Med željami in možnostmi
PRAV JE, da smo srcčali dve tako različni krajevni skupnosti, kot sta Sp. Šiška in Med-vode. Vsaka zase predstavljata izrazito celo-to — ena je stanovanjsko, drugo pa geograf-sko zaokrožena. Zagotavljanje splošnih po-gojev, ki omogočajo družbeno življenje je po-vezano s premnogimi težavami. Potrebam po komunikacijah, skupnih prevoznih sredstvih, ureditvi kanalizacije, javni razsvetljavi, pre-skrbi z vodo, načrtnosti pri zidavi, se pri-družujejo še socialna dejavnost, skrb za otro-ško varstvo, šolstvo, rekreacijo občanov, dru-žabno življenje mladine, civilna zaščita, po-ravnalni sveti. Skratka toliko je nalog, da bi jih krajevna skupnost brez sodelovanja z drugimi družbenimi organizacijami in društvi težko zmogla.
SPODNJA ŠIŠKA
Predsednik krajevne skupnosti Sp. šiška tov. Lukman je najprej nanizal nekaj osnovnih značilnosti njihove skupnosti: »Šteje 24.000 prebivalcev, od tega je kar polovica volivcev. V zadnjih treh letih se je k nam preselilo 8.000 prebivalcev, vsak dan prihajajo novi. 70 odstotkov stanovanj je v privatni Iasti, 30 odstotkov pa so odkupile delovne organi-zacije, Zveza borcev, JLA in mestne družbeno-politične organizacije.
OTROŠKO VARSTVO
Otroško varstvo predstavlja najbolj pereč problem KS, zato se je tudi tovariš Lukman že na začetku spopadel z njim: »Zaposlenost stanovalcev je velika, imamo pa le eno var-stveno ustanovo. Lctos je komisija prejela 640 prošenj za varstvo, ugodila pa je lahko le 40 družinam. Prednost so imeli otroci ma-ter samohranilk in iz tistih družin, kjer sta oba starša zaposlena. Občani si pomagajo na različne načine. Otroke varujejo stare ma-me, upokojenke, sosede, nezaposlene žene, sorodniki. Često iz tega izvirajo spori zaradi nesoglasja pri vzgoji varuhov in staršev, pre-velika prepuščenost otrok samim sebi. Pro-blcm bomo ublažili z dograditvijo vrtca, ki bo sprejel otroke drugo leto, kupljena pa je že lokacija za tretjega. Kdaj bodo pričela dela — še ne vemo.«
SKRB ZA ZELENICE
Ko sem stopala med bloki proti pisarni krajevne skupnosti, rne je obdajal prijeten občutek svežine in domačnosti. Cvetovi bele deteljice so se ponujali krilatim sladkosned-nežem, vitke travice pa so se sramežljivo do-brikale soncu. Mlada drevesa so krivila nežna telesa y vetru. Takšna idila sredi Ljubljane? Še bolj navdušena sem bila, ko sem sredi asfaltiranih stez in betonskih pročelij uzrla dve pravi, pravcati kmetiji. Niti predsednik Lukman ni ugnal navdušenja, ko je razgrnil še drugo plat te lepote.
»V okviru komunalne dejavnosti požre u-rejanje zelenic največ denarja. Imamo jih skoraj 20 ha, kar ni malo, vrtnarja pa nobe-nega. O, bi ga že dobili, če bi mu lahko po-nudili stanovanje. Računamo in računamo, Za enkratno košnjo odštejemo 800 starih tiso-čakov, sneg smo letos orali kar s kmetovimi konji in s plugom. Pa bomo ukanili to dragi-njo. Kupili bomo motorno kosilnico s pri-ključkom za oranje snega.«
TUDI TAKI SMO
Pa ne samo košnja, tudi pobiranje smeti in odpadkov je nadležno. Čez okna včasih kar dežujejo vrečke, kartoni in druga navla-ka, ki kvari izgled.
MLADI MLADIM
Opazili ste najbrž, da otroška igrišča še niso urejena. Tuhtali smo, koga bi naprosili, pa so se mladinci in mladinke kar sami po-nudili. Načrti so pripravljeni, sredstva in o-prema tudi. V prihodnjih dneh lahko priča-kujemo manjšo delovno brigado, ki bo vi-kend preživela kar na zelenicah. Ob koncu bodo pod nebo švigali tobogani, plezalne le-stve, vrtiljaki in seveda zadovoljni otroški vriski.«
SOCIALNA DEJAVNOST
»Starost, skrajnosti v načinu življenja, člo-veške stiske in osamljenosti vodijo človeka v še večjo samoto. Kako jim skušate poma-gati v zagatah?«
»Pomagamo,« je pritrdil sogovornik. »Radi bi razvili vse oblike skrbi, medsebojno so-sedsko pomoč, svetujemo, spodbujamo, de-narno pomagamo. Najbrž ne pomagamo vsem morda se najbolj kritični, najbolj potrebni celo izmuznejo. Komisija, ki deluje na tem področju, je izredno zavzeta, strokovno moč-na in številna.
Nedvomno bi to lahko trdili tudi za osta-le komisije in delovne skupine. Dejavnost vseh je prostovoljna. Z ničemer je ni mogo-če poplačati. Kar 99 ljudi sodeluje. V porav-nalnem svetu je 6 pravnikov. Še več bi lahko storili, če bi imeli prostore. Pravzaprav so bili še nedavno naši, toda sedaj z njimi gospodari Zveza kulturnoprosvetnih organi-zacij, ki je pa zelo neaktivna, pobira le na-jemnino za prostor. Prav ste slišali. Svoj prostor moramo tako rekoč kupovati za lepe denarce.«
MLADI ŠIŠKARJI
Že prej, ko je govoril o urejanju otroških igrišč, je bil navdušen nad mladimi. Sedaj jih je pohvalil še drugače: »Odkar imajo svoj klub, so se unesli tudi najbolj glasni. Dobro, zelo skrbno ga vodijo. Razvili so pestro de-javnost, v okviru katere ne manjka niti pre-davanj.«
SODELOVANJE
Tudi z drugimi krajevnimi skupnostmi so-delujejo. Še posebej so povezani z Dravljami. Zaradi soseske in sorodstva!
PRESENEČENJE
V prihodnjem letu lahko pričakujemo rojstvo nove krajevne skupnosti, imenovano KS komandanta Staneta. Prav ste slišali. KS Spodnja Šiška se bo razdelila. Kaj nenava-den in privilegiran novorojenček je to, že ob rojstvu ga čaka stanovanje. Sedanja resnično številčna skupnost pa bo žrtvovala polovico prebivalcev, članov komisij in članov sveta. Da ne bo nova KS socialno razlikovana! Zato! • Tovariš Lukman ni prikrival želje. Dejav-nost bi radi razvili tako, da Ijudje sem ne bodo hodili samo spat in počivat, temveč tudi zaradi zabave, rekreacije, izobraževanja, zadovoljevanja osnovnih kulturnih potreb. Radi bi bili »popolna« skupnost, zato bodo v prihodnje posvetili veliko pozornost razvoju obrti, trgovine in otroškega varstva ter mno-gim drugim na videz majhnim, toda ob pičlih proračunskih sredstvih, velikim težavam.
MEDV0DE
ZDELO se mi je, da problematika te krajev-ne skupnosti, ki je po številu prebivalštva bolj vaška skupnost v primerjavi s Sp. Šiško, niti v niansah ni podobna prejšnji. Predsed-nik Plešec, ki je na pogovor povabil tudi čla-ne sveta, tovariše Reblja, Jelena in Križaja, je moje mnenje povsem porušil: Naša kra-jevna skupnost res ni podobna niti vaškim niti mestnim krajevnim skupnostim. Gcograf-sko je zelo celovita, šteje okrog 6000 prcbival-cev, ima močno industrijo in kmetijsko za-ledje. Komunalne službe smo začeli urejati šele v zadnjem času.
USKLAJEVANJE MED ŽELJAMI IN MOŽNOSTMI
Ko smo sestavljali program dela, je bilo na zborih volivcev, ki so predstavljali osnovo naši " usmeritvi za 170 milijonov dinarjev, izraženih želja. Vsi smo morali umiriti svoje apetite in se zadovoljiti le z delom, kajti proračun je končno uveljavil 30 odstotkov želja. Vodijo predvsem komunalne potrebe, tudi za potrebe družbenopolitičnih organiza-cij gre večji delež proračuna.
REKREACIJSKI CENTER MOSTEC
Sem prav ugotovila," tovariš Lukman? Mla-di Šiškarji imajo klub in druge podobne ,inštitucije', vi, resni možje pa odhajate y Mostec. Večstransko razvedrilo vam pomeni, in ne rečem dvakrat, da z vsakim obiskom v tem centru ubijete dve muhi na mah. Po-magate živeti Trimčku in utrjujete svoje zdravje.
KORENJAKE IŠČEJO
IZVEDELI SMO, da si režiser West na vse kriplje prizadeva, da bi našel tiste korenjake, ki so zadnjič prevrnili vse cvetlične lonce pred našo občinsko stav-bo. Ta znani režiser kriminalk in vvester-nov se namreč pripravlja na snemanje velikega spektakla, za katerega pa po-trebuje veliko število korenjakov in fan-tov neustrašnih src in ko je izvedel za ne-verjetni podvig šišenskih mladcev, jih je sklenil takoj angažirati. Tako bodo imeli fantje priložnost stati ob strani najbolj znanih filmskih junakov in lepotcev, ki so jim doslej s svojimi podvigi samo zbujali kompleks manjvrednosti...
SODELOVANJE
IN SKLADNO DELOVANJE
Vse, kar smo načrtovali v programu za letošnje leto, bi težko uresničili, če ne bi ve-ljalo pravilo delitve dela. Pohvaliti moramo planinsko društvo, pa tudi turistična društva so aktivna. Brez dogovarjanja ne gre. Hodili bi vsak po svoji poti, uspeh pa bi bil skro men.
DELOVNE ORGANIZACIJE
Greni nas predvsem interes delovnih orga-nizacij za krajevno problematiko. Skromen je ali pa ga ni. Le redko jih pridobimo za udeležbo pri akcijah, ki terjajo večja finanč-na sredstva. Morali bomo najti nove spod-bude in oblike angažiranja sredstev.
(Nadaljevanje na 11. strani)
PRIPRAVLJENOST KRAJANOV
Uspevamo predvsem z namenskimi samo-prispevki. Občani prav radi priskočijo na po-moč. Zdi se, da so se v zadnjem času v polni meri zavedli dejstva, da nihče razen nas sa-mih ne bo storil kaj za lepši videz kraja, za kulturo, za zabavo. Rekli bi lahko, da je skupnost zaživela.
Potem smo se pogovarjali o socialni de-javnosti, otroškem varstvu, poravnalnem sve-tu in drugih oblikah organiziranja KS. Po-sebnosti tu ni. Morda vlada celo varljivo za-tišje, kajti težko bi verjeli, da bi ena var-stvena ustanova lahko zadostila potrebam sorazmemo številne krajevne skupnosti. Morda se v Medvodah prednosti in koristno-sti otroškega varstva kot sistematične pred-šolske vzgoje še niso domislili.
TEGA SE PA NE SPLAČA DVIGATI...
FRANCELJ je sicer dober gospodar, to-da ob tej draginji mu včasih le ne uspe spraviti enega meseca z drugim. Takrat mora seveda načeti železno rezervo, ki jo ima na hranilni knjižici. Ni sicer veliko, toda včasih tudi tisočak precej pomeni.
Pa se je tako zadnjič zopet postavil pred pult s knjižico v rokah, da dvigne nekaj denarja, tako, za prvo silo. Pri so-sednjera okencu je stala gospa srednjih let, verjetno obrtnikova žena in spraše-vala uradnico, koliko se je nabralo na njenem žiro računu.
»2800 dinarjev samo?« se je začudila, ko je zvedela za vsoto. »Samo toliko? Pa so vendar obljubili, da bodo takoj naka-zali. Ne, tega ne bom dvigala, se mi ne splača. Veste, na dopust grem, pa bom raje počakala, da se še malo nabere ...«
Francelj je nekaj časa pogledoval njo, nekaj časa bankovec za 100 dinarjev, ki ga je stiskal v rokah. Potem je odšel, nekam zamišljen in potrt. Kdo ve, za-kaj...
Opozorili pa so na resen problem, ki ni praktičnega, temveč bolj teoretičnega znača-ja, ima pa izrazito praktične posledice. Gre namreč za odnose med upravnimi organi ob-činske skupščine in krajevno skupnostjo. Bolj natančno rečeno, gre za ukrepe inšpek-cijskih služb. Te sb često mimo interesov krajevne skupnosti in podirajo mnoga so-glasja, ki jih je svet krajevne skupnosti in njegove komisije v dogovoru z občani že do-segel. Priporočila niso upoštevana in omogo-čajo mnogim krajanom samovoljno in trma-sto početje. Ne samo to. Celo odločbe, ki so že izdane, se ne izvršujejo. Zadnje leto je bilo izdanih za področje Medvod kar 27 od-ločb za rušenje črnih gradenj. Nobena ni bila izvršena. V takem primeru je bolje odločb ne izdajati, kakor pa smešiti ukrepe organov oblasti. Tudi časovni in strokovni moment inšpekcijskih služb ni zadovoljiv. Treba je natančno poudariti, kdo in čigavi interesi imajo prednost,« so poudarili v razpravi.
KAJ JE KRAJEVNA SKUPNOST?
»Krajevna skupnost je samoupravna skup-nost, ki naj bi mobilizirala vse organizacije na svojem območju za oblikovanje skupnih interesov na zborih volivcev in njih podporo pri vsakdanjem delu. K takemu delovanju so organi krajevne skupnosti primorani, saj so deležni nenehnega pritiska in kontrole kra-janov. Ti se dobro zavedajo svojih samo-upravnih možnosti, predvsem pravic, dolžno-sti seveda v manjši meri. Očitek velja pred-vsem vodilnim in vplivnim občanom, ki bi lahko s skladnostjo besed in dejanj mnogo pripomogli k doslednemu uresničevanju pro-gramov dela,« je zaključil prijeten klepet to-variš Plešec, predsednik krajevne skupnosti.
ZBILJSKO JEZERO
Žeja nas je mučila, pa smo se zaprašili k Zbiljskemu jezeru. Mimogrede sem ujela pri-poved tovariša Reblja o vasi, ki je na oltar turizma žrtvovala vse gnojne jame, dvoriščno kramo, razmajane plotove in koprive za njimi. Kakor kmečka nevesta se zdi, vsa v priča-kovanju, s polnimi košarami rož v naročju. In čudovito jezero! Megla je sramežljivo za-krivala njegovo goloto. Vrtam, vrtam z očmi, do gozda ne morem prodreti. Prešine me! Tu-di s krajevnimi skupnostmi je tako! Treba je živeti v njih, potem beseda ne bo tekla okorno.
Elica JELEN
NAJ BO SAVA ALI DRAVA..
ALBERT IMA SLABE izkušnje z zavaro-valnicami. Vsako leto je redno plačeval obvezno zavarovanje in tudi pri vožnji je vedno pazil, tako da v vseh letih, kar ima pločevino na štirih kolesih, ni zakri-vil nesreče.
Včasih pa tudi previdnost ne zado-stuje in tako se mu je lepega dne z leve-ga pasu zabil v vrata nespretni voznik, ki je prehiteval in mu tako pošteno skazil zunanji izgled avtomobila. Lepotna ope-racija je pri kleparju stala težke tiso-čake, ki jih je Albert le s težavo spravil skupaj, v upanju seveda, da mu bo zava-rovalnica kmalu povrnila škodo, saj so miličniki ugotovili, da ni bil on nič kriv. Toda, kako se je zmotil. Čakal je mesec, dva, minilo je leto in čeprav je stalno pritiskal kljuke, kjer so urejali njegov primer, se zadeva ni premaknila z mrtve točke. Nekaj se je zapletlo tudi na po-staji milice in tako je nesrečnež ostal brez denarja. Vložil je tožbo, ki jo je se-veda dobil, toda vse čakanje in moledo-vanje mu je, lepo rečeno, omajalo zaupa-nje y naše zavarovanje. Z drugimi bese-dami, postal je alergičen na zavaroval-nice.
Zastopnik »Save«, ki je tisti dan hodil po stanovanjih, je bil gotovo pod nesreč-no zvezdo rojen, da je moral naleteti ravno na Alberta.
»Dobcr dan, jaz sem od zavarovalni-ce, se boste zavarovali pri nas?« je pri-jazno začel, ko mu je naš znanec odprl. In to prav na dan, ko je minilo eno leto, kar se že prepira zaradi odškodnine. Albert je zajel sapo, oči je kar izbuljil.
»Izginite vendar, če vam je življenje drago!« je zasikal proti presenečenemu agentu.
»Toda, tovariš, jaz sem vendar od ,Sa-ve'!« se je izmotaval možak in upal, da ga bo zveneče ime njegove podjetja po-mirilo.
»Me prav malo briga. Naj bo Sava, Donava ali pa Drava — vsi ste enaki. Iz-ginite, dovolj imam vašega ,sodobnega varčevanja' in podobnih neumnosti.«
In je zaloputnil vrata. Od tega dne se zavarovalni agenti Alberta izogibajo. Jaz že vem, čemu!
ZGLEDNI KRVODAJALCI
CLANI delovnega kolektiva Color Medvode se redno udeležujejo krvodajalskih akcij Rdečega križa občine Ljubljana-Šiška. Zavedajo se, da s svojo življenjsko tekočino morda rešujejo dragocena življenja, zato jih je v zadnji akciji kar 45 darovalo kri na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Odkar se je pričelo povpra-ševanje po krvi, se humane akcije letno udeleži nad 100 članov te delovne organizacije.
MEDOBCINSKO DRUŠTVO TELESNIH INVALIDOV LJUBLJANA
Podružnica Šiška
OBVESTILO
Clane MDTI podružnice Ljubljana-Šiška in ostale invalide, ki se želijo včlaniti v svojo organizacijo, obveščamo, da ima podružnica MDTI Šiška svoj sedež v poslopju Krajevne skupnosti Zg. Šiška, Ljubljana, Vodnikova c. 141.
Uradne ure so vsako sredo od 17. do 19. ure.