Kultura POL TOČKE OD ZLATA Šola PROJEKT COMENIUS Nasveti TRSNE RUMENICE MLINOTEST o g - £ C O p rt -n ^ ^ ^2. ora logično odločilo, da izkoristijo 'tržno nišo' še enkrat in se odločilo festival Musiča sacra v Bratislavi. Kosovelove! so medtem posneli in ludi že izdali svojo prvo zgoščenko s tovrstno glasbo, skladbam, ki so j'h posneli v cerkvah v Vrhpolju in Logu, pa so dodali še Mašo za umrle Štefana Maurija, ki so jo posneli že Pred leti v cerkvi na Colu. V cerkvi sv. Ane v Kopru pa so nekaj dni pred tekmovanjem odpeli zanimiv izbor Nabožnih pesmi, ki jih je posnela tudi koprska televizija. Nastop, ki je hkrati služil za generalko, je bil zelo uspešen in zato so se možje in fantje na Slovaško odpravili z velikimi pričakovanji. Že dolgo zbor ni bil na tekmovanje tako dobro pripravljen in zato tudi dovolj samozavesten. Zato je zborovodja Matjaž Šček pred tekmovanjem prakticiral le kratke (toda intenzivne vaje), da ne bi preveč utrujal glasov. V pomanjkanju primernih prostorov za vaje v hotelu so se pevci zatekli - na slovensko veleposlaništvo (v strogem središču mesta), kjer so sočasno s pesmijo pozdravili veliko skupino Slovencev, ki so prišli z vlakom prijateljstva. Zbor je na predvečer tekmova- nja v Bratislavi na revijalnem nastopu odpel štiri pesmi in hipoma osvojil simpatije občinstva in kritike. Predvsem sta 'zažgali' vsem dobro znani Večerni ave, vendar v Ščekovi preobleki, in pa moderno delo sodobnega poljskega skladatelja Janczaka z naslovom Kyrie, ki je za nabožno skladbo ritmično izredno zanimiva in tudi zvočno deluje sveže in učinkovito. Pohvale so pevcem pred odločilnim nastopom godile in pričakovanja še povečale. Čeprav je bil tekmovalni nastop dopoldne (česar pevci niso vajeni), so Ajdovci, po jutranji telovadbi in upevanju, tudi pred štiričlansko komisijo dali vse od sebe in program odpeli zelo dobro, po večinskem mnenju ta generacija še ni bila na tekmovanju tako suverena. Še celo vedno kritični dirigent Matjaž Šček je bil z nastopom zadovoljen, saj so bili pevci skoncentrirani in so zvesto sledili njegovi roki. Zanimivo je tudi to, da tekmovanje v cerkveni glasbi ni potekalo v kateri od številnih bratislavskih cerkva, pač pa v zrcalni dvorani nadškofo-vske palače, velikega zgodovinskega pomena - v njej je bil po znameniti bitki pri Slavkovu leta 1805 podpisan t. i. bratislavski mir med Rusijo, Francijo in Avstro ogrsko. Toda preteklost kosovelovcev po nastopu ni preveč zanimala, saj so nestrpno čakali na rezultate, ki so jih obelodanili šele po večernem skupnem petju vseh sodelujočih zborov pri slovesni maši v jezuitski cerkvi, ki jo je daroval sam bratislavski nadškof. 'Samo' srebrna plaketa vsega pol točke od zlate je pomenila hipno razočaranje in večina pevcev se je še pred zaključkom slovesnosti razletela po mestu in tudi zmaga Barcelone ni pripomogla k boljšemu razpoloženju. Tudi ne tolažilne besede korepetitorke Nadje Bratina, ki je poslušala vse zbore in zatrdila, da bi si kosovelovci zaslužili zlato. Podobno je menil tudi skladatelj Štefan Mauri, ki je tudi spremljal zbor, saj bodo kosovelovci ob njegovi 80 -letnici posneli zgoščenko njegovih skladb (nekatere je napisal prav za ajdovske pevce): »Komisija je, po mojem mnenju, preveč poudarka namenjala sami tehniki in discipliniranosti v pesmi, premalo pa izraznosti in muzikaličnosti. Nekatere skladbe višje ocenjenih zborov so bile preveč monotone, če ne že dolgočasne. Če jo to prevladujoči trend v zborovskem petju, potem pa res ne vem ...« Nov dan je razbistril glave in dosežek, ob poglobljenem pogledu na uradne rezultate, pokazal v povsem drugi luči - zbor Srečko Kosovel je med 12 zbori iz šestih držav ge- neralno osvojil tretje mesto, le pol točke za drugim (češkim otroškim zborom) in poldrugo točko za absolutnimi zmagovalci (avstrijskim mešanim zborom). Teh 24,5 točke (od 30) je za moški zbor, ki ima za razliko od mešanih zborov že po naravi manjše izrazne možnosti, v bistvu zelo dober, če ne odličen rezultat. Nenazadnje je bila predstava kosovelovcev dovolj atraktivna, da so jih že na licu mesta povabili na tekmovanje v Švico prihodnje leto. Toda grenak priokus ostaja - za tiste pol točke bi morebiti kosovelovci morali poskrbeti z bolj svežo opravo, se bolj posvečati protokolu, pri tem lobirati in se sploh bolj odločno podati v zakulisje in kupčkanje, saj tudi pevska tekmovanja niso imuna na 'zunanje' vplive. Zanesti se zgolj na svoja grla je bilo v tem primeru očitno premalo - za zlato, da ne bo pomote, saj je pevski nastop sicer izzvenel imenitno. ep, foto Zmago Stegovec Dan s policistom, kriminalistom, zdravnico, reševalcem I Rešujmo življenja' v Lokavcu Tudi na podružnični šoli v Lokavcu smo ob dnevu šole organizirali razne dejavnosti na temo rešujmo življenja. Dejavnosti so vodili zunanji sodelavci, ki se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo z reševanjem življenj. Učenci smo bili razdeljeni v štiri skupine in vsi učenci smo se Udeležili vseh štirih delavnic. 'T TMelavnici, ki jo je vodila \ / Martina T. Rupnik, smo ▼ spoznali delo zdravnika. Najprej nas je seznanila z nujnostjo uporabe očal in čelade pri kolesarjenju in o pomoči kolesarju pri padcu, dokazala nam je zdravniško torbo s Pdpomočki. Nameščali smo vratno npornico, preveze ter spoznali me- tuljčka za infuzijo. Poslušali smo si bitje srca, učili se imobilizirati zlomljeno roko in prst. Opozorila nas je tudi na nevarnost jemanja bonbonov od tujcev in nam povedala, kako ukrepati, če najdemo odvrženo iglo. Peter Kompara je razložil, kako poteka reševanje z reševalnim vozilom. Pokazal je notranjost vozila in vse naprave, ki so v njem (naprave za snemanje srca, naprave za merjenje tlaka, naprave za merjenje kisika v krvi, naprava za dajanje kisika in druge pripomočke). Izmerili smo si količino kisika v krvi. Poudaril je, da je za reševalce zelo pomembna urejenost. Vse mora biti spravljeno na točno določenem mestu. Ko gre za reševanje življenj so pomembne sekunde in ni časa za iskanje nepospravljenih pripomočkov. Z Alešem Čibejem smo spoznavali poklic policista. Najprej nas je opozoril, na kaj moramo biti pozorni kot pešci in kolesarji v prometu, kako se obnašamo na cesti, kje hodimo, kdaj se lahko sami vozimo s kolesom, kje sedimo v avtu, ali se lahko peljemo na traktorski prikolici... Predstavil nam je, kakšno delo opravljajo na terenu, kaj pregledujejo in kako potekajo kontrole. Za nas učence je bilo najbolj zanimivo ustavljanje voznikov. Na konkretnem primeru smo izvedeli, na kaj yse so pozorni pri tem. Gorazd Jesenko je predstavil delo kriminalistov na različnih področjih. Seznanil nas je, kako poteka preiskava kaznivega dejanja. Demonstriral je preiskavo kaznivega dejanja (kraje), zavarovanje kraja zločina in predstavil različne postopke iskanja sledi (odtisi čevljev, prstni odtisi na različnih materialih z različnimi pripomočki). Vse to smo videli in raziskali na konkretnem primeru. Ta je bil: Učiteljica je iz torbe vzela - ukradla skrinjico, ostale predmete v torbi je le prijela. Učenci so najprej s pomočjo baterije preiskali tla, da bi našli odtise če- vljev. Ker so bila tla čista, smo našli le del odtisa čevlja. Skupaj smo naredili odtis in zavarovali dokaz. Nato smo iskali odtise na različnih stvareh, ki so bila iz različnih materialov. Krivca smo našli po odtisu čevlja. Na koncu smo si naredili vsak svoj prstni odtis. Dan je bil lep, zanimiv in poučen. Hvala vsem strokovnim sodelavcem za čas, ki so si vzeli čas nam predstavili svoje bogate izkušnje in nas opozorili na nevarnosti, v katerih se lahko znajdemo tudi mi in kako pomagati bližnjemu. ms Prvomajska budnica ončna nedelja, 1. maja, se je ^^za prebivalce zgornjega konca ^^/Lokavca začela malce drugače kot po navadi, saj so nas pred gostilno na Brodu s svojo prvomajsko budnico razveselili člani Pihalnega orkestra Duka iz Vrhpolja. Pohvalno je, da mladi godbeniki skupaj z dirigentom Janezom Žnidaršičem s svojo glasbo ohranjajo pozitivno sporočilo prvega maja, ki je praznik vsega dela, tudi mnogih vaj, da lahko orkester tako ubrano zazveni. Bojana Kompara KS Lokavec vabi v soboto, 11. 6. ob 20.15, na koncert Komornega orkestra Nova iz Nove Gorice. Koncert bo v župnijski cerkvi svetega Lovrenca v Lokavcu. ___________________ David Pizzoni Marijan Božič Delo na črno? Ne. hvala! f M adnje čase zaradi prihajajo-M čih referendumov na veliko • razpravljamo ali je delo na črno škodljivo in kakšne negativne posledice ima na gospodarstvo. Kot podjetnik se bom omejil na delo na črno v smislu opravljanja storitev brez potrebnih dovoljenj oziroma registracij. Tako imenovani 'šu-šmarji' predstavljajo za obrtnike in podjetnike predvsem nelojalno konkurenco. Ker nimajo registrirane dejavnosti, ne plačujejo nobenih davkov in prispevkov. Zato imajo bistveno nižje stroške poslovanja. Vprašali me boste, zakaj bi plačevali več za opravljeno storitev nekomu, ki ima registrirano dejavnost, če isto storitev 'šušmar' opravi bistveno ceneje? Prvi vzrok je garancija na opravljeno storitev. Vsi, ki imamo registrirano dejavnost, smo zakonsko zavezani h garanciji za opravljeno storitev. V primeru nepravilnosti moramo le - te odpraviti brezplačno in v najkrajšem možnem roku. Drugi vzrok je višji nivo znanja in poznavanja področja, na katerem delujemo. Zaradi vedno ostrejših pogojev na trgu v zadnjem času in večje konkurence smo se obrtniki in podjetniki prisiljeni stalno izobraževati in nadgrajevati svoja znanja. Tako vam lahko v okviru svojih znanj in izkušenj svetujemo in na koncu bolj kakovostno opravimo storitev. Naslednji argument je dejstvo, da obrtniki in podjetniki zaposlujemo. Torej, naročilo storitev pri registriranemu obrtniku pomeni posredno možnost novih delovnih mest. Zadnji vidik plačevanja davkov je financiranje državnega proračuna, iz katerega potem lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za gradnjo šol, asfaltiranje cest, skratka za omogočanje višje kvalitete bivanja v našem okolju. Torej, z naročilom storitve pri obrtniku ali podjetniku, ki plačuje davke in prispevke posredno pripomorete tudi k večji kvaliteti življenja v vašem lokalnem okolju. Na tem mestu pa se nam postavi ključno vprašanje - zakaj bi plačeva- li v proračun, če država s temi sredstvi neracionalno in negospodarno upravlja? Zakaj bi plačevali davke državi, ki je omogočila, da so nekateri posamezniki v zadnjih letih brez lastnega denarja želeli postati lastniki naših paradnih podjetij in jih tako postavili na rob propada. Zakaj bi dajali državi, ki omogoča upravam podjetij v njeni lasti, da si izplačujejo nerazumno visoke nagrade? Odgovor na vsa vprašanja je pravzaprav preprost. Plačevati moramo zato, ker je to še vedno naša država in upamo, da bo nekega dne taka, kot smo si jo želeli ob osamosvojitvi. V tej državi bo vladal pravni red, in ne bo sodnih zaostankov. Njena vlada bo s sredstvi upravljala gospodarno in na referendumih se bomo odločali, kam bomo investirali proračunske presežke. Plače bodo zaradi nižjih prispevkov na evropski ravni in splošno blagostanje bo omogočalo vsakemu posamezniku dopust brez posojila. Vsi bomo imeli pravico do kvalitetne zdravstvene oskrbe in na operacijo bo potrebno počakati največ en teden. Glavne vrednote v tej državi bodo poštenje družbena odgovornost in medsebojno spoštovanje. Če se vam zdijo zadnji stavki znanstvena fantastika, vam zagotavljam, da sanje niso bile in nikoli ne bodo prepovedane. Tadej Beočanin Vsi vemo. Potrebujemo jo. Zdaj. ir"l| a je prišla na vrsto ... V nede- | -J Ijo bomo v venčku nepotreb-JL nih referendumskih vprašanj odgovarjali na eno, povezano z zakonom o preprečevanju dela na črno, na drugo, povezano z dostopom do arhivov in pa tisto, povezano z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Slednje se bo po domače glasilo: »Ali smo za pokojninsko reformo?« Reforma že po svoji definiciji prinaša spremembe, pa naj bo katerakoli: zdravstvena, šolska, pokojninska, agrarna ... Vse so pisane s ciljem popraviti (tudi prilagoditi, izboljšati) trenutno stanje v družbi in zato ni čudno, da lahko na primer pokojninsko reformo spreminjamo vsakih 20 let. Dvajset let nazaj je bilo drugače. In čez dvajset let bo spet drugače, kot je danes, ko demografske spremembe kažejo trend upadanja števila mladih in istočasno povečanje števila upokojenih. Še nedavno so za eno pokojnino delali trije, danes delata manj kot dva, leta 2041 bo za eno pokojnino delal samo še eden. In če danes vprašamo mlade, ki bodo morali tistega leta delati za eno pokojnino, ali bi radi delali dve leti dlje ali imeli nižjo neto plačo, je odgovor jasen. Dve leti dlje. Pokojninska reforma ni namenjena prebivalstvu v zrelih letih; ti so si pokojnino, ki bo zaradi pokojninske reforme višja, s svojim delom že prislužili ali pa si jo bodo v kratkem. Namenjena je nam, mladim, da bomo lažje prebili zidove, ki nas ločijo od odraslosti: zaključili šolanje, dobili zaposlitev, si uredili streho nad glavo in ustvarili družino. Pokojninsko reformo prepoznavam kot pozitiven in nujen ukrep za pravičnejšo porazdelitev bremen med generacijami. Predstavlja ustrezen korak na poti sistemskega urejanja problematik medgeneracijskega sodelovanja v Sloveniji in njen padec na referendumu bi bil v tem trenutku neugoden za celoten sistem zagotavljanja socialne varnosti, kar bi posebej negativno vplivalo na mlade, ki smo zaradi razmer na trgu dela pri zaposlovanju v izredno slabem položaju in smo zato žal pogosto primorani koristiti socialno pomoč in druge oblike pomoči iz javnofinančnih sredstev. Kot je pokazala raziskava Mladina 2010, velika večina mladih staranje prebivalstva vidi kot resen problem, odnose med mladimi in starejšimi ocenjuje kot napete in pri tem ne pričakuje sprememb na bolje. Mladi izpostavljajo neuravnoteženo skrb za zagotavljanje socialne varnosti mladim na eni in starejšim na drugi strani, pri čemer največjo težavo vidijo v problematikah zaposlovanja. Menim, da bi posledice pričujoče pokojninske reforme v prihodnosti ugodneje vplivale na zaupanje mladih v pokojninski sistem. Hkrati opozarjam, da je na prvem mestu potrebno pristopiti tudi k celovitemu urejanju razmer mladih pri zaposlovanju, na trgu dela in v delovnih razmerjih. V pokojninski reformi zato še posebej pozdravljam uvedbo spodbude za zaposlovanje mladih za nedoločen čas. Pokojninska reforma teži k medgeneracijski pravičnosti. Pazit ije treba, da določenih generacij v primerjavi z drugimi ne privilegiramo ali diskriminiramo. To načelo so pripravljavci zakona upoštevali. Če mi je že vseeno, ali bom lahko bral arhive nekdanje Službe državne varnosti ali ne, mi je že manj vseeno ali mi bo obrtnik za svoje delo izdal račun, da ga bom le imel s čim plačati. In zato mi ni vseeno za pokojninsko reformo. Pojdimo na referendum. Za generacije, ki danes odraščajo in vstopajo v življenje, odločimo o pokojninski reformi s srcem in razumom. Obkrožimo »za« ker nam srce bije za zanamce in ker nam razum pravi, da je pokojninska reforma zaradi milijarde evrov primanjkljaja letno v pokojninski blagajni nujna. Zdaj. Kruha in iger... ... igre za kruh ... igre brez kruha ... kruh brez iger. Kitajski zid je samo poglabljal in prikrival resnico obeh strani, Berlinski ter tisti med Palestinci in Izraelci tudi. In zid na tribuni (poglej sliko levo zgoraj) samo prikriva dejstvo, daje na drugi strani še vedno pokopališče. In tisti tam že vsi vedo, če Bog je. Na tej strani zidu pa ga ni. Navijači z velikim transparentom pred seboj pa bodo že vedeli. Za njih in njihovo kulturo smo zgradili stadion. Stadione pa se je gradilo že pred tisočletji in v ne- katerih igrah (gladiatorskih) so p°' ražence žive zmetali levom. Danes bi se dogajalo natanko isto, če bi le zakoni to dovoljevali. Gledalcem na tribuni. Izigrani igralci - ne dvomit6 o tem. Govori se, da smo občinski svetniki krivi za to, da ni prišlo (z odkupom dela zahodne tribune!!!) do poplačila nogometnih igralcev. Nismo pravi naslov. Ljudje so nas izvolil' kot svetnike zato, ker nam zaupaj0’ da bomo njihov denar pošteno in modro razporejali. Drugega denarja ni. Časi so težki. Za kruh brez ig6r' Iščemo prostor za kakšnih petdeset malčkov, ker ni več prostora v vrtcih. Da bodo njihove matere lahko delale. Za določen čas. Za kruh. Če! In kje! Zida se osnovna šola. Denarja je le za polovico... Iščemo tudi denar za kulturo. Boljšo od tiste na transparentu levo zgoraj. ZA LJUBITELJE DALMATINSKIH PESMI OKTET CASTRUM (KUPA BEVANDA) ume z gosti tništihrodja: Nadja Bratina VSTOPNINA 5€ ^lojz Klemenčič Proslava v štirih slikah 1' SLIKA : Proslava občinskega Paznika Mova moda. Nekateri nagrajenci Uvajajo od letos naprej prakso, da se v zahvalnem govoru najprej zahva-'ijo nekako takole: »Hvala mojemu s°sedu temu in temu, ki je svetnik v Občinskem svetu Ajdovščina, da me )e (nas je) predlagal za to nagrado Zanimivo, da svetniki v gradivu 1)6 zvemo, kdo je koga predlagal, "'ti kdo vse so bili nominiranci za °bčinske nagrade. Zvemo le, koga Ptedlaga Komisija za mandatna vPtašanja, volitve in imenovanja. letos je veljalo, da je predlaganje diskretno in izbor nagrajencev lah-1(0 narejen le soglasno. SLIKA: Družabni del, ki ni družabni Po proslavi je občinstvo v avli Ustvarilo živi zid okrog miz, ki so Ponujale hrano in pijačo. Iz varne razdalje je bilo prav zanimivo gle-'kh, kako so si nekateri udeleženci sPretno basali pršut in sir v torbice in celo v žepe. Ko so se spraznile mize, 'eje sprostil tudi prostor. Ljudje, ki Uodijo na vse prireditve zgolj zaradi pogostitev, so zapustili prizorišče. Nepopravljiva 'napaka'. Zadolženi za strežbo so namreč takrat na novo prinesli nekaj hrane na mize. Upam, da bo naslednjič na voljo le kozarec vina in soka in da bo Občina ta denar namenila v druge namene. Na proslave pa bodo hodili le tisti, ki spoštujejo namen proslave. 3. SLIKA: Proslava občinskega praznika - klepet Politično aktiven, spoštovan ajdovski mladec me je pocukal za rokav: »Za bruhat! Z letošnjimi nagradami ste naredili štalo. Vas ne razumem!« Opla fant. »Glej, tam pri mizi imaš svoje predstavnike v Občinskem svetu. Vprašaj jih, zakaj so se tako odločili. V svetniški skupini SDS smo s podporo vse opozicije zahtevali, da glasujemo o vsakem nagrajencu posebej in ne v paketu, vendar župan našega predloga ni hotel dati niti na glasovanje. Naše stališče je jasno - nagrada za politika je ponovna izvolitev na naslednjih volitvah.« Bradica je malo trznila: »Ma ja, vseeno je za kozlat!« 4. SLIKA: Ironija Človeku, ki vodi najbolj inovativno podjetje v Evropi in kot za stavo pobira svetovne nagrade za svoje izdelke, bo najbrž podelilo nagrado mesto Gorica (stara Gorica, da ne bo pomote). Dragi Netopir, sporoči. Pridemo v podporo z aplavzom. OKVIR. Pravo vsebino so proslavi dali: eolski pevke in pevci ter predvsem tandem Boris Pahor - Evgen Bavčar. Čestitke! APEL. Vsi kandidati za nagrade v letu 2012, takoj v boj. Lobirajte, bodite prijazni, najdite si prijatelja, ki vas bo predlagal. Predvsem pa pazite, da bo iz 'ta prave' stranke ali liste ! Andrej Curk 1 f poletnih mesecih se skoraj vsako popoldne odpravim * na vrt restavracije Primorja, Jer vržem dve ali tri na karte in po-ebatiram s prijatelji. Zadnjič je debata anesla na novo kosilnico, ki da jo je bčina Ajdovščina kupila za 24.000,00 “°zor! To ni kosilnica za travo za sila-za krmo ali pač za grmovje ob cestah. a kosilka naj bi kosila travo na novem ^gometnem igrišču. Seveda nisem Veriel takorekoč 'gostilniški' govorici, *ato sem se naslednji dan pozanimal pri našem SD - jevskem članu občinskega sveta, Mitji Tripkoviču. O kosilki ni vedel nič. Se je pa pozanimal in čez par dni mi je potrdil govorice. Zavod za šport Ajdovščina je kupil kosilnico za nogometno travo na stadionu, ki ga bo morda jeseni šele prevzel v upravljanje. Občina Ajdovščina bo Zavodu refundi-rala nakup. Sedaj ima stadion v upravljanju (beri brezplačnem najemu) NK Primorje, Zavod za šport pa ima osnovno sredstvo, ki gotovo brez najemnine dela 'na tujem'. Kosilka že kosi in sicer znaša njen odkos dobra dva metra. Prejšnja je kosila zgolj 80 - centimetrski pas trave. Torej, stadion bo pokošen dva do trikrat prej. Za koga? Ljuba mati moja!? Kje smo? V največji krizi, v časih, ko je Zavod za delo Ajdovščina poln brezposelnih, naš župan kupuje kosilko za fuz-balski stadion. Cena? Petdeset (50) povprečnih penzij!? Ma ne me basat!? Kdaj bo konec teh neumnosti? Javno sprašujem - kaj je bilo narobe s staro kosilko? Mar ni več kosila? Kdo si je spomnil in kdo dvignil roko za ta nakup? Prosim poimensko! V mojih očeh bo deležen prav posebnega mesta. 'Pokosil' ga bom s pogledom ! Igralec ragbija Mihe Brejca V torek, 17. maja, je bila v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini predstavitev romana Igralec ragbija avtorja Mihe Brejca. Predstavitve seje poleg pisca udeležil še Tomaž Zalaznik, direktor založbe Nova revija, ki je knjigo izdala. Prireditev je povezovala Zdenka Žigon iz Lavričeve knjižnice. jlf > tem leposlovnim delom se Miha Brejc prvič predstavlja kot roma-nopisec. Pred tem je sicer že izdal več strokovnih knjig, za katere je gradivo črpal iz svojih delovnih izkušenj. Kot vodja Varnostno informativne službe v letih 1990 - 1993 je natančno spoznal delovanje varnostno obveščevalnih služb v času osamosvajanja Slovenije in te izkušnje opisal v knjigi Vmesni čas, ki je izšla leta 1994. Svoje izkušnje kot evropski poslanec v letih 2004 - 2009 pa je opisal v knjigi Prvi mandat. Roman Igralec ragbija temelji na resnični zgodbi dveh mladih ljudi in se dogaja v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja. Junakinja romana Lija, svetovalka direktorja v podjetju, ima nalogo, da na točno določen dan organizira gostovanje francoskih ragbistov. V romanu sledimo ljubezenski zgodbi med Lijo in francoskim igralcem ragbija, v ozadju pa se odvijajo politične spletke in prevare. Preko Lijine zgodbe se razkriva sicer skrbno skrivana skorumpiranost političnih veljakov. Od tod pa do zgodbe o orjaškem in nadvse surovem lovu na razkrivalko kriminala ni daleč. Brejc je v predstavitvi povedal, da se je za slog političnega trilerja odločil zato, da bi na ta način privabil mlade bralce, ki niso živeli v tistem času, in jim preko te zgodbe prikazal, kakšno je bilo življenje v nekdanji Jugoslaviji. Predstava mladih o Jugoslaviji je namreč precej romantična in izhaja iz pripovedovanj, kako je bilo nekoč lepo. Pa je bilo res? Prevečkrat namreč pozabljamo na strah, v katerem smo živeli. V javnosti se ni smelo odkrito govoriti o vseh temah, v službah je bil nad vsemi partijski sekretar, ki je imel praktično neomejeno moč. O vsakem se je vedelo vse. Po dostopnih arhivskih podatkih je bilo nadzorovano več kot 120.000 prebivalcev Slovenije, prav toliko pa je bilo ljudi, ki so te nadzirali. Te številke nam povedo, da je bila nadzorovana kar četrtina slovenskih družin. Na koncu je avtor povedal še zanimivo misel, s katero je zaključil predstavitev: »Ko vidiš jetra države, te to obremenjuje. Knjiga Igralec ragbija je poskus, da del teh bremen prenese tudi na bralca.« Uroš Zupan, predstavnik za odnose z javnostjo 00 SDS Ajdovščina Bolniška odsotnost zaposlenih je odraz stanja v družbi Tako menijo udeleženci okrogle mize o zdravstvenem absentizmu, ki sta ga v j novogoriškem centru Magma X organizirali Vzajemna in center Magma X. Podatki o bolniški odsotnosti z dela so zaskrbljujoči. Iz raziskave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je razvidno, da je bilo leta 2009 zaradi bolniškega staleža izgubljenih prek deset milijonov delovnih dni. Zaradi bolezni ali poškodb tako dnevno izostane okoli 39 tisoč ljudi. Kako rešiti problematiko zdravstvenega absentizma? Kje so vzroki? O tem so na okrogli mizi v Novi Gorici razpravljali strokovnjaki s področja zdravja in predstavniki vodstev podjetij. Da gre za veliko težavo, ki obremenjuje številna podjetja, saj vpliva na produktivnost, učinkovitost in stroške podjetij, hkrati pa vpliva tudi na motivacijo zaposlenih in zmanjšuje dobičkonosnost podjetij so se strinjali udeleženci okrogle mize v Novi ' Gorici. Na njej so sodelovali doc. dr. Bojan Knap, zdravnik in strokovnjak za regeneracijo telesa v procesu treninga, prof. dr. Borut Štrukelj, predstojnik katedre za farmacevtsko biologijo na ljubljanski fakulteti za farmacijo, sociologinja Anka Zajc, strokovnjakinja za kadre ter Marjeta Furlan, direktorica podjetij intra Lighting in Dabra, ki upravlja s centrom Magma X. Absentizem lahko preprečimo z motivacijo Podatki raziskave ZZZS kažejo, da je bilo v letih od 2000 do 2008 v Sloveniji odsotnosti zaradi bolniškega dopusta sicer nekaj manj, pa kljub temu še vedno precej več kot v sosednjih, primerljivih državah. Zakaj je pri nas več odsotnosti z dela zaradi bolezni kot v drugih državah? Mirnsko podjetje Intra Ligting, ki ima proizvodnjo v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem ima po besedah direktorice Marjete Furlan različno stopnjo bolniške odsotnosti. »V proizvodnji v Sloveniji je bila bolniška odsotnost desetodstotna. Prav zaradi tega smo začeli s spodbujanjem navzočnosti na delovnem mestu z dodatno spodbudo pri plači. Prvo leto so bili rezultati dobri, kasneje ne več. V Srbiji in na Hrvaškem, kjer smo prevzeli podjetja pa je bila bolniška odsotnost pred leti kar 28-odstotna, zdaj je le okoli petodstotna,» pojasnjuje Furlanova. Po mnenju sociologinje Anke Zajc se zaposleni premalo zavedajo pomena njihove navzočnosti na delovnem mestu, saj to pomeni večjo produktivnosti in boljše plačilo. »Zagotovo je to odvisno tudi od zadovoljstva zaposlenih in zdravega oziroma dobrega odnosa vodstva do zaposlenih. Posebej pomembna je komunikacija med vodstvom in zaposlenimi,»je poudarila Zajčeva. Tudi zdravniki nosijo del odgovornosti Doktor Bojan Knap meni, da so nekateri zdravniki včasih preveč radodarni pri predpisovanju bolniške odsotnosti, vendar je po njegovem mnenju to zelo težko tudi dokazati. Na vprašanje, koliko je po njegovem mnenju simuliranja bolezni pa je Knap odgovoril :« Okoli 20 odstotkov.« Glede na to, koliko receptov je predpisanih in nikoli izdanih pa lahko po mnenju Boruta Štruklja izračunamo, da gre za pet do deset odstotkov simuliranih bolezni. Tudi po mnenju Furlanove je pri nas največji problem simuliranjae bolezni med zaposlenimi.»Če na primer delavca izločiš z delovnega mesta zaradi alkoholizma bo ta naslednji dan prišel z zdravniškim potrdilom, »pravi. Po mnenju Zajčeve pa je največja težava v tem, da so ljudje zaradi stanja v slovenski družbi postali otopeli, zato je tudi nezdrav odnos zaposlenih do podjetij. In kje so rešitve? Slišali smo kar nekaj predlogov za rešitev problematike absentizma pri nas. Po mnenju Marjete Furlan je osebni zgled tistega, ki vodi podjetje izredno pomemben, pomembna je tudi motivacija zaposlenih in redna komunikacija z njimi. » Prav zato smo ustanovili športno kulturno društvo, s katerim spodbujamo zaposlene tako pri za rekreacijio kot tudi za kulturne dejavnosti,« pravi. Absentizem bi lahko zmanjšali tudi tako, da bi tistim, ki so redno navzoči na delovnem mestu dali dodaten dopust, ki bi ga lahko izkoristili za preživljanje prostega časa v naravi. Recept za zmanjšanje zdravstvenega pbsentizma je torej zdrava prehrana, redno rekreativno gibanje in »zdravi« odnosi med zaposlenimi in vodstvom podjetij. VZAJEMNA magma www.vzajemna.si Jaz zate, ti zame. ((GmoMŠD Aleksander Lemut Od koga bomo živeli in preživeli? A jdovski občinski svetni-/\ ki so na svoji zadnji seji JL A-enoglasno potrdili namero občine, da odkupi kontrolni paket delnic in zadrži Fructal v domači lasti. Model lastninjenja, ki ga sta ga zasnovala župan Marjan Poljšak in njegov svetovalec Peter Velikonja pa je pritegnil in prepričal ministrico za gospodarstvo Darjo Radič in dobil podporo dobršnega dela slovenske politike. Socialno podjetništvo? Kooperative? Novo zadružništvo? Prebiram komentarje bralcev časopisov in spletnih forumov ter ne morem verjeti. Komentarji so »morilski", uničujoči! Gremo naprej v preteklost! Komunajzarji se vračajo! To bo biznis, naše tovarne, naše breskve, pa še sok bomo sami popili! In tako naprej. Iščem kakšno podporo, odobravanje, vzpodbudo. Pa je ne najdem! Preberem še nekaj novinarskih komentarjev in v podtonu posmeh. Zadeva izpade neresna, tako rekoč mešanica cirkusa ter nostalgije po socializmu in družbeni lastnini. Ko je bilo še vse „naše“! Prešine me misel. Ljudje božji, pa od koga bomo v tej državi sploh živeli in preživeli? Ko bomo vse razprodali in bomo samo še »delovna" kolonija. Stanje je pravzaprav že sedaj katastrofalno. Imamo skoraj 600.000 upokojencev, približno pol milijona »mladine", 115.000 nezaposlenih, 154.000 javnih uslužbencev, armado zaposlenih v monopolnih paradržavnih podjetji in tako naprej. Pravzaprav ustvarja in proizvaja novo dodano vrednost le še dobrih 110.000 delavcev. Kar pomeni le vsak 18 prebivalec Slovenije. Številka in podatki so »grozljivi". Manevrskega prostora je vsak dan manj. Evropska unija nam bo v kratkem prepovedala dodatno zadolževanje, ki zadnja leta presega dve milijardi € letno in to samo za proračunsko oziroma javno porabo. In ostane nam še razprodaja družinske »srebrnine"! Ni jo več prav veliko! In kaj potem? Bankrot? Če kdo računa na »teto" Evropo se moti. Malo morgen! Treba bo zasukati rokave, stopiti skupaj in kot se reče po starem -nastaviti »rit"! Ne bi si upal trditi in prepričevati, da je vsa rešitev v socialnem podjetništvu in kooperativah. Sploh ne! Vem pa nekaj. Spoštovanje in priznanje gre tistemu, ki si v tej situaciji upa predlagati, se izpostavi in išče rešitve. Čeprav ve, da bo zelo verjetno ostal samo »popljuvan". Ker, če ne greš na pot, ne boš nikoli prišel na cilj! Komunajzarji se vračajo, da bi šli naprej v preteklost? Lepo vas prosim, ma ne me »basat". Z direktorjem Kmetijske zadruge Tolmin gradiva v našem marketu v Kanalu mesnico. Niko Maver zase pravi, da je hribovc in puntar. Iztrgal je Planiko Kobarid in zadrugo iz objema zagrebškega Kraša, se hitro razvija in gre odločno naprej. Pravkar je bil s celotnim upravnim odborom zadruge na Finskem. Le zakaj bi obiskal odmaknjeno in nepoznano Finsko? Zato, ker je vsak Finec v povprečju član vsaj petih zadrug, ker tam zadruge predstavljajo skoraj polovico »lastnine". Največji finski trgovec ima skoraj polovični tržni delež in je »zadruga"! Ti »komunajzarji" ti, kako vas ni sram. Francoski Carrefur, drugi največji svetovni trgovec, je kooperativa. Prav tako francoski Leclerc, šesti največji tr- govec na svetu, je tudi kooperativa. Pa lahko gremo samo čez mejo. Italijanski COOP je kot skupina drugi največji italijanski trgovec in je kooperativa. V Italiji je kooperativ na tisoče in so učinkovito »orožje" proti uničujoči globalizaciji. Prav zaradi njih je preživelo na deset tisoče kmetij, malih trgovcev in obrtnikov. Komunajzarji pokvarjeni! Trdim, da je zaradi tega preživela tudi Farna - Vipava, ki je članica dveh italijanskih kooperativ in je tako ohranila svojih sto delovnih mest. V Sloveniji smo dajali pobude, sklicevali sestanke, pisali celo statut. Vse je bilo zaman, nezaupanje je bilo preveliko, „duh“ preteklosti premočan. Odšli smo preko meje, v »gnili" kapitalizem, tam do zadružništva oziroma kooperativ pač nimajo predsodkov. Pa bi bilo lahko tudi pri nas vse drugače. Če bi le slutili, vedeli, kam pes taco moli. V procesu lastninjenja smo razdelili državljanom Slovenije v obliki certifikatov 40 % družbene - »naše" lastnine. Le zakaj niso tedaj sindikati zbrali certifikate, ustanovili družbe poo-blaščenke in zadržali najmanj kontrolne deleže vpodjetjih. Neomajno sem prepričan, da je največji del »umazanega" posla opravil prav »prvi" sindikalist Dušan Semolič, ki je »poskrbel", da se to ni zgD' dilo. Moral bi, pa ni. Dolga leta so bili sindikati »neslišni", tako rekoč podaljšana roka »kapitala". Sedaj vpije, ko je vsega konec, ko je vlak že zdavnaj odpeljal. Verjamem-da zgodovina njegovega »zločina proti »delavcem" ne bo spregledala- Vendar je to žal že zgodovina-Realnost in kriza pa je tu! V tej državi in v tem trenutku, se še ve dno ne moremo jasno in nedvoumno opredeli, kakšna in od koga bo »lastnina". Tajkuni so potonili-lastniški deleži so začasno »parkirani" v bankah. Bo ostala v domačih rokah ali jo bomo morali res prodati tujcem. Vlada naj bi strategijo končno predstavila na sam predvečer dneva državnosti. Kako primeren dan, da ljudem sporočimo, da bomo morali razprodati še preostalo polovico »države". In prav zato! Nehajmo se obkladati z „komunajzarji“in s polpreteklo zgodovino, kot nekaj samo slabega. Smo tukaj in zdaj, sredi težke finančne in gospodarske krize-Predvsem pa sredi krize vrednot in moralnega razkroja vseh por družbe. Eden od izhodov je tudi v tem-da pogledamo k sosedom in prevzamemo njihove dobre rešitve, pa čeprav »dišijo" po naši »družbeni preteklosti. EU^.20'2 NOVI pro.cee^ www.ng.kia.si Venga že od .590/ EUR cee'd sporty wagon že od 1.990/ Sportage že od 890/ EUR 7-letna garancija Popolna Varnost Najsodobnejša Tehnologija \ . Nepremagljiva Cena Vrhunski Design KIA - Največ za Vaš denar! Cena Venge že vključuje 3x popuste Joker 2.000 EUR (zaloga 1200 EUR + enkratno plačilo 400 EUR + mlada družina 400 EUR)-Cene vključujejo vse dane popuste in prihranke ter ne vključujejo kovinske barve in prevoza. Natančnejši pogoji garancije so na voljo v garancijski knjižici vozila, oz pri pooblaščenem zastopniku vozil Kia Slike so simbolične KIA NOVA GORICA Ul. Vinka Vodopivca 8, Kromberk, 05/333-0303 Poraba goriva in emisija za pro_cee'd 3,9 - 8,31/lOOkm, 113 -158 g/km C02, za Vengo je 4,3 - 8,41/lOOkm, 124 -155 g/km C02, za cee'd sporty wagon 4,1 - 9,81/lOOkm, 122 -165 g/km C02,za novi Sportage je 4,8 -10,6 i/lOOkm, 139 -195 g/km C02.Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 iz novih osebnih vozilih najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C02, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. KULTURA ^Pazzapanova soba v Pilonovi galeriji Dobrodelni koncert Prijatelja pod isto streho ^idovščina, 24. maja - Ministrica za kulturo Majda Širca je v Pilonovi galeriji slovesno odprla Pazzapanovo sobo. Avlo galerije je že doslej krasil znameniti Spazzapanov kip Pilona, pa tudi Pilon ^Spazzapana ovekovečil na sliki. Njuno prijateljstvo bo s posebno sobo dobilo še dodatno vrednost. li, kot je dejala ministrica, si bosta »... dva umetnika z zahodnega roba, ki sta žive-a v izrednem času, med vojnama, v ^izah in v močnih umetniških turbulencah modernizma, odslej bližje, fud isto streho«. Kot je v nagovoru povedla dr. Irene Mislej, direktorica galerije, je soba nastala na osnovi donacije Spazzapanove hčerke Nuše Lapajne, ki je ajdovski galeriji podarila sedem del iz umetnikovega torinskega obdobja, ki »idealno pokrivajo dvajsetletni lok njegovega ustvarjanja, so pa slovenski javnosti praktično nepoznana. Dodali smo še dve deli iz naše lastne zbirke, dragocena pa je tudi podarjena arhivska dokumentacija - to so'predvsem pisma in izrezki iz časopisov, vse skupaj pa bo na voljo tako našim kot tudi italijanskim raziskovalcem Spazzapanove dediščine,« je povedala Mislejeva. Spazzapanova soba oziroma sobica (Mislejeva ministrice ni pozabila opozoriti, da se galerija že spopada s prostorsko stisko) je umeščena v prvo nadstropje, v stalno Pilonovo zbir- ko. Čast prvega ogleda (brez rezanja traku) je seveda doletel ministrico, umetnikovo hčerko in ajdovskega župana, ob strokovnem vodstvu Mislejeve, ki je tudi poskrbela za razpravo v zajetnem in dvojezičnem katalogu, ki je dogodek pospremil. rl ^ladi o mladostnih težavah 'Kozarček preveč' Stelle Kos Ajdovščina, 30. maja - V Lavričevi knjižnici je bila dopoldne predstavitev druge knjige mlade avtorice ^elle Kos z naslovom Kozarček preveč. V bistvu sta bili predstavitvi dve, najprej za 3. letnik vzgojiteljske ^meritve na Srednji šoli veno Pilon iz Ajdovščine, kasneje pa še za drugi letnik. rA tella Kos, ki je tudi sama obi-,X skovala to šolo in pred tremi '^leti maturirala, zdaj pa študira 'abištvo, je šla v svoji drugi knjigi še s°rak naprej pri opisovanju mlado-stuih težav, saj se posveča posledicam Ivanja alkohola in spogledovanju s StUrtjo. Takorekoč svojim vrstnikom položila na srce, naj se ne vdajo >red prvo oviro, saj se še v tako tež-J situaciji vedno lahko najde rešitev, 'eje le dovolj vztrajnosti. Pri tem so butti lahko v največjo oporo prijate-i' 'n sošolci, celo bolj kot družina in Stanove. Stella je to dijakom pona-!°rila tudi z lastnim primerom, ki sicer še zdaleč ni bil tako dramatičen se je le zbrala in v četrto naredila, kot zgodba njene literarne junakinje Predstavitev knjige v knjižnici je (ki je po ljubezenskem razočaranju bila nekoliko nenavadna, saj so se z in 'kozarčku preveč še zanosila in avtorico pogovarjale kar učenke, ki si po nesprejemanju okolice celo po- so knjigo že prej prebrale in se na poskusila vzeti življenje), da je namreč govor seveda pripravila, dijaki(nje) kar trikrat zapored padla na izpitu in pa so sedeli(e) na tleh. ko je študij že skoraj obesila na klin, rl Sončnica ^ odpiranjem velikih nakupo- začele ugašati trgovinice po starih Mirtih centrov na obrobjih mest so mestnih jedrih. Ajdovščina ni iz- jema. Na nekdanje trgovske lokale spominjajo obledeli napisi, polepljene ali prašne šipe na vegastih oknih, itd. V tujini so bolj ali manj uspešno že izpeljali takoimenove 'revitalizacije' mestnih jeder in jim vdihnili nove vsebine. Ajdovščino to še čaka in v čakanju na boljše čase redakcija Latnika podeljuje sončnico društvu Most, ki skrbi za izložbe nekdanje prodajalne Peko na Prešernovi ulici. Vanje redno postavlja likovne stvaritve in druge izdelke svojih članov, ki se na ta način neposredno predstavijo širši javnosti. Pa še šipe so čiste! rl Oblaki, oblaki, nikoli enaki Ajdovščina, 9. maja - V dvorani prve slovenske vlade je Osnovna šola Danila Lokarja (v obeležitev dneva šole) pripravila zanimiv dogodek s humanitarno noto. Izkupiček so namreč namenili učencem šole iz socialno ogroženih družin. "'T '▼"goste so povabili nekatere \/ znane Ajdovce, nekdanje V učence šole, ki so ponesli slavo Ajdovščine v svet. Na odru so se tako zvrstili podjetnik Ivo Boscarol, vrhunski plesalec Miša Cigoj in pevka Polona Furlan. Z njimi seje pogovarjala nekdanja ravnateljica šole Ivana Slamič. Za prijetno razpoloženje polne dvorane so poskrbeli še sedanji učenci šole, ki tudi že žanjejo uspehe v obšolskih dejavnostih. Preplet spominov in glasbe talentov različnih generacij je izzvenel v prijeten večer in tako se je v škatlico ob izhodu iz dvorane nateklo 683 evrov, rl Elvis Jackson Križanke so padle na glavo Ajdovska skupina Elvis Jackson je ponovno presenetila in presegla pričakovanja obiskovalcev in medijev ter dokazala, da si upravičeno zasluži naziv najboljše punk rock skupine pri nas. "V '▼‘četrtek, 19. maja so skupaj s \ / predskupino S.A.R.S. in več V kot petdesetimi gosti, ki za spremembo niso bila zveneča in medijsko razvpita imena, temveč glasbeni kolegi, ki jih neizmerno cenijo, poskrbeli na svoj način za štiri ure odlične zabave in kvalitetne glasbe. Buda, Soki, Slave in Berto so spektakel pustiti odpreti bobnarski skupini laške pihalne godbe. V štirih pesmih so samostojno ali v sodelovanju z Elvis Jackson navdušili mladi pevci Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem, svoj doprinos sta vpesmi 'This Time' pustila tudi čelist Samo iz skupine Aperion ter izjemen vokalist in dober prijatelj skupine Ivo Špacapan. Slednji je tudi zaslužen za aranžmaje zbora v pesmih 'Dry Your Tears', 'Unlucky gay' (začetek pesmi), 'Smoke The Herb' ter 'Street 45', posebej pa nas je zbor prebudil z neuradno primor- sko himno in partizanskim hitom »Vstajenje Primorske«, ki je tudi zaključila prvi del nastopa. V prvem delu koncerta so obiskovalci slišali še izvirno predelavo pesmi 'LoserV izvedbi Ante Upedanten, akustične in vedno vedre verzije Ane Pupedan, ki so na odru skupaj z Bertom od- HOTEL GOLD GIU® w #p@wšam Nova restavracija Planika Vrhunska mediteranska kuhinja alla karte, odprta in ustekleničena vina iz Vipavske doline. Pivnica Castrum Domače kvasno pivo brez konzervansov iz lastne pivovarne, z možnostjo nakupa piva za domov v 2 I pvc embalaži (4,80 €)in nakupa 25 I soda (42 €). Pri nakupih 50 i in več posodimo točilni aparat. Restavracija Castrum Vsak delovnik malo kosilo (4,80 €): meni mesni, ribji ali zelenjavni s sladico, klasične jedi po naročilu za vsak žep, odprta vina Barbera, Rebula, Vrtovčan in Teran (po 0,80€ / 1 del). Pizzerija Castrum Vse vrste pic iz domače krušne peči (4,80 do 8 €), naročanje pic na tel. 05-3644707. Prevzem pic v kartonasti embalaži v pizzeriji. . Hotel z 39 sobami obratuje non-stop, pivnica 07-23, pizzeria 11 -23, restavracija Planika 12-22. 54 članski kolektiv Hotela vas prisrčno pozdravlja in vabi, da si tu in tam privoščite kosilo, večerjo, praznovanje v paru ali večji skupini, v prijetnem ambientu v središču mesta. Vljudno vabljenil Glasbena šola Vinko Vodopivec Zaključni koncerti igrali tudi eno od svojih klasik. V verjetno najbolj adrenaliskem delu koncerta, pesmi 'Not Here To Pray' pa so se po odru pogumno in drzno podali in poleteli skajterji iz ekipe Obsession teama: Tomaž Šantl, Dejan Gostimirovič in Tadej Skrbiš. Elvis Jackson so v podpori zelo prepričljive zvočne, svetlobne in video slike zelo suvereno in z veliko mero energije odigrali še največje hite iz celotnega delovanja skupine, kot so npr. Hawaiian club, Morning, Wake Me Up!, Dreams, You and I . Vzdušje v Križankah je bilo neverjetno in zelo sproščeno, toaletni papir je ponovno letel po zraku, ni se manjkalo norih vragolij banda in Budinih stoj na glavi ter stage divin-ga, ki so se ga pogumneži lotili kljub ograji pred odrom. "V TT glasbeni šoli Vinko Vodopivec nabira znanje V več kot 400 učencev. Mnogi med njimi so že dosegli zavidljivo raven znanja in se udeležujejo tekmovanj na različnih ravneh. Primerno pa je, da jih sliši tudi domače občinstvo. Nastopi učencev sodijo med pomembne elemente učnih načrtov, saj prikazujejo rezultate dela učencev in učiteljev in so oblika stikov s starši in z javnostjo. Poleg tega se učenci združujejo v komor- ne zasedbe in večje orkestre. Vsi s ne bi mogli predstaviti na enem za ključnem koncertu, zato so se letoS odločili kar za šest skupinskih j slopov in to na različnih prizorišč' (Zemono, Dvorana prve slovens ^ vlade, Pilonova galerija). V okvi1^ j šole deluje tudi baletni oddelek p°^ vodstvom Sergeja Semenjuka, K je skupaj s harmonikarskima orke- stroma predstavil v Ajdovščini (na fotografiji). r| Obiskovalci so bili priča resnično vrhunskemu koncertnemu in adrenalinskemu spektaklu, ki je upravičil in po kritikah sodeč, celo presegel vsa pričakovanja obiskovalcev in zbranih medijev. Fantje so vnovič dokazali, da se odlično znajdejo tako na klubskih, kot tudi na velikih odrih, v svoji bogati glasbeni karieri pa so zabeležili pomembno stopničko in se pridružili največjim tujim in domačim izvajalcem in skupinam, ki so uspele napolniti naše najlepše odprto prizorišče amfiteatra Križank v Ljubljani. Elvis Jackson so z nastopom v Križankah resnično triumfalno zaključili turnejo Against The Gravity, kmalu pa se podajajo na številne festivalske nastope, kjer bodo večino časa preživeli na tujih odrih. EJ KURZ ROCK Vibe foto Žiga Lovšin in Matej Svoljšak <'deie ^0/ i a$' /01 .ustvariš1' znanje LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA POLETJE na Ljudski univerzi Ajdovščina KOZMETIKA Z ZELIŠČI, USTVARJALNE DELAVNICE, ITALIJANŠČINA ZA POPOTNIKE, DELAVNICE ZA OTROKE, KREATIVNE METODE UČENJA, STROJEPISJE, RAČUNALNIŠTVO, EKOLOŠKE DELAVNICE, PROJEKTNO UČENJE ZA MLAJŠE ODRASLE. USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST - BEREMO IN PIŠEMO SKUPAJ ... Izvedbo programov Usposabljanje za življenjsko uspešnost in Projektno učenje za mlajše odrasle omogočata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropski socialni sklad. S 05 36 64 750 www.lu-ajdovscina.si FRUC SUM M ER SPECIAL 1,5 VRTOVČAN 1L MEGA JABOLKO 2L PIVO HEINEKEN 6 X 0,33 ČEPLEŠKA KLOBASA v.p. OGRSKA SALAMA, GOVEDINA DOMAČI BELI HLEBEC 1kg SKUTA, SIR TOLMINC KAVA 250g KERINBA LEDENA ČOKOLADA 2+1 CKTO W - BITRAI dulgon) dulgon) dulgon) Lotion Sonnen Spray Sonnen DASH BLAZINICE 21 pranj DULGON ZA SONČENJE KEKSI ETI TUTKU 210g POLENTA, ZLATE KROGLICE If. .. PAPIR BRISAČE 2 roli Osnovna šola Šturje CIRIUS Vipava -15 let druženja z učenci iz Nove Gorice Dan gibanja in druženja generacij Veveri;ek ?e vedno Že drugo leto zapored smo na OŠ Šturje Ajdovščina organizirali dan dejavnosti za vse generacije, ki se ■ W w W I IIm V W ■ IW gaje udeležilo tudi veliko staršev, starih staršev ter bratov in sester naših otrok. ¥ oleg skupinskega pohoda po L/ učni poti do izvira Hublja so X udeleženci spoznavali osnove nordijske hoje, se pomerili v športnih in družabnih igrah, preizkusili svojo vzdržljivost na testu hoje, zaključili pa smo z odbojkarsko in košarkarsko tekmo med starši, učenci in učitelji. Ob tej priložnosti bi se za sodelovanje radi zahvalili podjetju Incom d.o.o., Košarkarskemu klubu, Planinskemu društvu, Zdravstvenemu domu ter košarkarski ekipi staršev, ki so namenili sredstva v šolski sklad šole. Vsem kličemo nasvidenje spet prihodnje leto! Ava Curk Minutke za zdravje V nacionalnem programu Zdravje za vse za 21. stoletje je med prednostnimi nalogami opredeljena posebna skrb za vzgojo otrok za zdrav način življenja. T~~W elja vseh v družbi je vzgoji- proučili pravilno dihanje, pravilno f ti otroke v odrasle, ki bodo prehrano, gibanje in smeh, za kate- m ohranjati lastno in rega pravijo, da je'pol zdravja'. družbeno zdravje, bodo odgovor- Dijakinje 3. d predšolske vzgoje ni za svoje zdravje in jim bo vse to so se v torek, 12. aprila, skupaj z pomenilo visoko vrednost. Zato je mentorico Tino Bevk in Damjano prav, da z vzgojo za zdrav način ži- Marc iz ZD odpravile v vrtec na vljenja začnemo že v zgodnjih letih. OŠ Danila Lokarja, z namenom, da Tako smo na Srednji šoli Veno Pilon otrokom predstavijo 'Minutke za Ajdovščina skupaj z Zdravstvenim zdravje', kot smo naš projekt poi-domom Ajdovščina podrobneje menovali. V skupinah Lune, Sončki in Zvezdice so nas zelo lepo sprejeli. Dijakinje Urša, Neža, Helena, Ana in Lori so se z otroki žgečkale in Urša jim je pokazala nekaj vaj za pravilno držo. Preden je Lori malčkom pokazala tehniko pravilnega dihanja, smo si noske očistili s papirnatimi robčki. Pravilno dihanje je dihanje skozi nos. Tako se zrak, ki ga vdahnemo očisti, segreje in navlaži. Helena je poudarila, da je za dobro počutje potrebno popiti veliko tekočine. Otroci vedo, da je najbolj zdrava voda. Otrokom so bile vse dejavnosti zelo všeč in so se v dogajanje vživeli. Skupinam otrok smo pustili plakat, ob katerem bodo lahko dnevno obnavljali nova spoznanja. Za sodelovanje se zahvaljujemo Luciji Bavčar in zaposlenim v oddelku vrtca na OŠ Danila Lokarja, ki se zelo trudijo krepiti lastno zdravje in zdravje otrok v vrtcu. Želimo si, da bi ta projekt še nadgradili, ga vključili v redne vsebine izobraževanja za bodoče vzgojitelje in vsakdan predšolskih otrok, tako v vrtcu kot doma. Tina Bevk SALON POHIŠTVA OpreMA VIPAVA Z Vami ie 20 tel! NOVO V NOVI OPREMI Promocijski popust do 35% iBfr. Kuhinja meseca ISA-VITA 40% popusta na vaš izbrani sestav na vse kuhinje ALPLES. AKCIJA KUHINJ JUNIJ 2011 Gorenje - Marles - Alples Največja izbira kuhinj na Primorskem. Najceneje do nove kuhinje v salonih Nove opreme v Vipavi, Postojni, Jelšanah skače Vipava, 18. maja - Petnajst let je lahko veliko ali pa malo, odvisno na kaj se obletnica nanaša. V našem primeru trdim, da je to velikjubilej« saj sem prepričana, da ni veliko povezav med šolami, ki bi trajale tako dolgo. ¥ red petnajstimi leti sta učitelji-1—^ ci Irena in Iris na OŠ 'Milojke X Štrukelj' v Novi Gorici obravnavali zgodbico Veveriček posebne sorte, Svetlane Makarovič. Verjamem, da stajo otrokom približali na topel in življenjski način. Da bi učencem prikazali resničen svet 'veveričk' posebne sorte, sta prosili za ogled našega Centra. Pripeljali sta vsaka svoj razred, spremljala jih je svetovalna delavka Liljana. Letos, 17. maja se je njihova pot ponovila petnajstič, z drugimi učenci, a z istimi spremljevalkami in z še večjim zanosom kot takrat. Tudi pri nas, v Centru so jih pričakali drugi učenci, a večinoma iste učiteljice: Loredana, Danica, Helena, le Silvano je že pred leti nadomestila Andreja. Ker poteka naše srečanje, ko zorijo češnje, ga imenujemo Češnjev piknik. V jesenskem času jim obisk vrnemo in družimo se na njihovem Kostanjevem pikniku. Naše jubilejno srečanje smo izvedli v treh etapah. Začeli smo s pozdravom ravnateljice in kulturnim programom. Vadili smo vsak zase, pa vendar nam je uspelo, da smo'se v nekaj točkah povezali - ne družimo se zaman že toliko let. Skupaj smo peli, plesali. Kaj zmoremo mi, kaj oni in kaj skupaj, smo želeli prikazati na treh postajah: v glasbeni učilnici, v učilnici tehnike in tehnologije ih v telovadnici fizioterapije. V telovadnici smo izvajali vaje medsebojnega nošenja v različnih položajih, zgradili smo živo piramido. Aktivnosti so potekale v smislu razvijanja psihomotoričnih sposob- nosti, predvsem ravnotežja, moči> koordinacije. Učenci so bili bolj ah manj spretni, bolje so se znašle deklice. V učilnici glasbene vzgoje je učiteljica dala poudarek poslušanju, razvijanju moralno etičnih vrednoL prijateljstvu. V ta namen je pret^' stavila evropsko himno v različnih izvedbah in bila presenečena, kako hitro so'Učenci ugotovili za kater° melodijo gre. Nekateri med njimi pa sojo znali celo zaigrati na klavir. V ročnih spretnostih, skupnem delu, sodelovanju in pomoči sm° se preizkusili v učilnici tehnike if tehnologije. Učenci so morali drevo iz papirja, pritrjeno na steno, spte' meniti v češnjo. Rezali so liste, ndeč krep papir mečkali v plodove in vse nalepili na drevo. Češnje so bile skoraj take kot tiste, ki so nas čakale v skupnem prostoru ob še nekaterih dobrotah. Naša druženja se vedno končajo s pesmijo. Obvezno skupaj zapojem0 skupno 'himno' 'Prijatelja imam,s prve kasete našega pevskega zbora, in 'Če si srečen'. Ker v naših srečanjih sodelujem0 vsi, ki smo tako ali drugače mladi, se ob koncu prepustimo glasbeno ritmičnemu presenečenju naše glasbene pedagoginje. Letos se je to presenečenje glasilo Banuwa, Bamrvva ••• Najboljši pokazatelj počutja, vsaj zame, niso besede, ampak spontan6 reakcije, mimika, sproščena komu nikacija. Po opazovanju vsega tega lahko rečem, da je bilo počutje vseh dobro in da ni strahu, da bi se naša druženja prekinila. Helena Kravos, specialna pedagogi")3 SOLSKA Latnik | številka 115 | 3.junij 2011 13 V Comeniusu s Portugalci Prijatelji za vedno - Amigos para sempre V letošnjem šolskem letu smo se tudi na OŠ Danila Lokarja uspešno vključili v dvoletni mednarodni program Comenius dvostranska partnerstva. V projektu sodelujemo s šolo iz Funchala, glavnega mesta portugalskega otoka Madeire. Education and Culture Lifelong learning programme COMENIUS X T" projektu učenci odkriva-\/ jo zgodovino, tradicijo in t kulturno dediščino svojega kraja ter spoznavajo običaje, kulturo druge države. Bistvo projekta je mobilnost učencev, smo tako gostili učence s partnerske šole. V Slovenijo so za 10 dni (od 15. do 24. maja) pripotovali sovrstniki iz šole Escola Bašiče e Secundaria Goncalves Zarco na Madeiri. V tem času smo veliko preživeli skupaj in mislim, da smo se imeli zelo lepo. Pokazali smo jim veliko lepih stvari, ki jih skriva Slovenija. Prve dni smo jim predstavili Ajdovščino. Ogledali smo si našo šolo in njeno okolico, jih naučili šolsko himno, bili smo na sprejemu pri županu ter se peš odpravili na izlet po Ajdovščini. Potepali smo se po Lokavcu in spoznali skrivnosti melodije zvonov. Obiskali smo Škocjanske jame ter jim razkazali slovensko obalo. V če- trtek smo občudovali lepote doline reke Soče, v petek so se sami odpravili v Benetke. Svojevrstno doživetje je bil obisk Gore, kjer smo v etnološko obarvanem večeru spoznali, kako se prede, kleklja, plete, izdeluje piščali in košare. Prisluhnili smo ljudskim pesmim in plesu, na koncu pa poskusili odlično domačo hrano: polento (na fotografiji), kislo mleko, joto, krompir s skuto, potico in štruklje. Dan je bil nepozaben. V nedeljo smo naše prijatelje peljali na ogled Ljubljane in Bleda. Nad lepotami prestolnice in našega turističnega bisera so bili naravnost očarani. Seveda smo se posladkali z blejskimi kremnimi rezinami. Tu smo naše potepanje zaključili in v ponedeljek ostali v Ajdovščini, kjer smo si ogledali Pipistrel, bili v raču-nalnici, peli in kuhali naše in njihove tipične jedi. Popoldan smo skupno druženje zaključili s prisrčno prireditvijo v Dvorani 1. slovenske vlade, kjer smo se poslovili od naših dragih prijateljev. Slovo je bilo ganljivo in težko (na fotografiji), saj so se v tem času stkala resnična prijateljstva. Tolaži nas le misel, da se oktobra NLB Naložba Vita Multi Z NLB Naložbo Vita Multi pridobite več! Zakaj investirati v investicijski paket NLB Vita Dinamični delniški 2 v okviru nove NLB Naložbe Vita Multi? Ker gre za naložbo v delnice iz panog z nadpovprečnim dolgoročnim potencialom, kot sta tehnologija in farmacija. V podskladu so delnice izdajateljev, ki ne sodijo med največje v svojih dejavnostih in ki na kapitalskih trgih še zdaleč niso rekli zadnje besede. Kljub ožji usmerjenosti je podsklad dobro razpršen, saj sredstva nalaga v izbrane panoge s sedežem v Evropi in Severni Ameriki. Kakšen donos lahko pričakujete? Najmanj 25 % donosa v primeru, da je donos podsklada NLB Skladi - Dinamični delniški na dan dospetja paketa pozitiven. Ob uspešnem poslovanju podsklada lahko vaše premoženje postane občutno večje. Potencialne donose prikazuje primer. Informativni primer izplačila ob dospetju investicijskega paketa NLB Skladi - Dinamični delniški 2 -100 % 100 % 0,0 % 100,0 % -50 % 100 % 12,5 % 112,5 % 0 % 100 % 25,0 % 125,0 % 50 % 100 % 37,5 % 137,5 % 100 % 100 % 50,0 % 150,0 % 150 % 100 % 62,5 % 162,5 % Kaj še nudi NLB Naložba Vita Multi? • Življenjsko in nezgodno zavarovanje brez plačila dodatne premije, • 100-odstotno garancijo v paket vloženih sredstev na dan dospetja paketa, • za plačilo do 17. 6. 2011 tudi dodatni popust na neto vplačano premijo. Katere so osnovne značilnosti paketa NLB Vita Dinamični delniški 2? Minimalna premija je 1.000 EUR, enkratna vplačila so možna od 3. 5. do 17. 6. 2011, naložba pa traja 10 let in 7 mesecev. Zagotovite si zaščito v paket vloženih sredstev in varnost vaših najbližjih z življenjskim zavarovanjem. Za več informacij se oglasite v najbližji NLB Poslovalnici ali v Banki Celje, pokličite na telefonsko številko 080 87 98 ali obiščite spletno stran www.nlbvita.si. NLB® Vita Življenjska zavarovalnica ponovno snidemo in pademo v ob- Marinki Šuštar, Petru Avbarju, Nadi jeni. Blažko in skupini pritrkovalcev iz Mislim da nam je ta obisk Lokavca, Borisu Blažku, bratoma Portugalcev vsem veliko pomenil Černigoj, Marjetici Stopar, društvu in da so se med nami spletle moč- Gora, Društvu podeželskih žena ne prijateljske vezi, za katere upam, Predmeja, oktetu Castrum, folklor-da bodo ostale za vedno. Upam, da ni skupini Vipava, Kseniji Benko, jim je bilo pri nas všeč in že komaj Tini Vižintin in učencem ljudskih čakam, da tudi mi odpotujemo na plesov, Martinu Rijavcu, Daši Bačič, Madeiro. Danieli Marc, DPM Ajdovščina ter Na koncu se moramo zahvali- podjetjem Mlinotest, Leone, Fructal, ti številnim, ki so nam nesebič- Vipava 1894. no pomagali: staršem učencev, Kristina Valič in Hana Kravos, ki so bili vključeni v izmenjavo, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina Evropska vas na OŠ Danila Lokarja Tudi letos smo na OŠ Danila Lokarja Ajdovščina pristopili k projektu Evropska vas. Cilj projekta Evropska vas je spodbuditi medkulturno razumevanje, toleranco, sprejemanje drugačnosti, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav članic Evropske unije ter se ob vsem tem bolj zavedati tudi lastne kulturne identitete. ^ f aključna prireditev je bila ke učencev naše šole, ki so razisko-f 10. maja na Bevkovem trgu vali Portugalsko z različni področij. Novi Gorici, kjer smo vse Poleg predstavitve države na stoj-naše vedenje o državi, ki smo jo spo- niči smo sodelovali tudi v kulturnem znavali to leto, predstavili obisko- programu. Naše učenke tretjega ra-valcem. zreda so zaplesale na simpatično Tokrat smo kot šola spoznavali le- skladbico o žabi, ki si ni umivala pote Portugalske. Na stojnici smo nog. imeli najrazličnejše plakate in izdel- KV www.nlbvita.si 080 87 98 MLADI Latnik številka 115 I 3.junij 2011 MC Teden mode .11 Vsi ljubitelji unikatnih oblačil in nakita ter drugih modnih kosov so prišli na svoj račun tudi v Ajdovščini, v novem Mladinskem centru in hotelu v ajdovskih Palah. T"sklopu otvoritvenega pro-\ / grama smo izvedli t.i. prvi ▼ ajdovski teden mode, imenovan MC Teden mode .11. V okviru dogodka je bilo več modnih revij mladih modnih oblikovalk in izdelovalk nakita, ki so jih popestrili tudi vmesni plesni nastopi ter nastop dveh domačih DJ-jev, Alex Mar in Dahlila. Od ponedeljka dalje je bilo v novih prostorih na ogled več razstav nakita, fotografij, brošk, čipk in drugih unikatnih modnih kosov. V popoldanskem času so bile na sporedu delavnice izdelovanja nakita, pod vodstvom Ane Bizjak, Metke Samec in Teje Gvardjančič, vmes tudi predavanje s Katjo Sarkič na temo kulture oblačenja. V trgovini z rabljenimi oblačili oz. v Vintage Shopu pa je še vedno na voljo veliko zanimivih oblačil, obutve, torb in dodatkov. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo prvi tematski teden ajdovskega mladinskega centra pripeljali do konca in da je pred vami in nami še veliko kvalitetnih dogodkov za mlade v Ajdovščini. Že sedaj pa vabljeni na MC Teden mode .12! Matjaž Jazbar Gremo mi po svoje A jdovski taborniki vas v so-boto, 11. junija 2011, ob 18h JL JLin 20.30 vabijo na ogled filma Gremo mi po svoje, ki prikazuje skupinico tabornikov na taborjenju, pod vodstvom starešine, katere vlogo je odlično odigral Jurij Zrnec, ki vse preveč resno jemlje taborniško življenje. Film se bo kar dvakrat (ob 18.00 in 20.30) odvrtel v kinodvorani v Ajdovščini. Vstopnine ni! Društvo tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina Potem ne izpusti te enkratne priložnosti in se pridruži ajdovskim tabornikom na letošnjem taborjenju. Itak da te, zato pohiti s prijavo, saj je število mest omejeno. Taborjenje bo potekalo od 4. do 14. julija 2011 v bližini Bovca ob vasi Čezsoča. Cena za netabornike je 150 EUR. Za podrobnosti o taborjenju in prijavo se lahko kadarkoli obrnete na Heleno Harej (starosta letošnjega tabora) po e-mailu ali na telefon 040-515-347. Gremo mi po svoje Taborjenje v filmskem taboru Društvo tabornikov Rod Mladi bori iz Ajdovščine naslednje leto praznuje 60 let svojega delovanja. 5 tem se uvršča med rodove z najdaljšo tradicijo. t' M aradi visoke obletnice in ker čim več mladim, da spoznajo tabor-f želimo še bolj odpreti svojo niško življenje, smo se odločili, da M...Ji organizacijo ter omogočiti letos izjemoma sprejmemo na tabor- jenje tudi 20 udeležencev, ki sicer še niso člani društva in bi naš način dela želeli spoznati. Izbira letošnjega tabornega prostora je prav posebna. Bomo namreč prvi taborniki, ki bomo po snemanju filma Gremo mi po svoje taborili prav na lokaciji, kjer so film snemali in sicer v bližini Bovca ob vasi Čezsoča. Taborjenje bo potekalo o 4. do 14. julija, cena za nečlane naše organizacije pa je 150 EUR. Za podrobnosti o taborjenju in prijavo se lahko kadarkoli obrnete na Heleno Harej (starosta letošnjega tabora) po e-mailu helena.harej^manjšana za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila, v skupnem znesku 0.01 EUR. se je zavezWu v višini 23.95 EUR. dne 27/05/2011. vrnila na transakcijski (osebni) račun. Št. 0444 1022 7961 58^. odprt pri NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR D.D.. MARIBOR. 0.01 EUR na kontu: 215001 NUSZ F0 v skupnem znesku 0,01 EUR. mer, ki ni znal v program vgraditi praga rentabilnosti izterjave same. Tako moramo zbosti mi in Davčni upravi podeliti zbadek - dolgove pod pol evra se ne splača terjati, niti se o njih ne izplača obveščati. Za vse [M \5ffl OBMOČJE POKRITOSTI Z BREZPLAČNO DOSTAVO LATNIKA V GOSPODINJSTVA PREVERITE NAŠO PONUDBO: Telefonske številke: Centrala 05 367 15 00 Direktor 05 367 15 01 Komerciala 05 367 15 02 Uredništvo 05 367 15 03 Fax 05 367 15 06 DIREKTOR : 041 630 311 mitja.infoburja@siol.net KOMERCIALA : 041 754 753 marjan.krpan@gmail.com UREDNIŠTVO : 040 577 543 info.latnik@gmail.com OBMOČJE POŠTE ŠTEVILO GOSPODIN- JSTEV PODNANOS 496 VIPAVA 1.663 COL 516 AJDOVŠČINA 3.756 DOBRAVLJE 806 ČRNIČE 644 ŠEMPAS 997 PRVAČINA 387 DORNBERK 538 BRANIK 625 ŠTANJEL 555 NOVA NOVA 67 skupaj: 10.050 Nagrajenci nagradne križanke v Latniku številka U L nagrada, flaškon vina Marija Vidmar, Žapuže 106; Ajdovščina 2. nagrada, flaškon vina Andrej Kobal, Gradišče 25a; Ajdovščina 3. nagrada, flaškon vina Tomaž Bizjak, Bela 8; Col Aleks Samec s.p gsm.: 040 188 277 Male žablje 31 c 5263 Dobravlje 3O0[?Qto3 a [D]8uq8 Zvarijo, kar 'češ' nas je ceneje take dolgove odpustiti in delati red na drugi strani dolgov - ne pri najmanjših, pač pa pri največjih! Pri tistih stane izterjava sama le par tisočink promila izterjanega. Pa veselo na delo! • • • V obrtni coni Bilje 2 nastajajo v kovinarski delavnici P°^e|g. MIMONT sestavni deli, kijih samostojni podjetnik Mitja Švara in ^ govi zaposlenci, zvarijo in zmontirajo na terenu v končne izde|K • azlik«' Verjetno pa se materiali ra jejo? žele- ino;'" Ma, osnova je vedno zo, črno, kovano, cinkano, skratka, Barvamo sami, vse. Raznolikost materialov se P nin zna predvsem pri 'zapiranju ^ZIJ0, i konstrukcij. Gre za t. i. sendvič P^ šče raznih debelin, odvisno o lZ^ lacijskih zahtev npr. kake strehi' zapiramo balkon, uporabim0 P oli' | bal' karbonatne plošče, tako da je ^^ konu ali njenem delu vseeno ker take plošče prepuščajo svet0 ipd. Koliko časa že obratujete? Povedati moram, da je s tem ^e .i začel že moj oče, Karel, kije šva 30 let in je sedaj v penziji, a ker je močeh in ker veliko ve in zna’ jj občasno pomaga. Sicer pa bom sam naslednje leto praznoval "T- / ako kaj posli, Mitja, imate TU polno dela? JL lik. Ja, delamo stalno in tudi po cele dneve. Čez zimo smo naredili kup kovinskih ograj, med njimi tudi kovane, sedaj se kaže nekako sezona nadstreškov. Kovinske stopnice so stalnica. Bodisi industrijske, požarne, bodisi za doma. Če prinesete načrt, naredimo konstrukcijo, če nimate načrta, ga naredimo mi. obletnico poslovanja. se No, in če bi kak bralec žele storitve, kaj naj naredi? Najprej naj pokliče na 031 37 ^ ali 031 631 590. Dogovorili se bo ^ za ogled, naredili izmere, načrte^ ponudbo s končno ceno. Če se ^ pec odloči, mu naročilo izpolm111 dogovorjenem času. To je v®6- ^ Prilagamo fotografije še mojstrov Švara. Pa uspešno - . Tekst in f°t0^ prej! A. ^ ____________________ ■ •' -g Sr m* s. f ■ t* L- Latnik . Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripkovič •Zasnova: Martin Pelicon in Gregor Humar • Oblikovanje: NOVA NOVA d.o.o. .Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: info.latnik@gmail.com