrnila! In vedela sta, da se vrne, če bosta storila, kar lahko storita, če hočeta! —Če očistita zrak in zemljo, in vse vode, da bodo spet polne rib in se bodo vrbe ogledovale v čisti gladini... da, takrat bo spet priple-' sala od nekod tista dobra vila — in ne samo ona — mnogo lepih vil bo priplesalo in plesalo nad čistimi tolmuni in njihova pesem se bo zlivala z mesečino. - Oj, kako bo lepo takrat! - Kaj pa, če bo drugače? Oj, tedaj bo joj! Joj! Preserje, 21.10.1984 ure, program pa zajema: spoznavanje okolja, matematike, govorjenje in estetsko vzgojo, pripovedovanje pravljic, zgodbic, diafilmov, lutk in telovadbe. Vse to spada k učnemu programu. Mentorica vzgojiteljica-pripravnica Joži Merela je domačinka iz Spodnje Javorščice. Pravi, da je bilo spočetka delo z otroki naporno, sedaj pa pove, da je že bolje, saj so se otroci med seboj že dobro spoznali, razumejo se in dojemajo učno snov. Vpis v šolo ni obvezen, ta je prostovoljna, priporočljivo pa je, da sleherni starši pošljejo svojega otroka v to šolo v domačem kraju. Kljub majhni krajevni skupnosti je vpis otrok kar zadovoljiv. Vpisnina znaša le 500,00 din na otroka. Za zbrani denar so kupili material za delo pri zaposlitvah, seveda pa denarja še vedno primanjkuje zi vse, kar bi radi imeli Zato pričakujejo finančno pomoč od družbe. Tekst in foto: Jože NOVAK MLADI DOBLJANI PO POTI SPOMINOV NOB Na osnovni šoli Martina Koželja v Dobu skrbijo za ohranjanje tradicij NOB Na osnovni šoli Martina Koželja so pred dnevi pripravili športni dan, ko pa se niso ukvarjali s športnimi dejavnostmi. Ta dan so posvetili ohranjanju revolucionarnih tradicij, saj so učenci 8. razreda obiskali vrsto spomenikov narodnoosvobodilne borbe, spomenikov, ki se nahajajo na trasirani Poti spominov NOB in delavskega gibanja. Z njimi sta bila na pohodu družbenopolitična delavca in večkratna pohodnika Jure Vulkan st. in Vojislav Savković, ki sta mladini tudi pripovedovala o slavni zgodovini NOB na Domžalskem. 50 mladih Dobljanov na pohodu je bila le ena od akcij, ki jih na tej šoli namenjamo mladini za ohranjanje izročil, NOB in delavskega gibanja. " s Zadnje obvestilo Še je čas, da se prijavite v TEČAJ ANGLEŠČINE za odrasle Pričetek tečaja bo 4. januarja 1985 Pohitite s prijavami. Vpisujemo samo do 25. decembra 1984. Pokličite nas po telefonu 721-082 ali 722-278!_ , 9 RC 07 Kersnikove plakete za leto 84 Srebrne, bronaste in zlate Kersnikove plakete se podeljujejo od leta 1972 dalje kot najvišje moralno priznanje občine Domžale za umetniška in kulturna dejanja, ki so pomemben prispevek k obogatitvi življenja in dela delovnih ljudi in občanov domžalske občine oziroma so se vtkala v socialistično in humanistično podobo slovenske kulture ter kot spodbuda za prizadevanje k dvigu kulturne ravni. Plakete se podeljujejo v glavnem za delo na področju gledališke, glasbene, likovne in folklorne dejavnosti, ter za področje varstva kulturne dediščine. Do sedaj je bilo podeljenih 98 bronastih, 20 srebrnih in 9 zlatih Kersnikovih plaket. Zlate Kersnikove Za leto 1984 so bile izročene plakete, ki jih je podelila skupščina Kulturne skupnosti občine Domžale na proslavi ob dnevu republike in zaključni prireditvi ob 100-letnici Domžalske in Mengeške godbe. Plakete je podelil tov. Slavko Pišek, predsednik zbora izvajalcev skupščine Kulturne skupnosti občine Domžale. Srebrne Kersnikove plakete so prejeli: Mlajši mladinski pevski zbor Osnovne šole Josip Broz Tito, Stane Maselj in Janez Ulčar. Bronaste Kersnikove plakete so prejeli: Kulturno umetniško društvo Franc Kotar Trzin, Štefan Borin, Jože Gogala, Jože Lekan, Franc Lipičnik, Franc Lomovšek, Pavel Peterka, Marina Rugelj, Jože Sicherl, Franc Ulčar in Jože Zaje. Dobitniki priznanj so prejeli Kersnikovo plaketo, značko in listino, posamezniki pa tudi knjižno darilo ali sliko. Vsem dobitnikom Kersnikovih plaket iskreno čestitamo. P.P. Srečanje pionirjev v Divoselu pri Gospiču —Cr * o 'i a tis; +j«7«sf plakete so prejeli: Stane Habe, Anton Ravnikar, Slavko Pišek, Jernej Lenič, Matija Tome in v letu 1984 še Harmo-nikarski orkester Glasbene šole Domžale, Godba na pihala Domžale, Mengeška godba in Dominik Pirnat. Literarni kotiček: Marjan Slevec: ŽIVLJENJE Mnogo lepih misli — tihih želj brezplodnih vsakdo izmed nas goji. In trenutkov zlati' čas — poti usodnih skrivno mimo nas beži. Izbrala: Cveta Zalokar-Oražem kjer je bila ustanovljena prva partizanska pionirska brigada. Delovni naslov srečanja je bil ,JPionir-ji-partizanski kurirji". V petek, 12. 10. smo se pred Veleblagovnico v Domžalah zbrali pionirji iz osmih šol domžalske občine. Z avtobusom smo se peljali do Ljubljane, od Ljubljane proti Zagrebu pa smo šli z vlakom. V Zagrebu smo štiri ure čakali na vlak za Gospič. V tem času smo šli v zagrebški živalski vrt, poskrbljeno pa je bilo tudi za kosilo. Ob 14.50 smo odrinili proti Gospiču. Tja smo prispeli ob 19. uri. Z avtobusom smo se peljali do Divosola, kjer so nas razdelili po domovih naših gostiteljev. Z Natašo, iz osnovne šole Josip Broz Tito, sva šli k enajstletni Ivani. Tam so naju zelo lepo sprejeli in bila sem zadovoljna, saj take gostoljubnosti nisem pričakovala. V soboto zjutraj smo šli na pohod, obiskali pa smo tudi rojstno hišo Nade Dimič. Hodili smo več ur. Opoldne smo imeli partizansko kosilo. Do šeste ure zvečer smo bili spet pri svojih gostitejih, ob 18.30 pa smo imeli kulturni dan, na katerem so se predstavili pionirji iz vse Jugoslavije. Bilo mi je všeč, saj sem takoiSpoznala tudi kulture drugih jugoslovanskih narodov. V nedeljo zjutraj smo obiskali rojstno hišo Nikole Tesla. Nato smo imeli še zadnje skupno kosilo in ob 16„ uri smo odrinili proti Zagrebu. Vožnja nam je hitro minila, saj smo se ves čas smejali in se zabavali. Ob 20.30 smo prispeli v Zagreb, tu pa smo se razšli s pionirji iz drugih krajev Jugoslavije. Dolgo smo se poslavljali in kmalu bi zamudili vlak za Ljubljano. Ker smo prišli bolj pozno, nismo dobili sedežev in smo morali sedeti kar na tleh. Toda tudi to' nam ni bilo težko, saj smo med potjo peli in se zabavah. Ob 22.50 smo prispeli v Ljubljano. Zame je bilo to nepozabno doživetje in zahvaljujem se ZPM in vsem, ki so pripomogli k našemu dobremu počutju v Gospiču. MAJDA VESEL. učenka 7. b razreda Osnovne šole Janko JCorsnik -Brdo OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA Cicibanove pravljične urice Občinska matična knjižnica in čitalnica Domžale pričenja v decembru z organizacijo novih oblik dela z najmlajšimi — pravljičnimi uricami, ki naj bi se nadaljevale tudi v prihodnjem letu — enkrat mesečno. V predprazničnem novoletnem vzdušju pa ponujamo kar tri srečanj s cicibani. Vzgoja mladih bralcev se pričenja že zgodaj. Ni potrebno pojasnjevati, čemu in zakaj pravljične urice v knjižnici, dovolj bo če rečemo, da smo jih skrbno pripravili in bodo vključevale tudi igrico, otroško dramatizacijo pripovedovanega in pripravi risbic, ki jih bodo narisali cicibani o pravljici — vse seveda ob vodstvu pravljičarjev. Ker skupine ne smejo biti prevelike zaradi lažjega dela, smo se odločili, da so potrebne prijave v knjižnici, kjer boste dobili tudi ostale informacije prijaznih knjižničark. In ha koncu še razpored: ČETRTEK, Mojca Pokraculja 20. decembra ob 17. uri: (primemo za otroke od 4. leta dalje) pravljičar: Marina Rugelj Muca Copatarica (za otroke od 3-4 leta) pravljičar: Bernarda Potočnik Sapramiška (za otroke od 4 leta dalje) pravljičar: Bogdan Osolin CICIBANI VABLJENI! PETEK, 21. decembra ob 17. uri ČETRTEK, 27. decembra ob 17. uri Posvet gorenjskih kulturnih delavcev Ljubiteljska kulturna dejavnost je v naši občini zelo živa, kar pričajo tudi številne prireditve, ki jih prirejajo naša kulturna društva. Svoje dejavnosti in dosežkov pa ne predstavljajo le v naši občini, temveč sodelujejo tudi na številnih srečanjih v okviru gorenjske regije. Prav zato, da bi pregledali dosedanje delo in načrtovali sodelovanje v letu 1985, so se v soboto, 13. oktobra zbrali v Kamniški Bistrici na posvetu \ 110 let »stoji učilna zidana« v Ihanu Pred dnevi smo doživeli izredno prijetno prireditev ob 110. letnici šole, prireditev, ki jo je pripravil kolektiv podružnične šole Ihan. Uvodoma je goste, med katerimi' sta bila tudi predsednik Skupščine občine Domžale Karel Kušar in sekretarka OK ZKS Angelca Kržan, pozdravil ravnatelj šole Tone Križaj. V zanimivem pregledu zgodovine šole je ugotovil, da je od leta 1819, ko je bila v Ihanu prvič omenjena šola, še danes ravno toliko šoloobveznih otrok, kot jih je bilo tedaj — 93. Po prvem učitelju Antonu Jerebu se je zvrstilo v šoli 60 učiteljev in učiteljic, ki so spremljali rast šole v Ihanu. Le ta danes deluje v urejenih delovnih pogojih, toplih '"'"m 110 let ihanske šole so v Ihanu obeležili z manjšo svečanostjo. prostorih in skrbnem učiteljskem kadru. Njihovo delavoljnost — večjo kot je tisto, ki je plačana, je izkazal tudi priložnostni slavnostni nastop. Kako prisrčni so bili mladi Ihanci, ko so zapeli tisto „Stoji učilna zidana", pa tedaj, ko so se postavili z velikimi svinčniki in napisom 110 let. Kdo bi pozabil mlado petje dekliških grl, ali že „tavelikih" fantov muzikantov, vseh še donedavna šolarjev ihanske šole. Ob sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo, ki so ga pripravili in opravili sami in ob svečani torti in svečkah na njej le še ena želja: SREČNO IN ŠE NA MNOGE TAKE JUBILEJE, IHANCI/ B_ V prijaznem in sproščenem otroškem nastopu so pionirji ihanske šole poskušali dati prerez skozi razgibano šolsko in izvenšolsko dejavnost. predsedniki in tajniki gorenjskih zvez kulturnih organizacij ter predstavniki področnih združenj. Ugotovili so, da so v letošnjem letu uspešno izpeljali Srečanje odraslih pevskih zborov v Kamniku, Srečanje otroških zborov na Jesenicah, Srečanje pihalnih orkestrov v Moravčah, Srečanje Naša beseda v Škofji Loki, Srečanje folklornih skupin v Radovljici in Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov v Škofji Loki. Na vseh teh srečanjih so sodelovali predstavniki naše občine. Sodelovali pa bomo tudi na Srečanju mladih vokalnih skupin v Tržiču in Srečanju plesnih skupin v Kranju. Vsa ta srečanja se organizirajo vsako leto po drugih občinah in tako bomo v naši občini prihodnje leto gostitelji Srečanja gledaliških skupin Gorenjske in Srečanja mladinskih in otroških pevskih zborov Gorenjske. Predstavniki gorenjskih ZKO so pregledali tudi delovanje področnih združenj na glasbenem, gledališkem in folklornem področju in ugotovili, da jih bo v prihodnje nujno reorganizirati, če bomo hoteli, da bodo delovala tako, kot si želimo. Poleg pregleda dosedanjih povezav občinskih zvez z zamejskimi kulturnimi organizacijami, za katere so ugotovili, da še vedno niso vedno dovolj usklajene v skladu z dogovori, pa je ZKO Kranj pripravil še kratko predstavitev ZKO Gorenjske, za katero je ugotovil, da redno in uspešno deluje, da je v vse občine vključenih 254 kulturnih društev, sedem občinskih zvez, ki skupaj pripravijo letno okrog 3500 kulturnih prireditev, skupaj pa povezujejo kar 10600 aktivnih ljubiteljskih kulturnih delavcev. VGT Na podlagi 17. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 11/82), je Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale na svoji 11. seji dne, 21.6.1984 sprejel naslednje spremembe in dopolnitve PRAVILNIKA o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost 1. člen 4. člen se spremeni tako, da se glasi: ,,Upravičenci do solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine, ki živyo v težkih materialnih razmerah in to: - delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD in Delovnih skupostih, občani in družine oziroma mlade družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v OZD in delovni skupnosti; — občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje-borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani. Mlade družine so družine, ki imajo najmanj enega otroka in starša nista starejša od 30 let." 2. člen Za 10. členom se doda nov lO.a člen, ki se glasi: „Upokojenim občanom, ki pridobijo družbeno stanovanje po tem pravilniku, se določi višina lastne udeležbe po naslednji tabeli: Skupni poprečni mesečni dohodek na družinskega člana, izražen v odstotku na poprečni mesečni osebni dohodek v SRS v preteklem letu % udeležbe občana na nabavno oz. revalorizirano vrednost stanovanj brez udeležbe 2 3 4 S Upokojenci, starejši od 70 let ne plačajo finančne udeležbe. 3. člen V 15. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi: „Sredstva lastne udeležbe, ki jih vplačajo upokojeni občani se bodo vrnila v 5 letih v enkratnem znesku s 3 % obrestno mero." 4. člen 18. člen se dopolni tako, da se za 7. alinejo doda nova - 8. alinea, ki se glasi: — da znesek čistega mesečnega dohodka na člana mlade družine ne presega 70 % poprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem, oziroma pred vselitvijo v stanovanje. 5. člen V 26. členu se v 2. odstavku spremeni 1. stavek tako, da se glasi: „Če odbor za solidarnost ali komisija ob pregledu vlog ugotovi, da prijavljeni občani ne izpolnjujejo razpisnih pogojev pravilnika ali da so vloge nepopolne in jih prosilci kljub pozivu v 8 dneh niso dopolnili, se take vloge zavrnejo oz. zavržejo s sklepom." 6. člen V 3. odstavku 28. čjena se številka „15" nadomesti s številko „30". 7. člen V 32. členu se doda nov 3. odstavek, ki se glasi: „Zoper odločbo 'o dodelitvi solidarnostnega stanovanja lahko upravičenec vloži pritožbo v 30 dneh od dn^va vročitve na Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti." 8. člen 33. člen se spremeni tako, da se glasi: „Pred prevzemom solidarnostnega stanovanja podpišejo imetniki stanovanjske pravice izjavo, da bodo uporabljali stanovanje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti stanovalcev. Uporabo solidarnostnega stanovanja preverja posebna komisija, ki jo imenuje odbor za solidarnost." 9. člen "* Pri sistemu točkovanja se dopolni in spremeni besedilo pod II - socialno-materialni položaj pri točki 2.2. tako, da se glasi: ,,Za samskega občana in mlado družino % mesečnega poprečnega OD za preteklo leto." Pri točki 6.3. pa se dopolni tako, da za besedo stanovanje, dodajo besede: - pri stanovanjski skupnosti Domžale. 10. člen Spremembe in dopolnitve pravilnika začnejo veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Domžale, 2 1.6.1984 PREDSEDNIK Zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske.skupnosti občine Domžale: Peter JANEŽIČ, l.r. Na osnovi 122. člena Poslovnika Skupščine občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 11/81) objavljam naslednji uradni popravek Odloka o prenehanju lastninske pravice na stavbnih zemljiščih po zazidalnem načrtu TRZIN -MLAKE Pri primerjavi citiranega odloka z izvirnikom smo ugotovili, da je prišlo do napak pri tiskanju. Objavljeni odlok se popravlja tako, da se: 1. pri seznamu nezazidanih stavbnih zemljišč pod zap. štev. 14 pri pare. štev. 805/1 črta „/1", 2. pri seznamu zazidanih stavbnih zemljišč pod zap. štev. 62 popravi priimek solastnice, tako, da se pravilno glasi: „Šegatin Antonija, roj. Urhovec", 3. pri seznamu zazidanih stavbnih zemljišč pod zap. štev. 124 popravi izmera, ki se pravilno glasi „77", 4. pri seznamu zazidanih stavbnih zemljišč pod zap. štev. 136 se navede površina pare. štev. 928/5, ki znaša 200 m2, ter popravi naslov lastnika, ki se pravilno glasi: „Ljubljana, Glavarjeva 56". SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 464-3/83-1 Datum: 6.12.1984 SEKRETAR SKUPŠČINE: Franc TEKAVEC, l.r. Za družine z dvema Za samske občane in več člani % % % do 50 do 65 50 - 60 65 - -75 60 - 70 75 - 85 70 - 80 85 - 95 80 - 90 95 - 105 90 - 100 105 - 115 nad 100 nad 115 INFORMACIJSKO DOKUMENTACIJ CENTER domžale Dve zasedanji zborov skupščine občine Na zasedanjih zborov skupščine dne, 27. in 28. novembra 1984 so delegati največ pozornosti posvetili razpravi o analizi razvojnih možnosti občine Domžale v obdobju do leta 1995 z nekaterimi elementi do leta 2000 in osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981 — 1985 v letu 1985. Sprejeli so tudi osnutke odloka o prispevnih stopnjah za financiranje družbenih in gospodarskih dejavnosti v občini za čas od 1.1.1985 do 31.12 1985, odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah ter osnutek proračuna občine Domžale za leto 1985. V Avtoservisu predčasno prenehal ukrep družbenega varstva Osrednja ročka Zbora združenega dela, kije zasedal 8. novembra 1984 je bila razprava in sklepanje o predlogu za prenehanje ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Avtoservis Domžale pred potekom določenega roka, zbori pa so razpravljali tudi o problematiki razvoja energetike v občini Domžale do leta 2000 ter sprejeli tudi odlok o prenehanju lastninske pravice na stavbnih zemljiščih po zazidalnem načrtu Trzin — Mlake, osnutek odloka o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev po zazidalnem načrtu Ihan, ter osnutek odloka o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev po zazidalnem načrtu RO 7 -RADOMLJE. Sprejeli so tudi odloka o hišnem redu in o podstanovalskih razmerjih na območju občine Domžale Zbor združenega dela je na podlagi Poročila Začasnega organa in predloga Zbora delavcev delovne organizacije Avtoservis Domžale sprejel predčasno prenehanje ukrepov družbenega varstva v tej delovni organizaciji, ki je pričel veljati 15.12.1983 in je bil sprejet za dobo enega leta. Glavni razlogi, da je bil ukrep uveden so bili predvsem: Samoupravni akti, zlasti na področju razporejanja dohodka in delitve osebnih dohodkov so bili neprimerni in neusklajeni. Na tem področju so bile motne tolikšne, da so ustvarjale stalne konfliktne situacije, ki so pripeljale tudi do prekinitev'dela. Dela in naloge delavcev s posebnimi Pooblastili in odgovornostmi so bile nezasedene oz. zasedena neustrezno. Med strokovnimi službami ni bilo sodelovanja. Nasprotja so bila tudi med proizvodnimi enotami in med omenjenimi enotami ter režijskimi službami. Vse te pomanjkljivosti in nepravilnosti pa so dopuščale nespoštovanje delovnega reda in deviacije tudi pri varovanju družbene lastnine. Kot je bilo razvidno tudi iz zaključnega poročila začasnega organa in družbenega pravobranilca samoupravljanja so bili razlogi zaradi katerih je bil ukrep uveden odpravljeni in ni več razlogov, da bi se ukrep nadaljeval. Začasni organ se skladno s pooblastili takoj ob prihodu razveljavil obstoječi sistem delitve osebnih dohodkov ter notranjo organizacijo s spremljajočimi samoupravnimi splošnimi akti ter predpisi o notranji organizaciji. Že v decembru 1983 je določil tudi novo organizacijo in razvid del in nalog ter določil nov začasni sistem delitve sredstev za osebne dohodke. Z novo organizacijo je bila dosežena predvsem združitev dosedanjih delovnih enot Servis in Remont ukinjen je bil investicijsko vzdrževalni sektor kot samostojna služba, združena pa so bila tudi posamezna skladišča. S tem je bila dosežona večja operativnost .boljše poslovno komuniciranje, zmanjšana je bila režija, pojačana pa je bila tudi komercialna funkcija. Z novim sistemom delitve sredstev za osebne dohodke je bila dosežena diferenciacija med dobrimi in slabimi delavci, proizvodno delo pa je bilo bolje nagrajevano od režijskega. Začasni organ seje srečeval tudi z neurejeno problematiko cen v Avtoservisu. Skoraj istočasno z uvedbo začasnih ukrepov je namreč nastopila zamrznitev cen, cenovno področje pa ni bilo dorečeno, saj je cenam novih izdelkov in storitev bila ponekod pod lastno ceno. Kljub navedeni problematiki pa se je stanje počasi pričelo izboljševati. Konec meseca aprila so delavci Avtoservisa že sprejeli na referendumu nov samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovno organizacijo in pravilnik o spodbujanju in vrednotenju inovacijske dejavnosti. Po sprejemu tega pravilnika so bile izplačane vsem delavcem Avtoservisa, ki so v preteklosti podali inovacijske predloge nagrade, oz. nadomestila. S tem je bila odpravljena ena izmed večjih motenj, kije v preteklosti burila duhove in negativno vplivala na ustvarjalnost delavcev. V mesecu maju jc začasni organ ob široko izvedeni javni razpravi ter konzultaciji z zavodom SRS za produktivno delo določil predlog nove organizacije ter razvida del in nalog, ki naj bi imel trajnejši značaj. Za to organizacijo sta bili dve dejavnosti, to je proizvodnja dejavnost in storitvena dejavnost tudi po svojih strokovnih službah dokončno ločeni, še nadalje je bila zmanjšana režija, zmanjšano pa je bilo tudi število delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. V mesecu avgustu je potekala predhodna obravnava pravilnikov novega sistema delitve sredstev za osebne dohodke oz. razporejanje dohodka in čistega dohodka, katere so nato delavci sprejeli na referendumu z veliko večino. V istem času je bil tudi uspešno zaključen razpis za individualnega poslovodnega organa in pomočnika individualnega poslovodnega organa, tako, da so bile vse aktivnosti, ki jih je začasnemu organu naložila Skupščina v celoti izpolnjene. Z navedenimi ukrepi in novo organizacijo se je bistveno zmanjšala režija in sicer za 14 delavcev, število proizvodnih delavcev pa se je povečalo za 21. S povečanim številom delavcev, organizacijo in stimulativnim nagrajevanjem je bila dosežena tudi bistveno večja produktivnost (za 21 %), ekonomičnost (1 %) in rentabilnost (32 %). V Avtoservisu so si zastavili tudi razvojne cilje za v prihodnost. V proizvodni dejavnosti bo še nekaj let osnovni proizvod paletni aluminjasti kason. V teku je proizvodnja ogrodnih letev iz cenejših materialov racionalizirala pa se bo tudi proizvodnja stebrov. V naslednjem letu sc bo razvil v sodelovanju z vozili Gorica nov PALK, ki bo zasnovana 25 mm stranici. S tem bo omogočeno prevažanje kontejnerjev pri zaprtih stranicah. Razvijali bodo tudi nov tip nadgradnje dostavnega vozila. Osnovna značilnost te furgonske nadgradnje je kompletno odpiranje obeh bočnih sten. Tretja razvojna naloga posega na področju kmetijstva. Po znanih podatkih v svetu prepeljejo 70 % umetnih gnojil v razsutem stanju, pri nas pa le 10 %. Na osnovi tega se bo razvil kontejner za prevoz razsutih materialov, ki se bo lahko prevažal po železnici in cesti. Storitvena dejavnost ima svoje proizvodnje kapacitete usmerjene v popravilo osebnih in gospodarskih vozil. Tudi to opravlja zelo uspešno zato jc po kvaliteti poznana po vsej Jugoslaviji in tujini. Za storitveno dejavnost je predviden razvoj, ki bi bil prilagojen zahtevam tržišča in lažjemu ter hitrejšemu delu delavcev. Spremembe, ki bodo nastale v razvoju pa bodo sledeče: generalna popravila avtobusov M 03 03 z večjim konforlom, specializacija na popravila avtobusov tipa TAM in 1'AMOS ter usmeritev / izvozno tržišče (razširitev dosedanje izdelave elementov in klasiranjc storitvene kapacitete pri popravilih avtobusov). PODSTANOVALSKA RAZMERJA UREJENA? Na predlog samoupravne stanovanjske-skupnosti Domžale je Skupščina sprejela odlok o podstanovalskih razmerjih na-območju občine Domžale. S tem odlokom se zagotavlja minimalni življenjski in higienski pogoji za oddajo posameznih delov stanovanja ali stanovanjske hiše v podna-jem, obenem pa se določajo okvirni kriteriji in elementi za določanje višine podstanarin. Ta odlok, kot novost ureja obvezno pismeno pogodbo med pogodbenima strankama, le ta pa mora biti obvezno predložena pristojnemu upravnemu organu za notranje zadeve na vpogled, skupaj z prijavo stanovalcev. Taka pogodba ima namen zagotoviti ustrezno družbeno kontrolo nad temi razmerji. V praksi pomeni sprejem tega odloka ureditev razmer, ki nastopajo pri oddajanju stanovanjskih prostorov v podnajem, čeprav ta problematika v Domžalah ni tako pereča kot v večjih republiških centrih - je pa nedvomno prisotna - zato bo odlok o marsikaterem primeru vnesel v življenjsko prakso več reda in družbenega pregleda. NOV ODLOK O HIŠNI-M REDU Skladno z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu odlok o hišnem redu na območju občine Domžale opredeljuje pogoje za nemoteno uporabo stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov, v stanovanjskih hišah. Z odlokom so opredeljene pravice in obveznosti, ki jih imajo stanovalci kot uporabniki stanovanj in uporabniki poslovnih prostorov, pravice in obveznosti skupnosti stanovalcev hišnih svetov in občanov na področju zagotovitve obveščanja in opozarjanja o uporabi stanovanjskih in poslovnih prostorov ter skupnih delov in naprav v stanovanjskih hišah ter kazenske določbe posamezne kršitve določil odloka. Sedanji odlok o hišnem redu na območju občine Domžale je bil v veljavi že od leta 1969, zato jc bilo potrebno izdelavti novega, ki upošteva trenutno veljavno zakonodajo na tem področju. Predvsem pa je bilo potrebno spremeniti kazenske določbe v odloku, saj so bile dosedanje kazni glede na inflacijo nesmiselne. Glede na dosedanje izkušnje pa sprejem odloka o hišnem redu ni dovolj za spremembo odnosov na področju varovanja družbene in zasebne lastnine v večjih stanovanjskih enotah, saj se kljub naporom večine hišnih svetov po zagotovitvi reda na tem področju ta določila odloka ne izvajajo. Morda pa je takšna pesimistična napoved izrečena preuranjeno? Razprava o razvoju občine v prihodnjem letu Na zboru združenega dela so delegati posvetiti največ pozornosti analizi razvojnih možnosti občine Domžale v obdobju do leta 1995 z nekaterimi elementi do leta 2000 ter osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale v letu 1985. Analiza predstavlja oceno dosedanjega razvoja razvojnih možnosti naše občine, obenem pa tvori informacijo tudi nosilcem planiranja v občini za pripravo analiz razvojnih možnosti, ko bodo pripravljale svoje planske dokumente. Iz analize izhaja, da se bo družbeni proizvod v občini v prihodnjem obdobju povečeval po stopnji okoli 4 % letno. Takšna rast bo omogočala 4 % letno rast industrijske in kmetijske proizvodnje, ki bo dosežena predvsem z intenzivnejšim Občinski poročevalec 17 stran 75 izkoriščanjem obstoječih kapacitet. Ključna faktorja rasti bosta uspešnost vključevanja v zunenjetrgovinsko menjavo in zagotavljanje ustreznih kadrov. Izvoz naj bi se povečeval po 8 % lemi stopnji, k čemer naj bi prispevala tudi 6 % rast uvoza surovin, repromateriala in opreme. Število delavcev se bo povečevalo do 1 do 1,5% letno na osnovi naravnega prirastka in prerazporeditve delavcev, ki se sedaj vozijo v Ljubljano. V krajevnih skupnostih se bodo investicije izvajale po programu samoprispevkov, za potrebe občanov pa bo v prostorskem planu podana možnost za blokovno gradnjo v Domžalah in Mengšu ter individualno gradnjo v okviru zazidalnih načrtov na območjih Domžal, Mengša, Preserij, Radomelj, Doba in Moravč. Zaradi omejenih možnosti širitve organizacij združenega dela na obstoječih lokacijah bo potrebno pri načrtovanju investicij v prihodnjih obdobjih prostor upoštevati kot omejitveni faktor. Osnovna naloga s področja varstva okolja je čiščenje odpadnih voda, toplifikacija Domžal in razrešitev problematike odlaganja smeti in odpadkov. V osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1985 so poudarjene ključne naloge, ki nas čakajo v prihodnjem letu. Iz resolucije izhaja, da se bo v prihodnjem letu izvoz povečal za 14 %, uvoz pa za 10%, industrijska proizvodnja naj bi se povečala za 5 %, obseg kmetijske proizvodnje za 3 %, število zaposlenih delavcev pa za 1,5 %, vendar s tem, da bo to le produktivno zaposlovanje. Zagotoviti bo potrebno 10 % zaostajanje rasti sredstev za osebno, skupno in splošno porabo za rastjo dohodka, investiranje naj bi bilo usmerjeno predvsem v izvozno usmerjeno proizvodnjo in kmetijstvo, v negospodarstvu pa v objekte sprejete s samoprispevki. Posebna skrb bo podana tudi stabilnosti preskrbe in oblikovanju trgovskih rezerv. V obširni razpravi je delegatka delegacije Napredka Mira GREDAR ocenila, da so osnovne ugotovitve o stanju trgovine ustrezno opredeljene, vendar analiza ne vsebuje vseh elementov problematike v preskrbi oziroma trgovini, poleg tega pa tudi ne opredeljuje razvojnih in prostorskih možnosti. Zato je po mnenju delegatke potrebno postaviti jasno opredeljene cilje o mestu in vlogi trgovine oz. preskrbe v občini, ter nakazati kakšne so njene razvojne možnosti itudi opredeliti prostorske možnosti. V enaki meri je potrebno v srednjeročnem dokumentu obdelati tudi cilje in naloge samoupravne interesne skupnosti za preskrbo. Imela je tudi pripombe na poglavje o gostinstvu in turizmu. Temu namreč po njenem mnenju namenja analiza premalo prostora. Čeprav republiške smernice dajejo gostinstvu v novem srednjeročnem obdobju izredno velik pomen. Opozorila je na ugotovitev iz analize, da je razvoj gostinstva opazen le v zasebnem sektorju, kjer je 70 gostinskih obratov v zasebni lasti. To je sicer res, vendar pa promet, ki ga te dosegajo ni skladen z številom zasebnih gostišč. V letu 1983 je zasebni sektor v gostinstvu dosegel skupaj nekaj nad 10 starih milijard prometa, gostinstvo Napredek nekaj več kot 19 starih milijard prometa in ostali družbeni sektor gostinstva v občini nad 22 milijard dinarjev. Tako podatki kažejo, da je bil velik premik dosežen prav v družbenem gostinstvu, ki mora vlogo nosilca razvoja gostinske dejavnosti najti tudi v planskih dokumentih. Delegatka konference delegacij osnovnih šol Olge Avbelj, Radomeljske čete ter Matija Blejca Matevža Mengeš Stanka KAČ je opozorila, da je nedopustno, da se adaptacije in popravila novejših in novih šolskih zgradb izvajajo na račun samoprispevkov. Predlagala je, da naj se črpajo iz sredstev izvajalcev. Delegatki konferenc delegacij osnovne šole Josip Broz Tito ter osnovnih šol Brdo, Moravče, Dob — Olga SNEDE in Rozalija BLAŽEVIČ sta si bili enotni, da je analiza preveč opisna in splošna. Menili sta, da začrtanega gospodarskega razvoja ne bo moč doseči brez načrtne skrbi za ustrezno usposobljene kadre. Pričakujemo lahko, da bo ob načrtovani stanovanjski gradnji v mestu Domžale po letu 1990 potrebna še ena šolska zgradba. Področje izobraževanja je po mnenju delegatk obdelano najslabše, ter ne daje ustreznega vpogleda v dosežke in razvoj. Višji prispevki staršev za izvajanje zagotovljenega programa (ekskurzije, ogledi prireditev, učbeniki, učni pripomočki) niso sprejemljivi Starši že sedaj krijejo preko 80 % šolske prehrane ob vsakem povečanju cene pa se niža število abonentov, kar je zelo zaskrbljujoče. V razvojnih možnostih izobraževanja kaže zastaviti vprašanje tudi v nerešenih problemih osnovnega šolstva in nakazati možne rešitve. Tudi v poglavju o socialnem skrbstvu je premalo povedano o socialnih problemih mladih in konkretnih oblikah preventive v prihodnje. Dotaknili sta se tudi vprašanja, kako bo zagotovljena enaka rast oseb nih dohodkov v negospodarstvu (v osnovnem šolstvu) ,če je bil program občinske izobraževalne skupnosti valoriziran le-48%. Ne strinjata se tudi z 10% zaostajanjem skupne porabe z rastjo dohodka, ker bo to imelo za posledice bistveno poslabšane pogoje družbenih dejavnosti, predvsem pa osnovnega šolstva. Delegat delegacije kmetov Franc SKOK je poudaril, da se je v zadnjem obdobju kooperacijska proizvodnja ugodno .razvijala predvsem zaradi sodelovanja s skladom za pospeševanje in intervencije v kmetijstvu in s Kmetijsko zemljiško skupnostjo. V prihodnje pa se kažejo večji problemi predvsem zaradi velikih podražitev energije, gnojil, zaščitnih sredstev in predragih kreditovZato bo v prihodnje nujno potrebno poiskati sredstva za regresiranje obrestnih mer, saj že sedaj ni zanimanja za kredite, niti v ravninskih predelih še manj pa v hribovitih. Potrebno je tudi proučiti možnosti, ki se nam nakazujejo na področju kmečkega turizma. Težave se pojavljajo tudi z odkupom klavne živine, saj se od združitve klavnice s kamniško odkupi v Domžalah le približno 5 glav na teden in kmetijska zadruga zaradi prevelike ponudbe oddaja prirastek v Ljubljano. Delegat delegacije obrtnikov Marko TRAMPUŽ je ponovno opozoril, da se obrtniki zavzemajo za ustanovitev enote ža malo gospodarstvo pri Ljubljanski banki Domžale. Delegat konference delegacij Heliosa Vojko MILOŠIČ je povprašal po vzroku, zakaj je v analizi razvojnih možnosti predvidena edina večja investicija samo v Papirnici Količevo. Vprašal se je, na kakšen način bomo zaposlovali vedno večje število prebivalstva, če ne bo večjih investicij. Zanimalo ga je tudi, če so bili pri oblikovanju predloga o zaostajanju rasti sredstev za splošno porabo ter osebnih dohodkov za rastjo dohodka upoštevani tudi efekti spremenjenega načina ugotavljanja dohodka. Delegat krajevne skupnosti Mengeš - Franc ZABRET je v razpravi dejal, da je bil rok za organiziranje širše javne razprave v krajevni skupnosti prekratek in ga bodo morali predlagatelji v prihodnje, prej posredovati delegatom. Po njegovem mnenju je področje krajevnih skupnosti presko-po obdelano, saj se pričakuje porast prebivalstva, kar bo povezano s potrebo po dodatnem zagotavljanju sredstev. Predvsem bi bilo potrebno proučiti izgradnjo infrastrukture za celotno občino (komunalni objekti, trgovska mreža in drugo). Delegati krajevne skupnosti Moravče so posredovali pismene pripombe, v katerih ugotavljajo, da iz analize ni razviden razvoj njihove krajevne skupnosti, čeprav je nekaj ključnih vprašanj, ki bi se morale prioritetno reševati v naslednjem srednjeročnem obdobju za to območje. Predvsem je potrebno zgraditi kanalizacijo s Čistilno napravo, povečati pokopališče z mrliško vežico, razširiti telefonsko omrežje prav tako pa ni razrešen odvoz smeti in odpadkov po celotni krajevni skupnosti. Analiza razvojnih možnosti bi morala biti takšna, da bi zagotavljala razvoj tudi podeželskim krajevnim skupnostim, ki se še vedno otepajo /. osnovnimi vprašanji kot so cestne povezave, vzdrževanje cest, vodovod in elektrifikacija. Omejiti bi morali vlaganja v centralnem delu občine in razviti obrobni del. V RAZPRAVO DANE SPREMEMBE ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Zbori so dali v javno razpravo tudi osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Nov odlok predvideva hitrejši postopek za določitev osnove za odmero nadomestila ter spremembe nadomestila. Osnova za nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče naj bi se odslej odmerjalo na enaki osnovi kot davek na posest stavb. Osnutek odloka določa dve območji opremljenosti stavbnega zemlijšča, od katerih se plačuje nadomestilo. Statutarno pravna komisija Skupščine občine Domžale je k osnutku podala pripombo, da naj se v pripravi predloga določijo kriteriji za določitev območij opremljenosti stavbnega zemljišča, kot to-določa zakon o stavbnih zemljiščih. Če bodo spremembe odloka sprejete bomo od leta 1985 dalje plačevali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v naslednjih zneskih: Od zazidanega stavbnega zemljišča: - za stanovanjske površine 0,83 din na m2 (0,64 din na m2) — za poslovne prostore 2,13 din na m2 (1,64 din na m2) Od nezazidanega stavbnega zemlji- šča: - za stanovanjsko gradnjo 0,27 din na m2 (0,21 din na m2) - za poslovno gradnjo 0,83 din na m2 (0,64 din na m2). Številke v oklepajih pomenijo drugo ogmočje opremljenosti. »Brezhibnost« naših vozil v številkah Poročilo o izvedbi akcije „brezhibno vozilo je varno vozilo" v občini Domžale Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je tudi letos, tako kot vsa leta nazaj organiziral in izvedel akcijo „brezhibno vozilo je varno vozilo", katere poglavitni namen je ugotoviti stanje vozil na cestah. Akcijo, ki je potekala tri dni in sicer 8., 9. in 10. novembra 1984 v popoldanskem času je izvajala ekipa, ki so jo sestavljali delavec PM Domžale, katerega naloga je bila ustavljati vozila in jih pošiljati na pregled, mehanik član ZŠAM Domžale, ki je vozila pregledoval in pa član sveta, ki je ugotovljene napake beležil na pripravljene obrazec. Akcijo smo izvajali na cestah, na katerih je promet najgostejši. Pregledovali smo samo osebne avtomobile. V treh dneh .kolikor je akcija potekala, smo pregledali 283 vozil. Rezultati pregleda tako številčni kot procentualni so naslednji: pregledanih vozil: Ugotovljene napake na: - zavorni,mehanizem krmilni mehanizem gumah » svetlobno sign.napravah brisalcih (metlice, močenje vetrobr. slekla) Brezhibnih vozil je bilo: 283 81 oz. 35 % vseh pregledov 49 oz. 18 % 26 oz. 9 % 71 oz. 25 % 12 oz. 5 7n 41 oz. 15 % vseh pregledov Uporaba varnostnih pasov: redno 14 oz. 5 % občasno nikoli Število vozil z naslonjali za glavo , vseh voznikov 171 oz. 60 % 98 oz. 35 % 5 2.oz. 18 % Znaki nu kupu... ali množica znakov na enem mestu voznike informira ali jih v vožnji zmede? lule se p;ti kiranje kaznuje. Zukuj se ne kaznuje nedovoljeno parkiranje tudi v Radomljah? Sprašuje občan V.C. Ogledalu naše nemarnosti in nekulture. Vprašanje je, koliko tako ogledalo še zaleže... Kol je razvidno iz rezultatov oz. zaključkov, je izpravnih samo 15 % od vseh pregledanih vozil, kar v končni fazi pogojuje tudi stanje prometne varnosti v naši občini. Občinski odbor RK Domžale obvešča, da je dodatna KRVODAJALSKA AKCIJA v naši občini 25. decembra 1984 Prijave zbira OO RK Domžale, ki poziva delovne ljudi in občane, da se kar v največjem številu odzovejo temu vabilu. Prevozi v Ljubljano bodo organizirani. OO RK Domžale .18 STRAN OBČINSKI POROČEVALEC šport m TEiEsnn kultura Na zaključni prireditvi ob sklepu delavskih športnih iger v občini Domžale je spregovoril Štefan Markovič, sekretar Občinskega sindikalnega sveta Domžale. Na slavnostni prireditvi so podelili tudi vrsto priznani domžalskim športnikom in športnim delavcem. Na sliki: priznanje prejema Janko Šuštar, dolgoletni nogometni delavec. Srečanje telesnokulturnih delavcev Občinski sindikalni svet Domžale in Telesnokulturna skupnost Domžale sta ob zaključku leta pripravila srečanje telesnokulturnih delavcev, ki je bilo v soboto 8.121984, v dvorani Komunalnega centra Domžale. Na prireditvi je Občinski sindikalni svet oz. Komisija za šport in rekreacijo podelila priznanja najuspešnejšim delovnim organizacijam na področju športa in rekreacije v letu 1984. Pokale za uspešnost v tekmovanju so prejeli: za prvo mesto delovna organizacija INDUPLATI, za drugo mesto TOSAMA in za tretje mesto delovna organizacija PAPIRNICA. V letošnjem letu so bili podeljeni tudi pokali za množičnost, to je za število tekmovanj in njihovih udeležencev, največja množičnost je bila v delovni organizaciji MLINOSTROJ, drugo mesto so zasedli delavci TERMITA in tretje mesto delavci TOSAME. Pokale sta podelila predsednik Občinskega sindikalnega sveta tov. Miroslav Birk in predsednik Komisije za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu Domžale, tov. Živulovič Dragan. Slavnostni govornik na prireditvi pa je bil sekretar Občinskega sindikalnega sveta Domžale tod. Števan Markovič. V nadaljevanju so priznanja, plakete ter Bloudkove značke prejeli športniki in funkcionarji telesnokulturnih organizacij za dolgoletno delo na področju športa v občini Domžale. Priznanja so prejeli: Repnik Matjaž, Atletski klub Domžale, Celodnevna osnovna šola „Franc Per-Vido" Krašnja, Ivica Mršič Karate klub Domžale, Andrejka Marija Hokejski klub Prevoje, Urbanija Marija TVD Partizan Lukovica, Frelih Mateja Športno društvo Slavka šlandra - Alpska sekcija, Matičič Nataša Smučarsko društvo Domžale, Brleč Barbara Smučarsko društvo Domžale, Košir Nataša Smučarsko društvo Domžale, Smolnikar Sandi Konjeniški klub Biotehniške fakultete Krumperk, Bronasto plaketo so prejeli: Velepec Marjan, Težko-atletski klub Domžale, Leveč Peter Športno društvo Trzin, Pohlin Franc Športno društvo Radomlje, Karate klub Domžale, Močnik Brane Športno društvo Krašnja, Hribar Ljubo Smučarski klub Ihan, Hribar Simon Smučarski klub Ihan, Kurent Sašo Smučarski klub Ihan, Gorjan Lado Košarkarski klub Domžale, Vavpetič Tomo Košarkarski klub Domžale, Slavinec Uroš Košarkarski klub Domžale, Breznik Blaž Športno društvo „Slavka Šlandra" Alpska sekcija, Klopčič Jože Težko-atletski klub Domžale, KovačičsSašo Težko-atletski klub Domžale, Ekipa pionirjev Strelska družina „Tine Klarič Roman Strelska Kmetic" Trzin, Ekipa družine ,,Tine Kmetic" Mojca Strelska družina Trzin, Lekan Boštjan Ihan, Ekipa pionirjev Ihan, Berlec Zmago ml. Primož Kmetic" Trzin, družina „Tine pionirk Strelske Trzin, Volarič „Tine Kmetic" Smučarski klub Smučarski klub Hokejski klub Prevoje, Matičič Smučarsko društvo Domžale. Karate turnirji Da bi bili vedno v dobri formi, domžalski karateisti stalno tekmujejo. V jesenskem času so bila že tri tekmovanja. Prvo je bilo septembra v Domžalah. Slavko Šorotar ni tekmoval, zato pa so se izkazali njegovi učenci. V višji kategoriji je 4. mesto osvojil Darko Kotar, v srednji kategoriji pa je Drago Rokavec osvojil kar prvo mesto. Naslednje tekmovanje je bilo v Mariboru. V absolutni kategoriji je zmagal domžalski trener Slavko Šorotar, Nuša Škofic in Mojca Vrankar sta osvojili 4. in 5. mesto. V Radomljah je tekmovanje organiziral Karate klub Jarše za člane s krajšo dobo treniranja in pionirje. Pri kategoriji nosilcev začetnega belega pasu je prvo mesto osvojil Pestotnik iz Jarš, Rode iz Domžal ter Kojc iz Jarš pa sta si delila 3. - 4. mesto. Na tem tekmovanju je v treh kategorijah sodelovalo 106 tekmovalcev in pionirjev. Največ uspeha pa so imeli ekipno tekmovalci iz ljubljanskega Foruma. V decembru (nedelja 9.12) bo tekmovanje v Mengšu, 23/12 pa v Kamniku za vse kategorije tekmovalcev, žensk in pionirjev. Tradicionalni zimski turnir v malem nogometu Nogometni klub „Domžale" Domžale organizira tradicionalni turnir v malem nogometu v hali Komunalnega centra Domžale ki bo od 18. januarja 1985 dalje. Prijave sprejema Judita MAROLT v pisarni ZTKO Domžale telefon 721-015 od 17.12.1984 do 11.1.1985. Žrebanje bo 13.1.1985 ob 10.00 uri v hali komunalnega centra. Prijavnina je 2.000. - din, ki jo je treba plačati do 11.1.1985. K prijavi je treba priložiti potrdilo o plačilu oziroma peto kopijo od naloga plačanega pri SDK Domžale za NK Domžale na račun 50120-678-88280. VABLJENI! Srebrno plaketo so prejeli: Prašnikar Janez Krajevna skupnost Vrhpolje-Zalog, Nogometni klub Induplati, Dime Raj ko Težko-atletski klub Domžale, Perne Andrej Strelska družina „Tine Kmetic" Trzin, Slavič Aco Konjeniški klub Biotehniška fakulteta Krumperk, Mali Tomo Konjeniški klub Biotehniške fakultete Krumperk, Košarkarski klub Domžale, Klemene Stane Planinsko društvo Domžale, Karo Silvo Planinsko društvo Domžale, Jeglič Janez Planinsko društvo Domžale. Zlato plaketo so prejeli: Banfi Jožef Športno društvo Trzin, Mordej Violeta Športno društvo Trzin, Članska ekipa Konjeniškega kluba Biotehniške fakultete Krumperk, Smučarski klub Ihan. V letošnjem letu so najvišje priznanje v telesni kulturi prejeli: Mlakar Jože TVD Partizan Mengeš, je za organizacijsko delo na področju krajevne skupnosti in občine Domžale prejel bronasto Bloudkovo značko, Cik Matjaž Konjeniški klub Biotehniške fakultete Krumperk je prejel za izredne dosežke v tekmovalnem športu in kot trener mlade generacije izvrstnih športnikov srebrno Bloudkovo značko, najvišje priznanje - zlato Bloudkovo značko pa je ob 60-letnici prejel tov. Janko Šuštar Nogometni klub Domžale, saj je še eden od živečih športnih delavcev, ki so gradili športni park Domžale oz. orah ledino v športu v občini Domžale. Odličja telesne kulture je podelila predsednica skupščine tov. Banko Vera. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo pevskim zborom LEK Mengeš, TOKO Domžale in Zdravstvenemu domu Domžale, saj so njihovi nastopi popestrili prireditev ter ji dali še svečanejši izraz. M. GORZA Memorial Iva Sonca 84 Domžalski šahisti smo novembra uspešno zaključili že III. šahovski turnir v spomin na našega dolgoletnega predsednika in zaslužnega organizatorja šahovske dejavnosti v Domžalah in Sloveniji ter uglednega družbenopolitičnega delavca in gospodarstvenika Iva Sonca. Tudi letošnji spominski turnir je imel zelo kakovostno zasedbo saj je nastopilo kar 5 mlajših šahovskih mojstrov iz Ljubljane in Gorenjske, katerim so se pridružili domači mojstrski kandidati. Presenetljivo, vendar povsem zasluženo, je zmagal Domžalčan VLADO IVAClC, ki je s poglobljeno pozicijsko igro in borbenostjo ugnal vso konkurenco. Zapažen je njegov uspeh z mojstri, ki jih je premagal kar s 3,5 : 1,5, zanimivo pa je tudi, da je z belimi figurami oddal en sam remi. Glavni favorit, lanski zmagovalec mojster FIDE Vojko Mencinger z Jesenic si je s porazom v zadnji partiji z ljubljanskim mojstrom Darkom Šifrerjem, ko je v veliki časovni stiski prekoračil čas za razmišljanje, pokvaril uvrstitev. Zelo dobro igro sta pokazala Vrhničan mojster Leon Gostiša in domači mojstrski kandidat Vide Vavpetič, ki se je na letošnjem turnirju prvič uvrstil med zmagovalci, to je igralce, ki so dosegli več kot 50 % točk. Slabše sta letos igrala mojstra Bogdan Podlesnik iz Ljubljane in Rudi Osterman iz Radovljice, ki sta se lansko leto uvrstila na 3. oziroma 2. mesto. Omeniti velja tudi Kam ručana Milana Osolina, ki je po petih začetnih porazih še, zbral toliko volje in znanja, da je iz preostalih šest partij iztržil tri točke in obdržal naslov mojstrskega kandidata. Spominski turnir sta omogočila predvsem pokrovitelja Papirnica Količevo in Telesnokulturna skupnost Domžale. Posebej pa je potrebno poudariti, da smo domžalski šahisti po dolgoletnem igranju v najrazličnejših prostorih - predlanski in lanski turnir nam je omogočil POZD Repovž - letos prvič igrali v svojih prostorih v Domu športnih organizacij v Športnem parku. S.L. Pogled na prireditveni prostor — športno areno — na Krumperku, koder je bilo 1. tekmovanje v motokrodu. Uspešen zaključekna novi progi Na novi stezi za motokros na Močilniku pri Dobu je AMD FAM Lukovica zelo uspešno tako tekmovalno kot organizacijsko zaključilo letošnjo sezono motokro-sistov v tekmovanju za republiško prvenstvo v vseh treh razredih (do 80, 125 in 250 ccm). Atraktivno tekmovanje z jeklenimi konjički, ki ga je delno pokvarilo le slabo vreme, si je z velikim zanimanjem ogledalo nad 2000 gledalcev, kateri so v večini prvič spremljali motokr komunalno podjetje domžale w. 61230 Domžale, Ljube Sercerja 4 . .em porabnikom naših storitev, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom želimo srečno novo leto! msim DOMŽALE Antona Skoka 20/a ZELI USPEŠNO LETO 1985 DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ter priporoča ob tej priložnosti svoje storitve. V poslovni enoti je občanom na voljo stavbno pohištvo, stenske in zidne obloge, parketi vseh vrst, izolacijski materiali in gradbeni materiali. Istočasno ob nakupu nudimo strankam strokovne nasvete. IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE SEMESADIKE MENGEŠ Z delovišči: Semenarno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tišini pri Murski Soboti. nudi gozdno seme, sadike, pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras in se priporoča. AVTOSERVIS DOMŽALE, p.o. Ljubljanska c. 1 61230 DOMŽALE p.p. 74 Telex: 31778 YU AS DOM Dejavnosti: Pooblaščeni WV in VOLVO SERVIS za osebna vozila. Kleparsko—ličarska popravila avtobusov in kamionov vseh tipov. Izdelava aluminijastih nadgradenj (kesonov) na vseh vrstah tovornih vozil. Kovinsko in strojno podjetje Mengeš, Gorenjska cesta 9 nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge: — izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, — izdelava in montaža opreme za pripravo pitne in tehnološke vode, — izdelava in montaža opreme za obdelavo blata. L induplati INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV INDUPLATI r.o. JARŠE, p. DOMŽALE DELOVNA ORGANIZACIJA INDUPLATI JARŠE VAM ZELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO!