^OGft, CH AR Ge CAp AC!T} DOBRO JE ZDAJ ŠE BOLJŠE Q£)uv®d), klicaj in v. Vsi drugi znaki praviloma prekinejo Morsejevo telegrafsko sporočilo. Resni¬ čno pomembno je, da ne spreminjamo ničesar zunaj lokacij 1E in 28, ker sicer spremenimo izvajalno kodo mikropro¬ cesorja! Elektronika tedaj skoraj zagoto¬ TIM 10 junij 2009 vo ne bo delovala. Enako se bo zgodilo, če med prepisovanjem hex-datoteke na¬ redimo napako. Dovolj je že en sam na¬ pačen bit. Datoteko v elektronski obliki lahko dobite na spodaj navedenem splet¬ nem naslovu. Za vpis ali popravljanje besedila klik¬ nemo v menijski vrstici na napis Win- dows, v odprtem padajočem meniju pa nato izberemo Modify. Odpre se po¬ govorno okno, v katerega vtipkamo na¬ slov (od 1E do 28) in kodo znaka (34xx). Vpis opravimo z gumbom Write. Še preden se lotimo programiranja procesorja, v Device Specification izbe¬ remo čip PIC12F683, druge nastavitve so samodejne. Morsejeva abeceda Zaradi zanimivosti bomo omenili le nekaj pravil, ki so vgrajena v program¬ sko opremo. Črke slovenske abecede, ki imajo strešico (enako velja za hrvaški/srbski Č in D), niso del mednarodno dogovor¬ jene abecede. Verjetno so rezultat skle¬ pov različnih komisij v nekdanji skupni domovini, kar se vidi že po tem, da razli¬ čni priročniki navajajo povsem različno kodo. Zapisana je povzeta po nekdanjem radioamaterskem učbeniku: Radio pri- ručnik, Tehnička knjiga, Beograd, 1983. Zadnji dve kodi v preglednici sta »prilož¬ nostni«. Mednarodni dogovor je: • črtica je časovno enaka trem pikam, • razmik med »biti«, ki sestavljajo znak, je enak dolžini pike, • razmik med znaki, ki sestavljajo bese¬ do, je enak črtici, • razmik med besedami prepoznamo po petih pikah. Čeprav je priporočljiva najmanjša za¬ četniška hitrost oddajanja 20 do 30 zna¬ kov na minuto, je uporabljena hitrost od¬ dajanja še nekoliko nižja, ker je solarno sporočilo namenjeno neizkušenim lju¬ dem. Izurjen telegrafist namreč zmore celo 100 znakov/minuto. Besedilo, ki smo ga vpisali v datoteko oziroma v programski spomin procesor¬ ja, predstavlja 9 ukazov RETLW N, ki v poseben register (W) mikroprocesorja preberejo vrednost N in s tem podatke za generiranje znakov. Do besedila se torej prebijemo z uporabo ukaza CALL. Tak način tabeliranja sodi v železni re¬ pertoar programiranja. Za krmiljenje LED-diod skrbi kratka in neproblemati¬ čna programska rutina. Po obravnavi ce¬ lotnega teksta procesor preklopimo na najmanjšo možno porabo. Samuel Morse (1791-1872) je pri do¬ ločevanju vzorca za posamezne znake uporabil drugačne kriterije, kot jih po¬ zna današnja računalniška tehnologija. Prenosne hitrosti sporočil so bile v nje¬ govem času zelo skromne, zato je izbral en sam bit za najpogostejša znaka (E in T v takratni pogovorni angleščini), za naj¬ redkejše pa šest bitov (pik in črt). Nabor znakov je v našem primeru omejen na priloženo preglednico. Kot vidimo, v ce¬ loti zadostuje, vendar jo lahko razširimo (npr. z znaki Q, X, Y, W itd.). Koda zna¬ ka dejansko vsebuje tri podatke. Začet¬ ni nibel (34) označuje ukaz, ki zaključi postopek CALL. Preostanek kode znaka sestavlja poleg števila bitov v znaku, še sam bitni vzorec. Če je vzorec krajši od 5 bitov, vrednost zgornjih bitov ni po¬ membna. »1« vpišemo za črto, »0« pa za piko. Izdelava elektronike nakita Kakih posebnosti ni. Tiskano vezje je prirejeno za vgradnjo v solarni nakit, katerega risba je objavljena v članku, ki se navezuje na ta prispevek. Tiskano vezje izdelamo na povsem običajen na¬ čin s prevladujočo izvedbo elementov za površinsko montažo. Kljub temu mo¬ ramo tiskanino na več mestih prevrtati s svedrom 0,8 mm. Priporočljivo je, da si najprej priskrbimo vse komponente in preverimo tu objavljeni predlog tiskane¬ ga vezja. Lahko jih naročimo prek inter¬ netne prodaje (npr. http://www.ic-elect. si) oziroma v marsikateri trgovini z elek¬ tronskim materialom v domačem kraju. Najprej prispajkamo vse elemente za površinsko montažo. Prav tako na »ba¬ kreni« strani prispajkamo kondenzator C2 (0,33 F). Tu se bomo morali nekoli¬ ko znajti, ker tovrstni kondenzatorji še niso dosegljivi v izvedbi za površinsko montažo. Pomagamo si tako, da navzven zakrivimo oba njegova priključka. Čas delovanja elektronike po polnjenju lah¬ ko podvojimo, če na tiskanino pritrdimo dva enaka kondenzatorja (Gokl Cap). Pri nameščanju elementov (mikro- krmilnik, diode in kondenzator/ja C2) skrbno pazimo na njihovo pravilno usmerjenost. Popravljanje napak je pri 35 ELEKTRONIKA tej tehnologiji zelo zahtevno, neredko celo uničujoče. Položajne oznake (pike, zareze) so na samem elementu. Končno prispajkamo še fotodiode in svetleče diode. Gre za klasično tehnolo¬ gijo, vendar zaradi same izdelave nakita med nazadnje omenjene elemente in ti- skanino vstavimo perforirano tkanino, ki jo pripravimo po napotkih v prispev¬ ku o izdelavi nakita. Tudi tu moramo biti pozorni gle¬ de usmerjenosti komponent. Pozitiven priključek diode BPW 34 je označen z majhno piko. Pomagamo si lahko tudi z voltmetrom, saj je dioda pod napetostjo že pri skromni svetlobi. Anodni priklju¬ ček je pri originalni novi LED-diodi ne¬ koliko daljši (nekoliko težje je pozicio- niranje glede na obliko ali z meritvijo). Po spajkanju »ledicam« štrleče priključke odščipnemo tik ob spajki. Ker je vezje že med sestavljanjem pod skromno lastno napetostjo, se izogi¬ bajmo prevodnim stikom, ki jih povzro¬ čimo predvsem z orodjem. Omenili smo že, da mikrokontroler PIC12F683 programiramo s priloženo hex-datoteko. Vse, kar moramo ročno postoriti, je, da na programatorju izbere- Namestitev elementov na »bakreno« stran ti- skanine mo tip mikrokontrolerja. Preveriti mora¬ mo le še, ali se izračunana koda »check- sum« ujema s tu objavljeno. Zaradi SOIC-dimenzij čipa je progra¬ miranje bolj zahtevno kot običajno. Pro- gramator priključimo na priključke K. Nanje (5) začasno prispajkamo približno 20 cm dolge izolirane žične priključke, ki jih nekako spojimo s programator- jem. Pri tem nekoliko improviziramo! Na spletu najdemo tudi drugačne pred¬ loge za programiranje miniaturnih mi- krokrmilnikov (npr. www.elektronik.si, viewtopic=6387), toda avtor prispevka je pripravil nekaj že sprogramiranih vezij Ul, prispajkanih na tiskanino. Do¬ segljiva so samo za lastno uporabo (glej www.faro.si). Preostane le še končni test in seveda vgradnja elektronike v nakit. Več o tem na sosednjih straneh. Uporaba Pomembno je, da solarni nakit pravo¬ časno napolnimo oziroma izpostavimo sončnim žarkom - torej čez dan. V no¬ čnih urah, ko naj bi modni izdelek prišel najbolj do izraza, tega nikakor ne bomo mogli »popraviti«, saj vezje nima kakega skrivnega priključka za izhod v sili. Je pač ekološko naravnano. Med polnje¬ njem bodimo pozorni na zlato pravilo vseh solarnih sistemov, Sonce mora na celice D3-D12 sijati pravokotno. To v našem primeru ni težko (v primerjavi z velikim energijskim postrojenjem), ker njihov položaj lahko poljubno prilaga¬ jamo trenutni situaciji, medtem ko so sončne celice na strehah zgradb skoraj praviloma pritrjene in usmerjene v zgolj statistično najugodnejši položaj. Za naše kraje velja splošno priporočilo, da je optimalen kot nagiba med 20° in 35° v smeri vzhod-zahod, primeren pa še od 15° do 55°. V zimskem obdobju so vred¬ nosti višje za 30°. Določeno težavo lahko pomeni polnjenje v zgradbi, saj je v po¬ letnem času naša zvezda zelo visoko na nebu. Tudi zasteklitev, senčila in podo¬ ben stanovanjski inventar lahko precej zmanjšajo učinkovitost polnjenja. Prvo, iniciacijsko polnjenje, je daljše, ker se kondenzator C2 polni od ničle, mi- krokrmilnik Ul pa deluje (in s tem tudi svetleče diode) šele pri napetosti vsaj 2 V. Naslednji polnilni cikel je že krajši, saj akumulatorček v bistvu le dopolni¬ mo. Običajno zadostuje že 10-minutno dopolnjevanje za en demonstracijski light show solarnega nakita. Za več po¬ novitev je potrebno ustrezno daljše pol¬ njenje. Za nazornejšo predstavo o polnjenju oziroma poteku napetosti na kondenza¬ torju C2, si pomagajmo z voltmetrom, to¬ rej z meritvijo. Seveda je spremljanje po¬ teka napetosti na kondenzatorju C2 mo¬ žno le neposredno po sestavljanju vezja, saj bo pozneje dostop do vezja onemogo¬ čen (velja za izvedbeni primer). Utripanje LED-diod na solarnem na¬ kitu zaženemo s pritiskom na tipko. To uporabljajmo čim bolj racionalno, saj so kljub skrbni izbiri svetlečih diod, te vse¬ eno izredno požrešne in dovoljujejo le nekaj ponovitev. V času kratkega testi¬ ranja od izdelave prototipa in zaključka prispevka, sem prejel informacijo o pe¬ tih ponovitvah. Če C2 podvojimo (pri¬ spajkamo 2 x 0,33 F), število ponovitev pričakovano podvojimo. Ker gre tokrat za ekološko-izobra- ževalni izdelek, ne bo prav nič narobe, da preračunljivo pritegnemo pozornost pred vsakokratno uporabo tipke Til. Ker bomo v nekakšni buditeljski vlogi, dobro preučimo osnovne ekološke poj¬ me, pa tudi kakšno poglavje iz kvantne fizike ter, seveda, mode. Obiščite Timov modelarski forum na spletni strani Tehniške založbe Slovenije in sodelujte v debati! www. tzs.si/forum/ 36 junij 2009 rrE£ 1. ZA SPRETNE ROKE RASA BOHM Številni mediji nas z najrazličnejši¬ mi ekološkimi tematskimi prispevki vse pogosteje opozarjajo na spremembe v okolju. Med njimi so opisane naravne katastrofe, ki se nam obetajo v prihod¬ nosti, kot tudi nasveti za varovanje oko¬ lja in spreminjanje dosedanjega, v bolj trajnostni način življenja. Včasih prav zaradi prevelike množice informacij te nimajo nikakršnega učinka ali je odziv celo odklonilen. Zato je pomembno, da je izobraževanje prijetno, in še bolj, da posameznik lahko v njegovem procesu aktivno sodeluje. Prav takšno povezavo koristnega s prijetnim prinaša pričujoči prispevek, ki opisuje izdelavo solarnega nakita. Zamišljena je izdelava broške, ki je na prvi pogled videti kot le še en kos nakita, v resnici pa se njena posebnost kaže v uporabi majhnih sončnih celic t. i. fotodiod, ki poskrbijo, da se kristal¬ čki (LED-diode) zabliskajo. Blesk pa ima v tem primeru dodano vrednost, saj od¬ daja skrivno sporočilo! Za izdelavo solarnega nakita - broške potrebujete naslednji material in orodje (slika 1): dva kosa volnene polsti (fil- ca) (22 x 11 cm - vijoličasta, 13 x 7 cm - rumena), sanitetna vata, prozorna nit, bombažni sukanec za ročno vezenje (v barvah izbranih polsti), okrasne stekle¬ ne perlice, šivanka, bucike, sponka za broško, tehnični svinčnik in škarje. Poleg tega potrebujete še 10 fotodi¬ od, 3 LED-diode ter druge elemente in orodje za izdelavo elektronskega dela, ki je opisan v prejšnjem prispevku. S pomočjo predlagane oblike rožne¬ ga cveta izdelajte papirnato šablono in jo za lažje delo z bucikami pritrdite na izbrano blago (volneno polst). S škarja¬ mi izrežite dva enaka kosa cvetne oblike premera 10 cm ter dva kroga premera 6 in 5 cm, ki ju boste potrebovali za srednji del cveta (slika 2). Enaka kosa prilegajoče položite dru¬ gega na drugega, ju z bucikami pritrdite in zašijte po celotnem zunanjem robu. Lep okrasni šiv naredite, če iglo z debe¬ lejšo bombažno nitjo vbodete s spodnje strani polsti in preden zanko povsem zategnete, skoznjo potisnete iglo ter jo znova vbodete na spodnjo stran polsti. Pazite, da bo vbadanje enakomerno, v razdaljah po največ 5 mm (slika 3). Notranja robova polovičk cveta raz- prite in notranjost na gosto zapolnite s puhasto sanitetno vato, ki jo dobite v vsaki lekarni. Boljši nadzor pri zapol¬ njevanju vseh kotičkov dosežete, če vato dodajate postopoma oziroma jo prej na¬ režete na manjše trakove (slika 4). Z enostavnim spiralnim šivom cvet popolnoma zaprite še po notranjem robu, da se oblikuje privlačno napihnje¬ na osnova, v katero bo mogoče vstaviti elektroniko (slika 5). T1K.1 10 junij 2009 37 Tiskano vezje, ki ste ga izdelali po na¬ vodilih prispevka o elektronskem delu solarnega nakita, položite na priprav¬ ljen, iz polsti izrezan večji krog. Nanj je treba natančno prenesti točke, kjer so v vezje izvrtane luknjice. Vezje položite na sredino kroga iz polsti, pri čemer tiska- nino obrnite z bakreno stranjo na polst. Mesta luknjic najlažje označite s pomo¬ čjo tehničnega svinčnika (HB, 0,5 mm). Mino iz svinčnika izvlecite nekoliko bolj kot pri običajni uporabi, jo vtaknite v luknjico vezja in svinčnik med prsti ne¬ kajkrat posvaljkajte, da se nekaj grafita vtre v polst (slika 6). Na označenih mestih skozi polst potisnite na svoja mesta fotodiode in LED-diode. Preboj je enostavnejši, če na označenih mestih prej s šivanko pre¬ bodete polst in luknjico razširite s kro¬ žnimi gibi. Elektronske komponente, ki prebadajo polst, vstavite še v luknjice v vezju. Če se polst in vezje pravilno stika¬ ta (neoznačena stran polsti in nebakre- na stran vezja), se morajo komponente in luknjice v tiskanini natančno prilega¬ ti. Sledi spajkanje elektronskih kompo¬ nent (fotodiod in LED-diod) na tiskano vezje (slika 7). Na tiskano vezje prispajkana elektro¬ nika hkrati pritrdi vezje na krog iz pol¬ sti, ki je zdaj pripravljen za spajanje z osnovnim (podstavnim) delom v obliki cveta (slika 8). Tiskano vezje vstavite v odprtino cveta in njegov mehki rob prišijte na cvet, napolnjen z vato. Šiv naj bo okra¬ sen, zato uporabite debelejšo bom¬ bažno nit, ki jo z iglo vračate za pol koraka. Posamezni šivni deli naj bodo enakomerni, dolgi približno 4 mm (sli¬ ka 9). Cvetne prašnike in pestič ter njegov zunanji rob lahko dodatno okrasite s steklenimi perlicami, ki jih dobite v tr¬ govinah s šiviljskimi ali hobijskimi po¬ trebščinami (slika 10). Perlice ustreznih barv se lepo skladajo s fotodiodami, tako da pestič in prašniki delujejo enotno in zato še bolj prepričljivo. Pri šivanju uporabite prozorno nit, ki ne bo moti¬ la nežnosti perlic. Šivanje si olajšate z uporabo pincete, saj se zaradi tiskanega vezja pod polstjo igla ne more povsem svobodno sukati. Krašenja s steklenimi perlicami se lahko lotite tudi, preden vstavite elektronske komponente sko¬ zi polst (slika 7), vendar morate v tem primeru paziti na površino, potrebno za elektronske dele. Elektroniko, ki je izpostavljena na drugi strani cveta, je pametno zaščiti¬ ti. Uporabite še drug, manjši krog pol¬ sti. Stikalo za aktiviranje LED-diod naj sega skozi z luknjačem narejeno luknjo, krog pa podobno kot pred tem prašni¬ ke in pestič prišijte na z vato napolnjen del cveta. Tokrat uporabite običajni sukanec, ki nima okrasnega namena. Debelejšo bombažno nit uporabite za pritrditev sponke. Namestite jo nad pri¬ šit zaščitni krog in prišijte skozi v ta namen pripravljene luknjice v sponki (slika 11). Broška je najbolj uporaben kos na¬ kita, saj jo lahko pripnete na različna mesta obleke ali drugih modnih dodat¬ kov. Pri tem bodite pozorni, da izbirate mesta, ki so čim bolj izpostavljena sonč¬ nim žarkom, če želite dolgotrajno delo¬ vanje LED-diod. Z nekaj domišljije lahko predlagano obliko prilagodite po svojih zamislih ali se lotite oblikovanja npr. za¬ pestnice ali obeska za ključe (slika 12). 38 junij 2009 TIM ” IZDELEKZA DOM Barvanje okvirja in drugih sestavnih delov ima dvojni namen. S tem površino zaščitimo pred rjo, obenem pa mopedu povrnemo estetski videz. Samo barva¬ nje ni posebno težko opravilo, zahteva pa kar precej priprave. Koliko bomo pri tem uspešni, je odvisno od naše natan¬ čnosti in doslednosti. Najlažje je barva¬ ti s takšno barvo, kakršno je moped že imel, saj bodo pri njej napake najmanj opazne. Staro rjo lahko odstranimo na več načinov. Z ročno žično krtačo bomo de¬ lali predolgo. Krtača na vrtalnem stroju je boljša, a tudi prepočasna. Najboljša je žična krtača na kotnem brusilniku, ki je precej učinkovita in v kratkem času s površine odstrani vso nesnago. V nekaj minutah se bo površina kovinsko zasve¬ tila. Barve seveda ne bomo odstranjevali na mestih, kjer ni poškodovana. Pri delu s kotnim brusilnikom so po¬ trebna zaščitna očala! Z žične krtače vča¬ sih odleti košček žice, ki se lahko zadre v oko in povzroči hude trajne poškodbe. Jasno pa je, da niti flexer niti kak dru¬ gi motor ni vreden niti približno toliko, kot so vredne naše oči (slika 174). Očiščene dele premažemo s sred¬ stvom za zaščito pred rjo. Na trgu jih je več različnih vrst, ki se razlikujejo po na¬ činu nanašanja in odstranjevanja. Skup¬ no jim je to, da s kislino (navadno fo¬ sforjevo) razjejo rjo (železov oksid) in jo spremenijo v fosfat. To je železova sol, ki nastane na površini in prepreči nadalj¬ nje rjavenje. Dobra lastnost takega pre¬ maza je tudi ta, da se vtre v drobne pore na površini, ki jih sicer s prostim očesom ni mogoče videti. Te tekočine so jedke in lahko precej poškodujejo oči. Zahtevajo očala in previdnost (slika 175). Očiščeno površino premažemo s te¬ meljnim premazom. Ta se dobro prime na podlago, izravna mahne vdolbine in naredi odličen vezni sloj, na katerega se bo pozneje lepše prijel barvni lak (sli¬ ka 176). TEK.L 10 junij 2009 Za barvanje lahko uporabimo lak v pršilki. Ta seveda ni enako kakovosten kot prvotna tovarniška barva. Tudi ne bo tako trajen, kot bi bil, če bi ga po¬ barval profesionalni avtoličar, ki lahko barvo zapeče v peči. Kljub temu pa bo zadovoljivo izpolnjeval svojo nalogo vsaj nekaj let. Pred barvanjem s finim brusilnim papirjem (zrnavosti 400 ali več) rahlo obrusimo stari lak. Na hrapavo površino se bo novi lak mnogo bolje prijel. Zašči¬ timo vse odprtine z navoji ter tečaja za¬ dnjih in sprednjih vilic. Sloj laka je lahko namreč debel desetinko milimetra, zato bi onemogočil sestavljanje tistih delov, ki se morajo prilegati zelo na tesno. S krepastim trakom prekrijemo tudi na¬ lepke, še posebno pa rumeno nalepko s tovarniško deklaracijo pod sedežem. Jasno je, da moramo paziti tudi na oko¬ lico in okolje. Barvane dele postavimo pred primerno ozadje, ki bo prestreglo presežno barvo (slika 177). Največjo težavo povzroča rja na kro- miranih površinah. Kjer je galvansko nanesen sloj kroma odstopil, ga ni več mogoče popraviti. Takšne dele bi sicer lahko odnesli na vnovično galvanizira- nje, a flexer še zdaleč ni toliko vreden, da bi to bilo smiselno. Lahko si poma¬ gamo z lakom v pršilu, ki površini sicer da nekaj leska in jo zaščiti, še zdaleč pa ni enakovreden pravemu površinskemu galvanskemu nanosu. S tem lakom lahko pršimo po zunanjih po¬ vršinah delov, ne pa po povr¬ šini ležajev, te¬ čajev, osi, gredi, sornikov in ne¬ katerih navojev (slika 178). Sestavljanje okvirja poteka v obratnem vrstnem redu kot razstavlja¬ nje. Najprej na¬ mestimo spred¬ nje vilice. V spodnjo ležajno skodelo nane¬ semo sloj masti in vanjo s pinceto vstavi¬ mo 21 ležajnih kroglic (slika 179). Skozi ležaj previdno (da pri tem ne izrinemo kroglic) potisnemo spodnjo vilično vez. Takoj zatem okvir previdno obrnemo in postavimo tako, da nam spodnja vilična vez ne uide iz svojega ležišča. Pri tem bi namreč izgubili kro¬ glice. Mast in kroglice nanesemo še v zgornjo ležajno skodelo, nanjo pa na¬ tisnemo ležajni konus. Nanj namestimo podložko, 'varovalni pokrov in privije¬ mo utorno matico. Ko je ta na svojem mestu, se ležaj ne bo več mogel razleteti (slika 180). Namestimo nogi sprednjih vilic. Vija¬ ka, s katerim je noga pritrjena na spod¬ njo vilično vez, ne privijemo do konca, saj bomo pravilno geometrijo sprednjih vilic določali šele po tem, ko bodo vi¬ lice povsem sestavljene in bosta nanje pritrjena tudi kolo in sprednja strešica (slika 181). 39 IZDELEK ZA DOM Ko sta nogi na svojem mestu, nanju nataknemo nosilca žarometa in pove¬ znemo zgornjo vilično vez, ki jo privije¬ mo z vijakoma (slika 182). Namestimo nožiče ter zadnjo in spre¬ dnjo strešico. Poslej bo moped že lahko stabilno stal, kar olajša delo. V ležajni puši, ki sta vtisnjeni v okvir, nanesemo mast in vstavimo distančno cev, ki za¬ dnjim vilicam omogoča gibanje. Od pre¬ mera te cevi je odvisno gibanje zadnjih vilic. Če je cev obrabljena, se bo zadnje kolo majalo (slika 183). Zadnje vilice pritrjuje vijak M12, ki teče skozi puši in distančno cev. Privije¬ mo ga z dvema ključema z zevom 19 mm (slika 184). Med vilice in okvir pritrdi¬ mo še vzmetna blažilnika. 40 Zavore so posebno pomemben del vsakega vozila, zato se jim tudi pri fle- xerju posvetimo z vso skrbjo. Zavora je sestavljena je iz dveh delov. Zavorno ploščo, na kateri je par zavornih čelju¬ sti, preprosto izvlečemo iz zavornega bobna, ki je že del platišča. Površino bobna očistimo in rahlo obrusimo, da zgladimo morebitne neravnine. Zavorni čeljusti povezujeta dve močni vzmeti, ki ju stiskata drugo proti drugi. Ko zavoro aktiviramo, se premakne vzvod in za¬ suka ekscentrično razpiralo. Pri tem se čeljusti razmakneta in pritisneta ob za¬ vorni boben. Zavore ne delujejo, če so torne obloge obrabljene ali zamaščene ali če se razpiralo zaradi rje in nesnage zatakne v svojem ležišču in se ne more več prosto premikati. Z izvijačem odstra¬ nimo vzmeti (to včasih ni preprosto, saj sta vzmeti močni in napeti), nato čeljusti z lahkoto odstranimo. Obloge očistimo z detergentom, ki z njih odstrani morebit¬ no staro mast. Pri nameščanju namaže¬ mo samo tiste površine, ki se jih dotikajo premični kovinski deli (slika 185). Med očiščene in razmaščene čelju¬ sti vstavimo vzmeti, nato čeljusti natak¬ nemo na svoje mesto. Pri tem moramo uporabiti širok ploščat izvijač, s katerim razpremo čeljusti pri natikanju na leži¬ šče (slika 186). Sprednje kolo nataknemo na vilice in ga privijemo z dvema ključema 17. Pa¬ zimo, da os na obeh straneh enako daleč štrli iz pesta (slika 187). Namestimo še zadnje kolo in nosilec nožne opore. Pri nameščanju motorja na okvir si pomagamo z dvema konični¬ ma izbijačema. Z njima lahko motor ne¬ koliko premikamo navzgor ali navzdol, da se izvrtine na motorju prilegajo iz- vrtinam v okvirju. Pritrdimo ga s tremi vijaki M8 (slika 188). Uplinjač je priprava, ki v zrak dova¬ ja drobno razpršeno gorivo. Ima nekaj tankih šob, premični drsnik, ki odpira in zapira kanal za pretok zraka, regula¬ tor nivoja goriva ter filter za dotekajoče gorivo. Uplinjač razstavimo, ga temeljito očistimo in speremo v bencinu ter po možnosti spihamo s stisnjenim zrakom. V njem se namreč naberejo drobni delci, ki lahko zamašijo šobe in preprečijo do¬ tok goriva v motor. Poleg tega lahko za¬ blokirajo mehanizem za hladen zagon. Odvijemo vijak ob strani in odstrani¬ mo pokrov filtra (slika 189). Filter goriva je tanka mrežica. Na njej se nabere nesnaga iz rezervoarja, ki bi lahko zamašila šobe v notranjosti uplinjača (slika 190). Previdno odvijemo dva vijaka na zgornji strani. Pod pokrovčkom je tan¬ ko tesnilo, ki ga ne smemo poškodova¬ ti, saj je težko dobiti novega. Pazimo na vzmet, ki bo pokrovček hotela odriniti (slika 191). junij 2009 TTK.T 1 ° Ob strani uplinjača je vijak, ki na¬ stavlja mirovni tek mopeda. Konica vija¬ ka s spodnje strani pritiska na drsnik in prepreči, da bi se ta spustil pregloboko (slika 192). Na spodnji strani je majhen rezer¬ voar s plovcem in igelnim ventilom. Naloga plovca in ventila je, da vzdržuje¬ ta konstanten nivo goriva v rezervoarju. Tako zagotovita, da zrak, ki teče v valj, pri vsakem taktu posesa pravo količino goriva (slika 193). Plovec je na eni strani gibljivo vpet z majhnim sornikom, ki ga lahko z izvi¬ jačem in kleščicami potisnemo vstran. Potem lahko plovec in ventil odstrani¬ mo. Na konico ventila je nanesen tanek sloj gume, ki pritiska ob šobo nad njim in jo zatesni, ko je v rezervoarju dovolj goriva. Če je ta guma poškodovana, bo v uplinjač nenehno dotekalo gorivo, zali¬ valo uplinjač in curljajo na tla. Motor bo ob vsakem zagonu dobil preveč goriva, zato bo težko vžgal, iz izpušne cevi pa se bo vlekel gost dim. Vse dele previdno očistimo in sestavimo. Posebno previ¬ dnost zahteva tanko gumijasto tesnilo, ki ga moramo namestiti natančno v njegov utor, sicer ga bomo uničili (slika 194). TIErE 10 junij 2009 Pipica za dovod goriva je na ohišje pritrjena z zanimivo matico, ki ima na zgornji strani desni navoj, na spodnji pa levega. Ko tako matico vrtimo, se hkrati privijata ali odvijata oba navoja. Del pi¬ pice je tudi filter za gorivo, ki ga je treba temeljito očistiti in izpihati (slika 195). Uplinjač nataknemo na svoje mesto na vstopnem kanalu. Pritrjuje ga prepro¬ sta objemka, ki jo stisnemo z vijakom. Nanj povežemo cevko za dovod goriva, pozneje pa bomo nanj pritrdili še bov- den (slika 196). Skozi luknjico na zgornji strani mo¬ torja natočimo približno 2 dl olja za avtomatske menjalnike. Odvijemo vijak, ki zapira kontrolno luknjico na spod¬ njem delu motorja, in olje počasi vliva¬ mo skozi ozek lijak. Dovolj ga je takrat, ko bo začelo izstopati skozi kontrolno luknjico. Pod njo je seveda treba posta¬ viti primerno posodico, saj nam bo prav gotovo vsaj nekaj olja ušlo (slika 197). Na levi strani namestimo visokonape¬ tostno tuljavo in regulator ter povežemo žice, ki vodijo iz magnetnega vžigalnika proti glavnemu stikalu, zadnji luči in sve¬ čki. Spojke previdno stisnemo do konca in se prepričamo, ali je spoj dober in za¬ nesljiv. Vse sponke morajo biti zanesljivo izolirane, saj bi ob stiku z ohišjem lahko prišlo do kratkega stika, ki bi poškodoval del električne napeljave (slika 198). Veriga je bila ob razstavljanju videti hudo utrujena in potrebna zamenjave, navadno pa ni tako hudo. Za nekaj dni jo namočimo v bencin ali nafto, nato pa jo zdrgnemo z žično krtačo. Na zu¬ naj bo sicer videti kot nova, žal pa rja najhujšo škodo povzroči na sornikih v členkih verige, ki se nekoliko stanjšajo. Če bi se vsak stanjšal samo za nekaj sto¬ tink milimetra, bi se veriga podaljša za dober milimeter. To raztegovanje verige izravnamo z dvema napenjalnikoma, s katerima lahko natančno določamo lego zadnjega kolesa in s tem napetost verige (slika 199). Namestimo še druge dele, pri katerih vrstni red ni pomemben, saj so doseglji¬ vi v vsakem trenutku in med seboj neod¬ visni. Krmilo, izpušno cev, zagonsko ro¬ čico, nožni opori, žaromet, hupo in oba bočna pokrova namestimo brez težav. Kable in bovdne speljemo pod okvirjem in pokrijemo s kovinskim pokrovom, ki prepreči njihovo opletanje. S tem zmanj¬ šamo možnost, da bi se kabli zapeli ob kak predmet, kar bi lahko privedlo do nesreče. Nato natočimo gorivo in vžge¬ mo motor. Preden se podamo na cesto, pa preverimo, ali se vsi deli nemoteno gibljejo, ali zavore delujejo in ali deluje vsa električna oprema. Pa srečno vožnjo. 41 LETNO KAZALO ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO 2008/2009 Avtomobilsko modelarstvo in maketarstvo Koledar modelarskih prireditev za leto 2009 7/19 Maketa s premikajočimi se vozili na cestah 2/32, 3/30, 4/30, 5/20, 6/30, 7/34, 8/32, 9/32, 10/20 Mantua off-road challenge 2009 7/8 Modeli iz odpadne embalaže 6/38 Motivi starodobnikov iz vezane plošče 5/38 Plastične makete na sejmu v Ntirnbergu 8/4, 9/4, 10/8 Savage-X flux 7/30 Elektronika, elektrotehnika in robotika Adventni venček 4/44 Elektronika za nožno stikalo 8/38 Elektronika za solarni nakit 10/34 Kuhinjska štoparica 3/38 Mobilni robot formula flowcode 4/36 Okrasna nočna svetilka 9/30 Pisk lokomotive 6/32 RV-stikalo 7/36 70-vatni ojačevalnik 1/38 Izdelek za dom Helikopter - vetrokaz (Cougar AS 532c AL) 5/10 (priloga) Jaslice 4/38 Lestenec iz vezane plošče 9/38 Mešanje akrilnih barv za les 10/18 (priloga) Namizna ura s stojalom za svinčnike 5/44 Obnovimo stari flexer 2/19, 3/35, 4/33, 5/31, 6/35, 7/38, 8/35, 9/35, 10/39 Ohišje za nožno stikalo 8/40 Okrasna nočna svetilka 9/30 Podstavek za pirhe 8/42 Ptičja hišica - krmilnica 5/34 (priloga) Stojalo za pisala 10/30 Ladijsko modelarstvo in maketarstvo Bistra - model motornega čolna 9/14 (priloga), 10/18 Izdelajmo istrsko batano s polkrožno krmo 6/8 (priloga), 7/14, 8/8, 9/8 Izdelava modela ladje v steklenici 4/16 Koledar modelarskih prireditev za leto 2009 7/19 Model bojne ladje 2/41 Model rečne ladje krap 1/10 Modeli iz odpadne embalaže 6/38 Oskar - model RV-čolna (1. del) 2/8 (priloga) Oskar - model RV-čolna (2. del) 3/11 Plastične makete na sejmu v Ntirnbergu 8/4, 9/4, 10/8 Letalsko modelarstvo in maketarstvo, baloni, zmaji Bloudek XV Lojze 8/12 (priloga) Easy star za »profije« 8/20 Fournier RF4 7/10 (priloga) Grumman F8F bearcat 6/14 Koledar modelarskih prireditev za leto 2009 7/19 Kolibri 1/6 (priloga) Letalce iz deprona 1/18 Maketa letala aero-3 iz papirja 4/9 (priloga) Maketa letala Bloudek XV Lojze 8/14 (priloga) Mini kanja 10/10 (priloga) Model helikopterja iz vezane plošče 10/14 (priloga) Modeli iz odpadne embalaže 6/38 Motivi starodobnikov iz vezane plošče 5/38 Multiplexov parkmaster 3D 2/16 Plastične makete na sejmu v Ntirnbergu 8/4, 9/4, 10/8 Terry S 4/7 Zenair CH701 3/6 (priloga) Male železnice Izboljšava žarometov na modelu lokomotive 6/18 Izdelava železniške postaje 1/30, 2/34 Kako do natančne kopije modela v merilu 1 : 160 (N)? 1/12, 2/30 Lokomotiva SŽ 541 5/12 Model vagona za ogrevanje potniških in brzovlakov v merilu HO 9/20 Novosti iz sveta malih železnic 7/4 Pisk lokomotive 6/32 Posipalnik trave za makete 3/40 Vossloh G1700 BB 3/16 Modelarstvo in maketarstvo Kako do natančne kopije modela v merilu 1 : 160 (N)? 1/12, 2/30 Koledar modelarskih prireditev za leto 2009 7/19 Mešanje akrilnih barv za les 10/18 (priloga) Posipalnik trave za makete 3/40 Naravoslovje in tehnologija Izdelajmo preprost Stirlingov motor 2/38 Reaktivni avto 1/33 Stanko Bloudek - slovenski letalski pionir 8/18 Stirlingov motor 1/36 Novo na trgu 2/31,3/11, 5/9,7/33 Plastično maketarstvo Douglas A-26 invader v več različicah 6/20 Družina amfibijskih izkrcevalnih vozil LVT 5/14 Fiat CR.42 AS 3/20 Italijanski lovec reggiane Re.2000 GA 9/19 Italijanski oklepni avtomobili AB 40, AB 41 in AB 43 10/13 Koledar modelarskih prireditev za leto 2009 7/19 Lockheed L.1049G super constellation 2/37 Nemški polgoseničar demag 7 s topom pak 38 8/31 Nemški polgoseničar sd. kfz. 10/4 z 20-mm protiletalski topom flak 30 7/32 Nočni lovec F7F-3N tigercat 4/20 Plastične makete na sejmu v Ntirnbergu 8/4, 9/4, 10/8 SM.82 marsupiale 1/17 Radijsko vodenje Koledar modelarskih prireditev za leto 2009 7/19 Pravilna uporaba baterij Li-po 3/32 RV-stikalo 7/36 Raketno modelarstvo in maketarstvo Koledar modelarskih prireditev za leto 2009 7/19 MIM-104 patriot 9/11 (priloga) Modeli iz odpadne embalaže 6/38 Nike tomahawk 2/13 (priloga) Plastične makete na sejmu v Ntirnbergu 8/4, 9/4, 10/8 Proton iz papirja za najmlajše 5/6 Raketoplan kategorije S4 - »jacomb special« 5/16 42 junij 2009 TIE.E 10 Reportaža 15. svetovno prvenstvo modelov čolnov na elektropogon, Naviga M 2/6 Evropsko prvenstvo »A« RV-avtomodelov razreda 1 : 8 I.C. Track 4/4 HARS 2008, Vinkovci 8/11 Jubilejni 30. pokal Ljubljane 6/4 Mantua off-road challenge 2009 7/8 Na 16. svetovnem prvenstvu modelov FSR-V smo slišali tudi slovensko himno 3/4 Novosti iz sveta malih železnic 7/4 Plastične makete na sejmu v Niirnbergu 8/4, 9/4, 10/8 Raketni modelarji spet z medaljo na svetovnem prvenstvu v Španiji 5/4 Svetovno mladinsko prvenstvo prosto letečih modelov F-l-A, B in C 2/4 Tekmovanje s katapulti ob dnevu Tehniške založbe Slovenije 1/4 Tekmovanje s plastičnimi maketami v Kranju 10/6 Tekmovanje z modeli vesoljskih terenskih raziskovalnih vozil 10/4 Vtisi s prireditve ob 60-letnici Tehniške založbe Slovenije 1/5 Timova priloga Bistra - model motornega čolna - TIM 9 Bloudek XV Lojze - TIM 8 Fournier RF4 - TIM 7 Helikopter - vetrokaz (Cougar AS 532c AL) - TIM 5 Izdelajmo istrsko batano s polkrožno krmo (1. del) - TIM 6 Kolibri - TIM 1 Maketa letala aero-3 iz papirja - TIM 4 Mešanje akrilnih barv za les - TIM 10 MIM-104 patriot - TIM 9 Mini kanja - TIM 10 Model helikopterja iz vezane plošče - TIM 10 Model rečne ladje krap - TIM 1 Nike tomahawk - TIM 2 Oskar - model RV-čolna - TIM 2 Ptičja hišica - krmilnica - TIM 5 Zenair CH701 - TIM 3 Timov portret Jaro Kremser 2/15 Jernej Vuga 3/6 Tomaž Slokar 2/7 Timov test Grumman F8F bearcat 6/14 Multiplexov parkmaster 3D 2/16 Savage-X flux 7/30 Terry S 4/7 LETNO KAZALO Za spretne roke Darilna škatlica iz valovite lepenke 5/42 Denarnica za žetone iz polsti 6/46 Igra za dober spomin 9/41 Igračkanje s keramično maso za vlivanje 1/42 Izdelajmo trstenke 1/40 Izdelki iz naravnih gradiv 4/42 Izdelki iz naravnih gradiv 8/44 Mešanje akrilnih barv za les 10/18 (priloga) Motivi starodobnikov iz vezane plošče 5/38 Nakit iz okrogle elastike 6/44 Nakit iz spiralno navite žice 9/44 Nakit iz zvite žice 7/41 Natisnimo majico 10/44 Okraševanje s trakovi iz polsti 6/42 Pikapolonica 9/45 Roža za praznike ali kar tako 2/44 Smrečice iz papirne mase za voščilnice 4/43 Solarni nakit 10/38 Spolstene krogle 3/44 Stojalo za sliko 3/42 Svečnik 4/40 Škatlica za nakit 7/44 Šopek mačic iz papirja 7/42 MANTUA MODEL d.0.0. LJUBLJANA C. Andreja Bitenca 36, 1210 LJUBLJANA - ŠENTVID http://shop.mantua-model.si 10 k klkk junij 2009 43 ZA SPRETNE ROKE N tisn mo ma ico Poceni in preprost način tiska majic JAKA AŽMAN Majice z lastnim motivom so že dol¬ go zelo priljubljene. Želeni motiv nam lahko natisnejo na majico v različnih trgovinah ali kopirnicah, lahko pa se tega lotimo tudi doma. Pred časom sem se odločil, da se preizkusim v ustvarjal¬ nosti in sam natisnem motiv na majico. Najprej sem majico nameraval natisniti s tehniko sitotiska, vendar sem kmalu odnehal, saj so bili pripomočki za tisk le nekaj majic enostavno predragi. Tako je nastal ta projekt. Opisani način je pri¬ meren za vsakogar, saj so pripomočki poceni, postopek pa je enostaven in precej hiter. Potrebujemo: - barve za tekstil (pakirane po 50 ml), - majico, - čopič, gobico ali valjarček, - samolepilno folijo, - pripomočke za izrezovanje (nož, škarje). Nekaj o tisku majic Poznamo več vrst tiskanja na tekstili¬ je. Najbolj razširjena tehnika je sitotisk, pri katerem posebno sito premažejo z emulzijo, ki se strdi pod vplivom svetlo¬ be. Na emulzijo položijo motiv, natisnjen na prozorno folijo. Sito z emulzijo in z motivom za nekaj minut osvetlijo pod močno svetlobo, da se vsa emulzija, ra¬ zen tiste, ki je pod motivom, posuši. Ti¬ sto, ki se ni posušila, odstranijo z vodo. Pod tako pripravljeno sito položijo maji¬ co oz. objekt tiskanja in na sito vlijejo si- totiskarsko barvo. Ta prodre skozi luknji¬ ce v situ do majice le tam, kjer na situ ni emulzije. Majico z natisnjenim motivov nato odstranijo izpod sita. V tej tehniki se lahko preizkusimo tudi sami, vendar je način, kot že rečeno, precej drag. V zadnjem času se pogosto uporablja digitalni tisk. Z barvnim tiskalnikom ali fotokopirnim strojem potiskamo papir s posebnim lepljivim premazom, ki prile¬ pi barvilo ali toner na majico. Za leplje¬ nje uporabimo toplotno stiskalnico ali likalnik. Poznamo tudi samolepilne folije, ki jih izrežemo in prilepimo na majico. Kakovost teh folij pa je po navadi pre¬ cej slaba in tak motiv na majici ne zdrži prav dolgo, vendar so te folije zelo po¬ ceni. Izbira in priprava pripomočkov Sam najraje uporabljam barve za tek¬ stil, ki jih nanašamo s čopičem in so pre¬ cej obstojne (slika 1). Uporabimo lahko tudi barve v pršilki, vendar te po mojih izkušnjah niso enako obstojne. Barvo lahko nanašamo s čopičem ali valjarčkom. Priporočam uporabo čopi¬ ča, saj je z njim lažje nanašati barvo in še porabi se je manj. Izberemo kakovosten čopič, pri katerem ščetine ne izpadajo. Seveda lahko uporabimo tudi manjši va¬ ljarček, vendar ta porabi veliko barve, več kot bi je potrebovali za tri majice. Ena od možnosti je tudi gobica. Upora¬ bimo novo kuhinjsko gobico za čiščenje posode oz. delovnih površin. Za šablono uporabimo prozorno sa¬ molepilno folijo, ki se dobi v knjigarnah in papirnicah. Mišljena je folija za zavija¬ nje zvezkov in taka bo ravno pravšnja za naše potrebe. V skrajnem primeru lahko uporabimo tudi papir, vendar je to zelo slaba izbira, saj se rad guba in nazadnje motiv ni dovolj natančno odtisnjen. Foli¬ ja ni draga. Tri metre 20 cm široke folije stane le okoli 2 evra. Pri majicah ne gre skopariti, saj jih bomo nosili na sebi. Izberemo majice iz stoodstotnega bombaža, ki so dovolj ka¬ kovostne in se ne skrčijo, razvlečejo ali jim barve zbledijo že po prvem pranju. Zaščita pri delu Da se med tiskanjem ne bomo uma¬ zali, uporabimo gumijaste rokavice, ki jih med odstranjevanjem folije sname¬ mo, da ne bi zamazali majice. Priprava majice in šablone Majica mora biti pred tiskanjem oprana in zlikana, da se bo barva čim bolje oprijela površine. Motiv za tisk naj¬ lažje oblikujemo s pomočjo osebnega računalnika. Če gre za napis, kot je to v našem primeru, v urejevalniku besedila izberemo pisavo (zelo primerna pisava je stencil ali stencil STD, to pa zato, ker je vsaka črka vedno v enem kosu, torej nam na primer za črko B ni treba pose¬ bej izrezovati sredinskih vrzeli) in na¬ pišemo svoje besedilo. S tiskalnikom na navaden list papirja natisnemo besedi¬ lo (slika 2). List z besedilom z lepilnim trakom prilepimo na nelepljivo stran samolepilne folije (slika 3) in začnemo izrezovati posamezne črke. Režemo z ostrim skalpelom ali modelarskim no¬ žem na trdi podlagi. Izrezati moramo sa¬ molepilno folijo, motiv na papirju, pri¬ lepljen na folijo, uporabimo zgolj kot vo¬ dilo. Na koncu dobimo šablono, kakršna je prikazana na sliki 4. Odstranimo nosilni papir in šablo¬ no prilepimo na predvideno mesto na majici (slika 5). Folijo dobro pritisnemo na tkanino, še posebno po robovih, saj nočemo neželenih madežev, ki bi lahko nastali med barvanjem ob slabem opri¬ jemu šablone na majico. V ta namen obi¬ čajno uporabim kar deščico, ki v celoti prekrije šablono, in jo obtežim s svinče¬ vim akumulatorjem. 44 junij 2009 Barvanje majice Zdaj se lahko lotimo barvanja. Še pred začetkom dela vstavimo v majico pod mestom motiva karton, da barva med nanašanjem ne bi prodrla skozi tka¬ nino in umazala hrbtne strani majice. S čopičem, valjarčkom ali gobico nanese¬ mo barvo na mesta, kjer so v šabloni od¬ prtine, ki smo jih prej izrezali. S čopičem barvo nanašamo po malem in počasi ter čim bolj enakomerno (slika 6). Pazimo, da barva ne zaide pod robove šablone, sicer motiv ne bo natančno odtisnjen. Ko končamo barvanje, šablono previd¬ no odstranimo z majice (slika 7). Na njej ostane le naš motiv. Majico pustimo stati nekaj ur, da se barva dobro posuši, nato čez motiv položimo čisto bombažno krpo in z likalnikom z visoko tempera¬ turo nekaj minut likamo po bombažni krpi, da se barvni nanos utrdi. Po tem je majica pripravljena za pranje. Razen napisa lahko na majico natisnemo tudi kak drug motiv (slike 8, 9 in 10) in to v enem ali več barvnih odtenkih. Večbarvno tiskanje Na opisani način lahko motive natis¬ nemo tudi večbarvno. Vse poteka enako, le da potrebujemo več šablon. Najprej odtisnemo motiv z ustrezno šablono v eni barvi, počakamo da se nanos posu¬ ši in ga pod bombažno krpo prelikamo, da se utrdi. Nato nadaljujemo z drugo barvo. Če je motiv na primer mavrica, najprej izrežemo šablone za vsako bar¬ vo in preverimo, ali smo vse pravilno izrezali. Posamezno šablono preprosto položimo tja, kjer hočemo dobiti odtis druge barve. Ko jo odtisnemo, postopek ZA SPRETNE ROKE sušenja in likanja ponovimo. Tako lahko izdelamo motiv v različnih barvah. Zaključek Obstojnost motiva, natisnjenega na opisani način, je kar dobra, saj sem ma¬ jico opral že več kot desetkrat in za zdaj ni videti nič slabše kot na začetku. Za dve majici in pripomočke za tisk boste odšteli le okoli 10 €. Ročno potiskana majica je lahko tudi lepo in uporabno darilo. Priporočam, da pred vsakim pranjem majico obrnemo tako, da bo natisnjeni motiv na notranji strani. Motiva nikoli ne likamo neposredno, ampak čezenj vedno položimo bombažno krpo ali kaj podobnega. S tem se bo odtis dalj časa obdržal na majici. KAJJIGA 78 barvnih strani, 16,5 x 23 cm MESECA Ne moti, blogam! Pripovedovati o svojih potovanjih in navdušeno opazovati svoje aktivnosti, deliti izkušnje o pouku ... Redno objavljati zadnje vesti o najljubših temah in sprejemati komentarje ter obiskovalce ... Vse to so neskončne možnosti bloganja. V tem priročniku, ki je prav toliko zabaven kot poučen, boš izvedel vse o pisanju bloga, objavljanju fotografij, videoposnetkov in predstavitvi svojega bloga svetu. Ne moti, blogam! nagovarja vse, otroke in odrasle radovedneže, ki želijo osvojiti zadnjo spletno inovacijo - bloganje. Redna cena: 11,99€ Cena za naročnike revije TIM je Akcija Vetja do razprodaje zaiog. TIM 10 junij 2009 45 Zdaj v novi podobi in na 52 straneh! TIM NA ZGOŠČENKAH Celotna letnika revije TIM 2003/04 in 2004/05 lahko dobite shranjena tudi na zgoščenkah. Cena posamezne je 4,17 €. Knjigo Ne moti, blogam! naročam: ( J po redni ceni 11,99 €, ( ) kot naročnik revije TIM po ceni (S križcem označite svojo odločitev.) ^"ime in priimek: ^Uhca in hišna številka: Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 15 dni po prejemu pošiljke. 46 junij 2009 TIM 10 11 V DBJECTIVU 1- Maketa šolsko-bojnega letala G-4 super galeb v merilu 1 : 72, naj¬ uspešnejša letalska konstrukcija nekdanje Jugoslavije, je delo Lašča¬ na Silva Privška. 2. Žan Filipič, učenec 9. razreda OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas, je pri modelarskem krožku pod mentorstvom učitelja Jožeta Bevka izdelal maketo Resslove civette, katere načrt je bil objavljen v Timu št. 1, letnika 1997/98. 3. Figurico Edmunda Hillaryja, prvega osvajalca (skupaj s šerpo Ten- zingom Norgajem) najvišje gore na svetu, Mount Everesta, v merilu 1: 35 je izdelal Škofljičan Grega Križman. 4. Feliks Vodlan, dolgoletni sodnik na tekmovanjih v plastičnem maketarstvu, je v zadnjih letih v samogradnji izdelal že kar nekaj maket letal, predvsem slovenskih konstrukcij ali letal, na katerih so leteli slovenski piloti. Ena od teh je tudi pomanjšana replika letala libis 180, ki so ga v sedmih primerkih v 60. letih prejšnjega stoletja izdelali v letalski tovarni Libis v ljubljanskih Dravljah. 5. Model električne lokomotive JŽ 362-040 s plugom v merilu 1 : 87 (HO), ki jo imenujejo tudi križarka, je izdelan na Rocovi osnovi, njen lastnik pa je rojak iz zamejstva, Luka Battistin. Foto: Ž. Filipič, A. Kogovšek in I. Kuralt Knjige za odrasle: 920084746,10 COBISS ® Celotno ponudbo knjig si lahko ogledate na: www.tzs.si. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS 186 671 2008/2009 MODRA ŠTEVILKA Naročila: {( (»080 17 90 ) , narocila@tzs.is, www.tzs.si/eknjigarna 22 • TIM 10 • junij 2009 TISI 10 • junij 2009 • 27 B -- balza S - smreka VP - letalska vezana plošča TVP - topolova vezana plošča R1 - 6x B2, 4x B3 R3- 1xB2 R4 - 1x B2 R8 - 3x B2 MINI KANJA RV-jadralni modei Merilo: 1 : 2 Razpetima: 1480 mm Masa modela: = 260 g Krilna obremenitev: 16 g/dm 2 RV-funkcije: višina, smer Celoten model je klasične konstrukcije. Da bo čim lažji, je pomembno natančno prileganje sestavnih delov in kakovost lepljenih spojev. Sestavne dele lepimo z belim lepilom. Ko na stranici trupa prilepimo robne balzove letvice s presekom 3x3 mm in vse notranje ojačitve, jih pravokotno povežemo z rebri od T1 in T4. Trup mora biti simetričen in raven. Rebri T3 in T4 naj bosta še posebno natančno izdelani. Pri izdelavi luknje za ogljikovo palico ju prevrtamo speti skupaj, saj določata os zadnjega dela trupa. Krmilne povezave s smernim in višinskim krmilom izdelamo iz jeklene žice 0 0,8 mm, ki se premika v zunanji plastični cevki 0 2/0,8 mm. Krmilne ročice izdelamo iz tanke vezane plošče ali vitroplasta. Žico vtaknemo skozi krmilni ročici in jo na obeh straneh ukrivimo v »L«, pred iztikanjem iz ležišča pa jo zavarujemo s koščkom termoskrčljive cevke in kapljico sekundnega lepila. Žica se mora v krmilnih ročicah prosto premikati. Pritrditev kabine izvedemo na poljuben način: z zatičem spredaj in zapiralom na zadnji strani, lahko pa tudi z magnetki. Pred vsakim poletom preverimo, če se krmilne površine neovirano odklanjajo v prave smeri in če so nastavljeni hodi krmil dovolj veliki Hodi krmil V-repa so ±7 mm. Višinski in smerni stabilizator sta v celoti izdelana iz 3-mm balzovih letvic ustreznih širin. Stabilizatorja prekrijemo v celoti, šele nato ju 550 Servomehanizma za smer in višino v trup v svoja ležišča enostavno privijačimo, sprejemnik lahko pritrdimo s sprijemnim trakom (»ježkom«), sprejemniške baterije pa namestimo v nos trupa, ovite v tanko penasto gumo. T1/TVP 3 T2/VP 3 T3/TVP 3 26 • TI’.: 10 • junij 2009 10 • junij 2009 • 23 28 • TIM 10 • junij 2009 _ TIRI 10 • junij 2009 • 21 19 18 20 22 21 25 26 16 12 KOSOVNICA 10 13 Podatki o modelu Dolžina: 365 mm Širina: 115 mm Višina: 150 mm Risba spada k članku Mešanje akrilnih barv za les na straneh 18-20. Model helikopterja iz vezane plošče Merilo: 1 : 1 Konstruiral: Anton Pavlovčič 24 • TIRI 10 • junij 2009 TERC 10 • junij 2009 • 25