GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
TRST, petek 26. januarja 1951_============
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
Italijanska vlada pripravlja gospodarsko diktaturo
0 novih	mo
Mirne rešitve na Koreii
Izrabiti fe treba zatišle na Koreii In začeti razgovore z LR Kitajsko
sednika Trumana zanikati, češ da je ameriško bnodovje samo začasno blokiralo otok F.ormozo ter da b0 odšlo takoj Po končani 'korejski vojni.
Po najnovejših vesteh z včerajšnje seje političnega odbora pa se nam zdi :pomembna izjava Benegala Raua, da sedanje zatišje na korejski fronti ni brez pomena. Pri tem se spominjamo izjave kitajskega generala Vu v Lake Successu, ki je dejal, da bo njegova vlada z dejanji pokazala, kaj ■misli. Važno je tudi stališče delegata ZSSR, ki se je včeraj solidariziral z azijskimi in arabskimi delegacijami, vendar z rezervo glede kraja in časa sestanka sedmih držav. Glede kraja omenjajo Neve Delhe in Kairo. Predstavnik vlade ZDA Pa je povedal, da se bo njegova vlada pogajanj sedmih udeležila, če bo Organizacija združenih narodov tako sklenila.
Vsa omenjena dejstva teh zadnjih nekaj dni kažejo torej, da se je možnost mirne rešitve vojnega spopada na Koreji znatno povečala.
Tzroki ferize
holandske vlade
HAAG, 25. — Kraljica Julijana ni še sprejela ostavke vlade, kljub temu pa je pričela s pogajanji. Sedanje vlaane krize ne bo lahko rešiti. Vodja liberalcev, ki je povzročil sedanjo krizo, ne more sestaviti vlade ker nima podpore pri j parlamentarni desnici, ki je sestavljala sedanjo vladno večino. V sedanji vladi so sodelovali socialisti in katoliki skupno s historičnimi kristijani in liberalci. To koalicijska vlada je imela za seboj 59 poslancev od 100. kolikor jih šteje holandski parlament. Katoliška skupina, ki je najvažnejša, hoče še daije sodelovati s socialisti, da podprt: akcijo svojih katoliških sindikatov. Vendar katoliki ne bi hoteli samo s socialisti deliti odgovornosti za gospodarske. socialne in vojaške odgovornosti v današnjem času, ki bi jih prevzeli, če bi prijeli za vladno krmilo. Vse te težave bi po njihovem mnenju najboljše preprečila vlada, v kateri bi sodelovalo kar največ strank. Govore tudi o možnosti sestave vlade strokovnjakov, ki bi upravljali državo do prihodnjih volitev leta 1952. V tej vladi bi potem ponovno namestili dosedanjega ministra Stikkerja in finančnega ministra Lieftincka. Kljub temu bi ostalo odprto še vedno vprašanje Nove Gvineje, ki je povzročilo sedanjo krizo. Kot znano, je vlada odstopila, ker ni hotel vodja liberalcev sprejeti dveh vladnih predlogov: 1. da bi prenesli holandsko suverenost nad Novo Gvinejo na Ho-landsko-indonezijsko zvezo, ali 2. bi se poslužili posredovanja
mednarodnega organizma glede tega vprašanja. Kljub temu. da je zbornico minister za preko-momo ozemlje zatrdil, da se vlada ne bo nikoli odrekla suverenosti nad Novo Gvinejo, je postavil resolucijo proti vladi. pri kateri je pa pogorel. Zunanji minister. liberalec Stikker, ki ni hotel priti navzkriž s svojo stranko, je potem podal ostavko in je pozne-
po drugem ki tajskem 23 !ioru s° s 27 glasovi proti ožili sej0 političnega od-a za dva dni. Ce vzporedi-_ zadnji kitajski odgovor z	j
. e l, ki jih je iš' j. m gpre. >akV°^’^n* odbor, moramo uku	imajo	mnogo
jo i	Seveda	obstaja-
1 e zelo velike razlike. Toda (*tjSani° dlejstvo, da obstajajo uju^lnctle podobnosti — po-' iite ,Je	zaupanje v mimo	re-
ktij se torej- da fe	Ki-
,	uvidela, da je	šla
tre*	0ričnim odklanjanjem
pr-J,0taa: Političnega odbora -~ato v sv°jem dru-.odgovoru Peking ne odbit J vpč Predloga o preki-Seda- SOvražnosti, temveč ga jsprejema. Peking sedaj f-»e Odlaga, naj bi se na tedne Ostanku konference K k n držav, t. j., ZDA, Ve-KiL itaniije, Francije, LR ’ ZSSR• lndije in l'dosegei sporazum o lnitvi sovražnosti za ne-Drek’ne'eno dobo ter da se izve^ni^ev sovražnosti takoj dalij' da bi bilo mogoče na-'u’0ti pogajanja»,
iaJJr<lv fe predlog za za-še v Prekinitev sovražnosti dvo*, nezadosten, pa brez bp a dokazuje da je Peking
svoje prejšnje sta- I k.J er da je vsaj <jo neke Ha r^JPravljen razpravljati
načel•ki s° ph p°-
" Združenj narodi. dtjjj, Preteku dveh dni je 12 ki(n !fl m arabski h držav po-^ odboru OZN pred-dačrt resolucije s katero afo sklicanje priprav-
^iL	,ice’ da se p0*
stališča posameznih 'J^dsti pa stališče pekin-bj ttde. Te konference naj dem .udeležilo omenjenih se-Z *rzav.
Ajgejt p
Ra fe prišlo tretje Vi*hin Pekinga, katerega Zr'UhJl.~~ k°t rečeno — še ni ne8a; >n ia katerega je Be-^au dejal, da je zelo % s da bo lahko povzro-^cionaien razvoj pred pSf kn odborom.
r fe Pa fe dejstvo, da king zei0 približni sta-„	1 f- načelu,- poga-
a Vodlagi prekinitve S kJHi' S tenl fe odstopil Ja,	lule:	((najprej	pogaja-
jbrekinitev souražnosti C7n>>> s čimer je bil v n°«t mJer‘ Postavil v nevar-hizuT,IOSt Pogajanj, Zato aei iuo’ da je večina rt 1J Poetičnem odboru a «e vr,a fe treba storiti vse,
, 2na na Koreji čim čeprav istočasno ,, rJntervencijo Kitajske rt ir>terJ tn s”mtrajo, da je J se pr,.r. Sr>et°vnega miru, »Oda. ^Pren razširitev spo-
pa je v
t	Vi	Erni	,	° «	nedavni
l	Pri	XJr0 sa’ delegati	ran	ki	'e 0,osi:
^ nn Wcfn Pristajajo so-1 ^tere? Popo,^n 8(.01„S)U
V" k&ZZfr varnos,i;
p zadelovat:	*	vi°da mo-
**ozt kakJ*™	d'', jan Uh o
l?de druoih PH Podajanjih
Oa Vzhoda ^PraSanJ Dalj.
A tolmači na raf'lišep ZDA
Pravij0	.načl,,e-
l95ri Arthur ria, j€ acne-0 Podobno	u juliju
* m°ra naU Z°' '^ro a Zah^x> pred.
BEOGRAD, 25. — Danes se je pred vojaškim sodiščem v Beogradu začela razprava proti 16 obtožencem, ki so skušali strmoglaviti sedanjo vlado v Jugoslaviji.
Javni tožilec Milorad Gavri-lovič je prečital obtožnico, ki očita obtožencem, da so izvršili diverzantska dejanja in vršili vohunsko dejavnost v zvezi z vohunskimi centri v tujini, od katerih so bili nekateri pod neposrednim nadzorstvom bivšega kralja Petra ia bivš.ga
Repentabor
najmanjša in edina nezadoižena občina cone A
Tako se glasi naslov naše nadvse zanimive reportaže o repentaborski občini, ki jo bomo objavili v našem dnevniku V NEDELJO 28. T. M.
Bevinovo stenje
se boljša
LONDON, 25 — Bevinov osebni zdravnik je danes izjavil, da je Bevin preživel to noč «v zadovoljivih pogojih in da se je njegovo zdravstveno stanje že malo izboljšalo«. Pravi, jo, da so oboleli tudi minister za obrambo Shmwell, minister za kolonialne zadeve Dugdale in minister za odnose s Com-monwealthom Bordon - Wal-ker. Bevina muči pljučnica, ostale tri ministre pa influenca. Ta bolezen se je lotila tudi člana vladne opozicije Antona Edena, ki je moral zaradi influence prekiniti svoje potovanje Po Nemčiji.
Iz Dublina pOroča-jo, da je tam v zadnjih 15 dneh umrlo zaradi influence 20 ljudi. Vendar pa *e ni dokončnih podatkov glede zadnjih žrtev po tej bolezni po vsej Angliji. Epidemija influence je pričela upadati, vendar je še nekaj tisoč oseb v posteljah in so zaprte številne sole.
Še vedno zatišje
na korejskih bojiščih
BEOGRAD, 25. — Danes je maršal Tito sprejel Johna Ken-nedvja člana ameriškega Kongresa. Na obisku je bil navzoč tudi ameriški poslanik v Beogradu George AHen. Maršal Tito je sprejel tudi Paula Frencha, glavnega direktorja organizacije za pomoč «CARE».
v Washingtonu
tVASHINGTON, 25. — p0 izjavi glasnika zunanjega ministrstva se Truman in Pit ven na svojem bližnjem sestanku ne bosta razgovarjalg ° konferenci štirih.
Danes je osem republikanskih poslancev predložilo v parlamentu države Winsconsin resolucijo, k; pravi, ds so «ameriškim roditeljem prav tako dragi njih sinovi, kot je Harri ju Trumanu njegova hčer. ka Margareto. Senatorji dvomijo, da ima predsednik Truman pravico ((pošiljati Američane y klavnico na tuja bojna polja brez dovoljenja Kongre-sa.
Po poročilu iz Washingtonili
niso napredovala v zadnjem času pogajanja med ZDA in ZSSR zaradi dolgov ZSSR med drug© svetovno vojno,
POD THKIMI POGOJI DELU
OOP delavk tovarne Modiano
Veliko je zanimanje tržaškega delavskega razreda za ustanovni kongres Zveze Enotnih razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja, ki je nakazal smernice nadaljni borbi delavstva aa dosego uresničitve vseh u-pravičemh zahtev. Tržaško delavstvo se namreč dobro zaveda, da bo lahko edinole z res-snično razredno borbo doseglo izboljšanje sedanjega težkega položaja, ki vpliva tudi na njih življenjske in delovne prilike. In v tej razredni borbi so pripravljene sodelovati tudi vse poštene tržaške delavke, ki čutijo danes še prav posebno na lastni koži posledice razbijaške sindikalne politike, katera je dala delodajalcem možnost, da jih še bolj izkoriščajo.
Kako težak je položaj naših delavk, nam najbolj jasno izpri. Čuje pripovedovanje ene izmed delavk, zaposlenih v tovarni Modiano. Kot vsi vemo, jg v tovarni Modiano, kjer se izdelujejo cigaretni papirčki in pa igralne karte, zaposlenih okrog 600 delavk. Položaj teh ni res nič kaj zavidanja vreden; to nam je potrdila tudi
omenjena delavka sama, ki je izjavila, da bi si hujše in težje delovne pogoje le težko zamislili, kot so ti, ki vladajo v tovarni Modiano. Delovni urnik traja od 7.30 do 16; ker ima tovarna trenutno zelo velike naročil, so delavke primorane delati dnevno še po dve naduri.
Da bi namesto dela nadur sprejeli na delo še nekaj brezposelnih delavk, to vodstvu tovarne še na misel n§ pride.
V tovarni je tudi menza, v kateri dobijo vse delavke kosilo, ki jih stane dnevno 40 lir. Za kosilo imajo delavke navadno testenine, ali pa mineštro; vse seveda brez kruha. Pri kosilu so uradnice in nadzornice ločene od drugih delavk.
Plača, ki jo prejemajo delavke tovarne Modiano, je zelo nizka; tako dobijo navadne delavke na teden okrog 4.500 lir, vsak dirugi teden Pa prejmejo poleg teh tudi izplačilo nadur, kar znaša skupno okrog 5.400 lir. Ce upoštevamo, da morajo od tega zneska plačati še men-zo, potem lahko izračunamo, kako malo denarja jim ostane za kritje vseh drugih življenj-
ZANIMIVO PREDAVANJE SHPZ
Ekonomski in geografski
»ris Jugoslavije
je podal univ. prof. Cene Malovrh iz Ljubljane
V prostorih v Uh Ruggero Manr.a 29 je bilo včeraj zvečer zelo zanimivo predavanje univerzitetnega profesorja Ceneta Malovrha, ki je govoril o temi «Ekonomski in geografski oris Jugoslavije«. Da je tema samega predavanja zelo zanimiva, je pokazala že številna udeležba Tržačanov, ki so do zadnjega napolnili dvorano.
V svojem zelo izčrpnem pre davanju je prof. Malovrh govoril o temeljni liniji gospodarskega načrta v Jugoslaviji, ki naj vzpostavi ravnovesje med kmetijsko in industrijsko panogo. Petletni ng£rt predvideva namreč, naj se vskladijo dejavnosti tako, da bi sp Jugoslavija iz pretežno agrarne razvila v industrijsko državo, v kateri naj bi večji del in sicer 54% odpadlo r.-a industrijsko proizvodnjo. Druga naloga, katere rešitev predvideva omenjeni načrt, je izgradnja težke industrije, katere predaprilska Jugoslavija skorajda ni poznala. Pri uresničevanju tega ogromnega načrta, so se pojavile že v začetku zelo velike težave; naša ljudska oblast je namreč prevzela dediščino, ki ni bila bogve kako razveseljiva. V novi Jugoslaviji je ljudstvo pričelo z uresničevanjem tega načrta v zavesti, da bo moralo graditi in ustvarjati vse iz lastnih sil. Zahvaljujoč se vztrajnosti in velikim naporom jugoslovanskega ljudstva se že kažejo prvi rezultati naporov, vloženih v ekonomsko-družber.i preureditvi države.
Omenjeni gospodarski načrt posveča veliko pažnjo predvsem energetskemu gospodarstvu, to se pravi pravilnemu izkoriščanju vodnega in kaloričnega materiala. Glede vodne energije ej Jugoslavija med pr. vimi na svetu, saj razpolaga s približno 8 milijoni kilovatov vodne sile, od katere je bilo do sedaj zelo malo izkoriščenega. Da bi bile vse te vodne sile pravilno izkoriščene, gradijo v Jugoslaviji več hidrocen-tral, od katerih 6 samo na Dravi, druge pa na Drini, Moravi, v Makedoniji, na Neretvi itd.
Tudi rudno gospodarstvo je zelo važno za industrializacijo Jugoslavije. Osnovna ruda, ki jo je Jugoslavija pred vojno po večini izvažala, je seveda železo, ki ga sedaj uporabljajo samo za potrebe domače meta-
lurške proizvodnje. V zadnjem času so nastali novi metalurški centri pri Sisku, Zenici, itd.
Med lahkimi metali in ustrez. nimi rudninami zavzemajo važno mesto predvsem aluminij, kovinski magr.ezit in pa boksit in bakrove rude, ki jih skušajo v Jugoslaviji čim bolj smotrno izkoriščati.
Pričela se je razvijati tudi
Delavci!
Poslušajte sindikalni pregled, ki ga bo podal na koprskem radiu (valovna dolžina 212,4) danes zvečer ob 19 45 tov. Bortolo Pe-tronio.
strojna industrija in sicer so njeni poglavitni centri v območju Beograda, Zagreba in Ljubljane.
S pomočjo skioptičr.ih slik je ob koncu svojega predavanja prikazal navzočim še mnogo tovarn, ki so bile že dograjene, ali pa se šele gradijo.
Po končanem predavanju se je razvila še živahna diskusija, v katero so posegli mnogi navzoči, ki so želeli imeti še nekatera pojasnila, nakar so se poslušalci zadovoljni razšli.
skih stroškov. Vsaka delavka ima določeno, koliko dela mora izvršiti; če preseže določeno delo, ima pravico do produkcijske nagrade, ki je pa seveda precej nizka. Ker obdrži vodstvo edinole take delavke, ki presegajo določeno jim delo, ostale pa odpusti, je jasno, da se vse delavke trudijo, da bi si zaslužile skromno produkcijsko nagrado.
V tovarni sami vlada zelo stroga disciplina. Čeprav je delo zelo utrudljivo in je delovni; urnik, zaradi deja nadur, zelo dolg, ni delavkam dovoljeno južinati. Ce hoče katera izmed delavk pojesti skromno | južino, mora to storiti na skrivaj; če jo nadzornica zaloti, je prav gotovo kaznovana. Delavke ne smejo med seboj go-voritj ter mora vladati v delavnicah popolna tišina. Ce mora delavka po službeni dolžnosti iz enega v drugi oddelek, jo spremlja nadzornica, ki jp prej še dobro prgišče.
Se prav posebno strogi in včasih brezobzirni pa so vratarji v tovarn i Modian o. C e za. mudi delavka sam pet minut, in pride na delo na primer ob 7.25 (ob tej uri morajo biti namreč že vse delavke na svojih delovnih mestih), jp vratar pridrži v veži še pol ure, vodstvo pa ji jeveda ob koncu tedna pritrga omenjene pol ure na plač:. Ce se pa zgodi, da pride delavka na delo ob 7.30, je vratar ne spusti več v tovarno, ter se mc,ra delavka vrniti domov.
Oblačilnice v tovarni Modia. no so zelo majhne in. ozke ter se delavke le s težavo v njih preoblačijo. Ze večkrat sp se pritožile pri vodstvu tovarne ter zahtevale, naj bi jim dode-lilj bolj primerne prostore, kjer bi Sg lahko preoblačile ter imele shranjene svoje stvari; toda vodstvo' je ostalo d0 sedaj 'za vse te proteste gluho.
Kot smo že omenili, vlada v tovarnj sami naravnost vojaška disciplina. Nadzornice, ki nadzorujejo posamezne oddelke, grozijo vedno delavkam z odpu. di, češ da premalo delajo ter da so lene. Ze tako dovolj kri. tičen in težek položaj y tovar-Mcdiano sp je po lansko letni februarski stavki še poslabšal. Delavke morajo poslu, šati stalno očitke in zbadanja, češ; le stavkajte, ie stavkajte; poglejte, kaj ste dosegli z vašo splošno stavko. Ce si boste upali še enkrat stavkati, vas bomo vse odpustili. Kot v vseh drugih tovarnah, tako je tudi vodstvo tovarne Mediano odtrgalo delavkam od božične plače 15 ur na račun ((škode«, ki jo je vocM.v0 utrpelo ob februarski stavki. V zameno je vodstvo «poklonilo« za praznike vsem delavkam 1 kg sladke, ga kruha ter dve majhni steklenički likerja.
Vodstv0 tovarne je pri izbiri
novih delavk zelo natančno; na delo jemije le zelo mlade delavke, ki jim je to morda prva služba in so zato še zelo neizkušene ter zato tudi najbolj »primerne«, da potrpijo m prenesejo vsa izkoriščanja. Vsaka delavka, kj je na novo sprejeta, mora že y prvih dveh dneh prikazati svojo spretnost; če ie le nekoliko bolj počasna, jo vodstvo že po dveh dneh odpusti.
Se mnogo drugega bj lahko povedali iz življenja in dela delavk v tovarni Modiano. Toda vse, kar bi povedali ali napisali, bi našijn čitateljem, še ne pokazalo prave slike položaja, v katerem živi nič manj kot 600 delavk.
Tudi za te delavke se mora torej naša sindikalna organizacija boriti ter izvojevati zmago, kj bo pripomogla k izboljšanju njihovih delovnih in življenjskih pogojev. Prepričani smo, da ga ni poštenega delavca, ki bi ne pomagal tem delavkam, da s; priborijo človeka vredne življenjske in delovne pogoje.
JUTRI 27.
PRIREDI JANUARJA 1951
OB 20. URI
in iMlbutnent(UtU
kottceU
v AUIHTOKIUMU v tkstu
(VHOD V ULICI DEL TEATRO ROMANO
SODELUJEJO :
MARIBORSKI TRIO (Nada JEVGJENJEVIC - BRANDL, violina; Oton BAJDE, violončelo; dr. Roman KLASINC klavir). Elza KARLOVAC in Samo SMERKOLJ. — Pevske točke spremlja dr. Danilo ŠVARA S P O RED:
L. v. Beethoven: TRIO op. 70/1 v D-duru
Allegro vivace e con brio Largo assai ed espressivo Presto
Vilhar: NEZAKONSKA MATI Gotovac: MORNARJEVA LJUBAV Pavčič: PADALE SO CVETNE SANJE Škerjanc: VIZIJA
Brahms. VEČNA LJUBEZEN Musorgski: HOPAK Lajovic; ISKAL SEM SVOJIH MLADIH DNI Lajovic: MESEC V IZBI
A. Dvorak: DUMKY - TRIO op. 90 Lento maestoso - allegro Andante
Andante moderato (quasi tempo di marcia) Allegro
Lento maestoso - vivace
Mariborski trio
Mezzosopran Elza Karlovac Bariton Samo Smerkolj Mozzosopran Elza Karlovac
Bariton Samo Smerkolj
Mariborski
trio
KOLEDAR
O-ieddildce - 'dtino- - IfLadlo-
Pefek 26. januarja
Polikarp, Vsevlast
Sonce vzide ob 7.35, zatone ob 17.01. Dolžina dneva 9.26. Luna vzide ob 20.43, zatone ob 9.12.
Jutri, sobota 27. januarja
Janez Dušana
Iz stolpa sem...
Iz stolpa sem mi zvon doni, ko vlega mrak se po vasi. Le doni, zvon, iz temnih lin, le zbujaj mi na dom spomin.
Le zvoni mi tako glasan in milo poj čez tujo plan, dasi srce mi trga jad, zvonjenje tvoje slušam rad.
Zato pa, zvon, le zvoni mi, na tuji zemlji doni mi, ti zvon večerni, zvon iz lin, le zbujaj mi na dom spomin.
OF
V petek 26. t. m.: aktiv OF za
I. okraj, na sedežu Ul. R. Marma ob 20. uri;
seja odborov I. in II. terena - Skedenj v Skednju na sedežu, ob 20. uri. seja krajevnega odbora OF v Borštu ob 19.30 v običajnem prostoru, seja tekmovalne komisije
II. okraja, ob 20. uri na sedežu v Ul. Machiavelli 13.
V soboto 27. t. m.: seja sektor-
ja Skedenj v Skednju na sedežu ob 20. uri. seja odbora OF v Stramar-ju ob 19.30 v običajnem prostoru.
Sposobnost naših delavk žanje splošno priznanje
Za tovarno obuvala v tržaškem pristanišču dela poleg tam zaposlenih delavk, še znatno število naših deklet doma
Na prijazno povabilo tvrdke «Lucky Shoe Company», ki je hotela včeraj proslaviti prvo odpošiljatev izdelane obutve, smo se napotili v pristanišče, kjer ima omenjena tvrdka v zgradbi 26, skladišča tovarno obutve. (Manj prijazen pa je bil sprejem na vhodu v pristanišče, kjer je službujoči agent vedel to povedati samo, da je vstop nemogoč. Major Sasson, načelnik tiskovnega urada ZV U, je pozneje odloJno nastopil proti čudnemu obnašanju agentov, zaradi katerega je več časnikarjev sploh odšlo, ne da bi uspeli priti v pristanišče).
Omenili smo tovarno OBUT. VE. ne da bi mogli reč;, da gre tukaj za izdelavo ČEVLJEV. Izdelki te tovarne So namreč lahka poletna obuvala za ženske, izdelana večinoma iz rafije. Spodnji delj so seveda iz drugih snovi in podplati iz usnja. Rafija, ki se uporablja pri tem delu, prihaja iz Afrike preko Marseilla v Italijo. Večinoma gre najprej v Firence in sicer zaradi tega, ker se pred uporabo barva. To barvanje se pa v Trstu še ne izplača, kajti v Firencah imajo že staro 0brt slamnatih izdelkov fn torej tudi odgovarjajoče barvarne.
Prijazni gospod, ki nam je
Kdo je brezvesfni avtomobilist
ki je do smrti povozil 11-letnega olroka
Truplo je našel ameriški vojak v obcestnem jarku • Policijo išče povzročitelju nesreče
Jugoslovanski šahovski mojster
Svetozar Gligorič
pride v soboto v Trst
Društvo «S cieta scacchist -ca Triestinar (Tržaško šahovsko društvo) je povabilo v naše mesto jugoslovanskega šahov kega mojstra Svetozarja Gligoriča, ki naj b, odigral simultanko proti večjemu številu igralcev. Moj-ter Gligorič se bo vab lu odzvsl. Simultanka bo v kavarni Milano, sedežu društva, v soboto zvečer. Udeležba pri simultanki je dovoljena tudi nečlanom. Vodji prireditve bosta mojster Stnldi in gospod Preg. Gligorič je ' den najmočnejših igralcev, kar jih svet trenutno premore Upamo v najlepši uspeh prireditve, tako po številu udeležencev kakor tudi po številu gledalcev Imamo sijajno priliko, da dokažemo, da če po šahovski kvaliteti ne moremo tekmovati z močnimi sosedi, lahfco vsaj «remi žira-mor z njimi v topli prisrčnosti, s katero so sprejeli nedavno naše igralce v Ljubljani.
Za predsednika:
Cherubino Staldi
Ameriški vojak, ki je včeraj okrog 13 ure vozil z avtomobilom mimo Devina v smeri proti Tržiču, je nenadno opazil na svoji desni v obcestnem jarku negibno ležečega otroka Domnevajoč, da se je otrok bržkone ponesrečil, je naglo ustavil vozilo. Cim pa je stopil k ležeče, mu, je takoj ugotovil, da ima pre<j seboj truplo ekrog 10-Iet-nega dečka, ki je bržkone po stal žrtev drveč ?ga avtom bila
Vojak je takoj zavozil do prve policijske postaje ter poročal o svoji najdbi. Kakor se je kasneje ugotovilo, je pone. srečeni dečko iz Devina in se imenuje Franko Fumis. Njegov oče je izpovedal, da sta bila malo pred nesrečo še skupaj v vasi in namenjena v tamkajšnjo tobakarno p0 cigarete. Ko sta se ločila, jo je sinko iz naselja ubral proti železniški pro. gi, ne da bi povedal, kam je pravzaprav namenjen.
Kakor se domneva. je malega Franka doletela smrt v trenutku, ko je hotel prečkati glavno cesto. Bržčas ga ie tedaj treščil pod cesto drveči avtomobil, ki je vozil proti Trstu. Kakor je ugoto.il policijski zdravnik, je bil zaradi silnega sunka fantič na meitu mrtev, ker ima počeno lobanjo.
Truplo nesrečnega otroka je bilo prepeljano v Devin in leži v tamkajšiji mrtvašnici na razpolago sodnim oblastem. Policija se je vrgla na sled brezvestnemu vozaču. V ta namen poziva vse, ki bi karkoli vedeli povedati v zvezi z žalostnim dogodkom, naj o tem obvestijo naibližjo policijsko portajo
Novodobni Don Ouijot
Giuseppe Conastabo je nekaj let živel s svojo Dulcinejo, in sicer v Ulici Castaidi 9. On, pri svojih 31 letih, ;n ona, Ana Epstein, kj jih ima prav toliko, bi se torej še naprej lahko razumela in shajala v enosobnem stanovanju, ki je bilo vsekakor pretesno za to, da bi se med
seboj prepirala in živela ločeno življenje. Toda uredila »ta prav tako: on se je preselil v kuhinjo, Ana pa -je ostala s svojim pohištvom v sobi. Povod tej razdelitvi so dali seveda stalni prepiri v zadnjem času in tako sta sedaj živela sicer v skupnem stanovanju, vendar kolikor toliko ločena in brez besede drug za drugega kakor mutca,
Tak način življenja kajpada ni kdo ve kako prijeten in v možakarju se je dan za dnem nabiralo več gnevne usedline dokler -je ni predvčerajšnjim, ko se je nekoliko napil, izbruhnil. Vdrl je v Anino sobo ter se z donkihotsko vnemo lo-tii lesenih omar in omaric, ne da bi se le s pogledom dotaknil Dulcineje. Ko je bila bitka z neškodljivimi sovražniki pri kraju, se je pojavila policija in vzela junaka s seboj. Ker pa
mu Ana ne zameri njegovega nespametnega dela in noče nastopiti s tožbo, so Conastabo iz. pustili, čeprav je prizadejal ženski za okrog 80.000 lir škode.
Železniški vagoni so težji
od osebnih avtomobilov
Skupina železniških vagonov je včeraj pri premikanju v stari luki dodobra zmaličila dva osebna avtomobila, ki sta last Američana Josepha Mishovica oziroma ameriškega narednika Jacka Callofa. Američana sta pustila vozili ob Progi, po kateri so pridrveli vagoni, zapeli enega izmed avtomobilov in ga s silo treščili proti drugemu. Ako pomislimo, da je škoda ocenjena na milijon in sto-tisoč lir, si lahko predstavljamo, kako izgledata vozili. Nihče ni bil pri tem ranjen ne poškodovan.
razkazoval in nam pojasnjeval, kar nas je zanimalo, je dal zelo laskavo priznanje tržaškim delavkam, med katerimi jih je še zlasti precej iz okolice. V tovarni dela namreč sedaj nekaj čez sedemdeset delavk. Toda izdelke iz rafije, — širše in ožje pasove, mreže in podobno — ki so petrebni za nadaljnjo izdelavo obuval, pripravljajo mnoge delavke kar na svojih domovih v okolici.. Gre večinoma za dekleta iz Baz vice pa dol v Breg do Doline. Iri veselilo nas je, k0 sm0 slišali iskreno pohvalo na njihov račun.
Medtem ko so ifcnske v Firencah, ki se ukvarjajo z izdelovanjem predmetov iz slame, tega dela vajene že od mladih nog in je tam tako delo sploh že stoletna tradicija, Pa so naša dekleta še sicer nekoliko bolj_ počasna, toda njih izdelki so že sedaj lepši in solidnejši. In po mnenju že omenjenega gospoda bodo naše delavke 'go. tovo na splošno prekosile delavke iz Firenc.
Tovarna izdeluje v glavnem 14 tipov obuvala. Toda z menjavanjem barve in nekaterimi nebistvenimi spremembami, ki jih kupovalec niti ne opazi, se to število poveča na nekaj sto. Izdelki, ki so večinoma prav lični, čeprav ne odgovarjajo popolnoma tukajšnjemu sedanjemu modnemu okuvu, bi bili V Trstu zelo ceneni. Toda pomisliti je treba, da je med tovarno m mestom že carinska meja. Sicer pa izdelki sploh niso namenjeni tukajšnjemu in italijanskemu trži’ču, temveč ameriškemu, avstralskemu, švedskemu in drugim tržiščem.
Nj izključeno, da ne bi kdaj pozneje tovarna vendar odstopila od sedanjega stališča, da namreč ne mara drezati v tukajšnjo oziroma italijansko tovrstno industrijo. S svojim posegom na tukajšnje tržišč? bi namreč verjetno predstavljala dobro konkurenco, ki bi bila, kot vse kaže, v teh časih kar zaželena
in tako v omenjenem času nakupila blaga za skoro pol milijona lir, na račun pa je prinesla le borih 40.000. Ko si lastnik trgovine z njo nikdar in nikakor ni mogel priti na jasno, je ženski zagrozil, da jo bo predal sodišču. Ob tej priliki mu je Ortenzija obljubila, da bo svoj dolg poravnala, čim dobi odpravnino za umrlim možem pri tvrdki Cimadori. Upnik Ettore Stecchina se je kajpada takoj obrnil na tvrdko Cimadori, kjer pa so mu pojasnili, da je bila vdovi njihovega uslužbenca odpravnina izplačana že 44 leta.
Javni tožilec je zanjo zahteval dve leti zapora in 20.000 lir kazni. Sodišče jo je obsodilo na 9 mesecev in 6-000 lir globe- ^
v borbi za rešitev spornega vprašanja
ne popuščajo
Včeraj zjutraj so bili končno objavljeni izidi referenduma, ki so ga izvedli vsi uslužbenci javnih ustanov. Udeležba uslužbencev javnih ustanov v tem referendumu je bila precej visoka udeležilo se ga je namreč nad 75 odstotkov vseh uslužbencev. Iz omenjenega referenduma je razvidno, da se je večina uslužbencev izrekla za nadaljevanje stavkovnega gibanja, dokler ne bo dosežena pravična rešitev spornega vprašanja. Največje število uslužbencev javnih ustanov se strinja s tem, da se takoj prične s splošno stavko, ki naj prisili odgovorne oblasti, da spremene svoje stališče glede izplačila predujma v znesku 25.000 lir; ostali uslužbenci so pa mnenja, da bi tudi s pomočjo protestnih stavk lahko dosegli uresničitev svojih upravičenih zahtev.
Cim so bili znani izidi referenduma, je conski predsednik dr. Palutan sklical predstavnike notnega odbora, s katerimi je razpravljal o položaju, ki je se daj nastal, ter o tem, kako rešiti vprašanje, da bi ne prišlo do
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetni krožek z Opčin
bo uprizoril v nedeljo 28. t. m. ob 15 v Nabrežini Goljevo štiTi-dejanko
“Petrdkove poslednje sanje"
Vabimo k številni udeležbi. Cisti izkupiček bo v korist Dijaške Matice.
KONCERT VERDIJEVIH SKLADB
TRST, 25. (AIS) — Godba civilne policije bo priredila v nedeljo 28. januarja ob 11 uri v avditoriju Zavezniške vojaške u-prave v Ulici Teatro Romano koncert Verdijevih skladb, Ta koncert bo v okviru spominskih svečanosti tržaškega mesta ob 50. obletnici smrti velikega glasbenika. Vstop je prost.
SINDIKALNE VESTI
SLOVENSKO-----
NARODNO GLEDALIŠČ
za Težaško ozemlju
DANES 26. t. m. ob 20. uri gostovanje v ŠMARJAH s Finžgarjevo dramo
ulifizvulina
Vilogo očeta Urha igra Ernest Zega.
splošne stavke. Dr. Palutan je predlagal rešitev, po kateri bi u-službenci javnih ustanov prejeli nekakšen znesek ali mesečni predujem, ki bi bil seveda različen za posamezne kategorije delavcev in uradnikov. Člani notnega odbora so ta predlog v glavnem sprejeli ter poudarili, da bi na-’ podlagi tega pričeli s pogajanji za rešitev problema samega.
Danes zjutraj bo na predsedstvu cone ponovno sestanek; predstavniki enotnega odbora upajo, da bo vojaška uprava sprejela
te nove predloge ter na ta način preprečila, da bi prišlo do ponovne zaostritve položaja.
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA SODIŠČA
Nekdanji inšpektor Terribile ni bil danes prav nič strašen
IZPRED SiiniSM
Devet mesecev zapora zaradi sleparskih nakupov
48-letna Ortensia Giacoinini iz Ulice Giulia 42 se je vse od maja do julija 1948 zakladala z blagom za obleke in perilo v manufakturni trgovini «La Tessile« v Ulici Giulia 48. Ortenzija se je domenila z lastnikom za obročno plačevanje
Kakor smo včetaj poročali, so dan prej na bloku pri Sti-vanu zalotili in aretirali bivšega policijskega inšpektorja Goffreda Terribila v trenutku* ko se je nameraval iz Italije zopet enkrat pretihotapiti na Tržaško ozemlje. Zopet enkrat, zakaj v poslednjem času je napravil v Trst, kjer ima še vedno družino, že nekaj ekskurzij, ne da bi mu kdo stopil na prste.
Včeraj dopoldne so ga že pri. vedli pred zavezniško sodišče za določanje narokov, kjer se Terribile ni pokazal prav nič strašnega, kot zveni njegovo ime, marveč docela nasprotno: zavit v siv površnik je klavrno sedel v svojem kotu ter predstavljal skrušeno človeško po-javo, ki se v ničemer ni skladala s samozavestjo nekdanjega policijskega častnika ne tolmačila brezskrbnosti in ponosa resnično nedolžnega človeka.
Pozvan k besedi, je inšpektor Rappo v kratkih besedah pojasnil; da se bo moral Terribile zagovarjati zaradi devetih obtožb, nakar je sodnik odločil odgoditev razprave na prihod-nji četrtek, da se v roku sedmih dni zbere in pripravi potrebno gradivo. Cim pa je pobaral obtoženca, ali ima k temu karkoli pripomniti, je nekdanji inšpektor stresel čedno govoranco v prid svoji nedolžnosti, ki jo je v teh letih odsotnosti
bržkone ponovil že stotič na raznih mestih, in ki je šla v glavnem za tem, da mu sodišče do prihodnjega tedna dovoli začasno svobodo.
Na njegova utemeljevanja pa je predsednik sodišča Grabb izjavil, da je to v resnici zelo interesantno, da pa on nikakor ni tega mnenja in bo mnogo bolj pametno, ako počaka teh nekaj dni na varnem, ker so obtožbe vendarle prehude.. Saj se bo čez osem dni itak vrnil pred to sodišče in imel vse možnosti, dokazati svojo nedolžnost.
Vsekakor! Bivšemu policijskemu funkcionarju je treba nuditi vse možnosti, da spere s sebe blato, s katerim ga je v dobri ali slabi veri obmetala tukajšnja javnost. V koliko se mu bo lo posrečilo, bomo videli prihodnji teden. Nikakor Pa ne smemo pozabiti, da bi docela nedolžen človek nikdar ne pobegnil pred golimi in neutemeljenimi domnevami. V svesti si svoje krivde bi ne taval nekaj let okrog, ločen od družine, marveč bi odločno nastopil proti svojim klevetnikom, za kar je imel kot javni funkcionar dokaj več prilike kakor ta ali oni zasebnik. V kolikor pa se mu to ne bo posrečilo tudi tokrat, zasluži kot nekdanji vodja nravstvenega oddelka še posebej eksemplarično kazen.	.
Prva seja qlavneqa odbora Zveze ERS za STO
V nedeljo 28. t. m. bo prva seja glavnega odbora Zveze enotnih razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja, ki je bil izvoljen na ustanovnem kongresu dne 21. t. m. Na dnevnem redu bo izvolitev izvršilnega odbora in predsedstva glavnega odbora.
Vsi člani glavnega odbora bodo prejeli predhodno še vabilo, na katerem bo označen kraj in pa ura omenjenega sestanka.
* * *
Zveza prosvetnih delavcev
ERS STO pripravlja za Veliko noč dvodnevni poučni izlet slo. venskih šolnikov po Koroški Prijave se sprejemajo na sedežu in na Corso Garibaldi 4-III in sicer do 4. februarja.
KMEČKA ZVEZA
Gledališče Verdi
Danes bo premiera Puccini" jeve opere «Tosca», za abodrt" te reda «A» (parter in lože) za abonente reda «B» (galerij' in balkon).
Opero dirigira Antonino Vottft V glavnih vlogah: Maria glia, Galiano Mašini (Cavara si), Rodolfo Azzolini (Scarpiah Mario Tommasini (Angelo^1 Eraldo Coda, Eno Mucchiuti.
Zborovodja Adolfo Fanfani: žiser Carlo Piccinato.
Jutri bo za abonente reda «c* (parter in lože) in reda «A» t*3" lerija in balkon) zaonja predah" va «Pepelke» (Rossini) z ist‘,n izvajalci kot pri zadnji predstavi' Dirigent Umberto Berrettoni.
Otroška prlredilev v Borštu
V nedeljo 28. t. m. bo ob F-uri v Borštu kulturni nastop pionirjev iz Plavij in Lonjerja-Vabimo vse naj pridejo na Pfi' reditev.
Danes 26. januarja bo ob 20 na PROSEKU v prostorih Prosvetnega doma posvetovalni sestanek Kmečke zveze.
Na KONTOVELU bo posvetovalni sestanek Kmečke zveze danes 26. januarja zvečer ob 20 na sedežu.
ZDTV
Namizno - teniška sekcija
ZDTV sporoča udeležencem kvalifikacijskega turnirja, da bodo nagrade razdeljene v torek 30. januarja na sedežu v Ul. Machiavelli 13-11 ob 19. uri.
RAZPRODAJA ječmenovega DR02JA SE NADALJUJE:
V petek od št. 141 do 190.
V soboto od št. 191 do 270. Prihodnji torek se razprodaja nadaljuje.
STRELSKE VAJE V MALEM REPNU
TRST, 25. — Na strelišču v Malem Repnu bodo vaje v metanju in streljanju granat v dneh 29., 30. in 31. januarja ter 1. in 2. februarja 1951, vsak dan od 8. do 17. ure.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo Ul. Bernini 4, Mil10 Ul. Buonarroti 11, Mizzan Ver.ezia 2, Tamaro-Negri 0*" Dante 7, Harabaglia v BarkoV-Ijah in Nikoli v Skednju im®)0 stalno nočno službo.
= KINO ==
Rossetti. 16.30:	«Maščevalka»'
George Dolenz.
Excelsior. 16.00: «Mestni ključ1*' C. Gable in Loretta Voung-Nazionale. 16.30: «Indijanska Uu bimka«, James Stecvart. . Arcobaleno. 15.30: «Jutri je dr0* dan«. Film Leonida Moguy. And' Maria Pierangeli.	„
Fenice. 16.00: «Zločin brez ha«, Loretta Voung. Filodrammatico. 16.00:	»Zle*1'
nec Musolino«. Silvana -MaP" gano, A. Nazzari.
Zavarovalnica za govejo živino v Trebčah je morala plačati 7000 lir od ((nekega čistega« dobička, ki si ga je izmislila finančna uprava. Da bo še bolj jasno, kako krivično je bi- I vlada 35%. Živinorejci se pri-lo to obdavčenje, moramo po- | tožujejo, da je to nakupovanje
Več razumevanja za okoliškega kmeta
vedati, da plačujejo zavarovan, ci svoji vzajemni zavarovalnici za predvidene škode 4%" od zavarovane vrednosti. Ak0 se zgodi, da je v poslovnem letu skupna škoda manjša od vsote plačanih odstotkov, potem se zadevna vsota denarja shrani za morebitno večjo škodo v prihodnjem letu. Ako pa je škoda večja od plačanih odstotkov, potem mora vsak član razen že plačanih 4%, dodati še toliko odstotkov, kolikor je potrebno, da se poravna vsa škoda. Iz tega je ja-no razvidno, da se vsaka škoda na živini enega ali več živinorejcev enakomerno razdeli na vse člane vzajemne zavarovalnice in da taka zavarovalnica ne more imeti dobičkov.
Za nakup krav v Valtelini blizu švicarake meje prispeva
in prispevanje tako nerodno organiziramo, da nimajo oni pri tem skoraj nobene koristi. Tudi v tem primeru se vidi, da ima ZVU mogoče dobre name. ne, pa njeni ukrepi ne prinašajo pričakovanih uspehov, ker se rešujejo kmetske zadeve v pisarnah, ne da bj kmete povprašali za mnenje. Kvečjemu vprašajo za svet take «kmete«, kakor so brodolastnik Casuljch, industrialec Brunner, odvetnik Kersich in podobni, ki so pred vojn0 sedeli v tržaškem poljedelskem svetu kot lastnikj ob. Šimih zemljišč, ki pa so ostala po vojni onstran naše meje — v Italiji.
Za svojo zelo skrčeno živinorejo (115 glav goveje živine) imajo TrebenCj še vedno dovolj sena, saj ga še prodajo Bazov. cem in drugim. Pred vojno pa
»o ga pridelali okoli 6000 stotov na leto, kar zadostuje za približno 600 glav živine. Sedaj, ko so se mnoge njive spremenile v travnike, bj ga imeli lahko za 1000 glav živine, ako bi bili dani tudi vsi drugi pogoji za tako razvito živinorejo. Tudi pašnikov je dovolj, toda tudi za trebenske pašnike velja isto, kar smo že omenili o dru. gih: vojaške vaje. Res je sicer, da plačuje vojaška uprava za to primerno najemnino in da je obljubila, da bo plačala, ko jih ne bo več uporabljala, odškodnino za uničene pašnike in travnike; toda pri vsej tej dobri volji kmetje nimajo pašnikov in ne morejo svoje živinoreje razviti tako, da bi od nje lahko živeli.
Se nekaj drugega ni v redu s tem; pašniki, ki so skupna lastnina in na katerih je vknji-žena tržaška občina Skupno s
trebenskimi vpravičeninij po-siestniki, ki so edini užitkarji ter si sami volijo zadevni odbor. Tržaška	občina prodaja
namreč kose skupne zemljiške posesti, podeljuje dovoljenja za sekanje in sama seka drevje, ne da bi se	sporazumela z
omenjenim odborom.
Vino in zelenjava v spodnji okolici, mleko in meso na kra. šketm delu tržaške okolice, so torej glavni pridelki naših okoličanov in gospodarski temelj tistih, ki se niso še odtrgali od zemlje. Raze,n	tega dopolnjujejo ti pridelki	pičli zaslužek
nekaterih okoličanov, ki so se v gospodarskem pogledu več ali manj pomeščanili. Velika večina Okoliškega prebivalstva je zapustila zemljo m zahaja v mesto s trebuhom za kruhom, kjer pa ga ni mnogo za naše domačine.
Bivši načelnik civilne upra- l
ve ZVU polkovnik Bowman se je ponašal s tem, da je organiziral najiboljšo policijo. Mi bi želeli, da bi se našel kdo, ki b,-tudi tako vzorno in moderno organiziral naše poljedelstvo, da b; ne samo okoličani, ampak sploh vse podeželsko prebivalstvo anglo-ameriške con? ne bilo primorano zapuščati zemljo in iskati zaslužka v mestu. 2ivinoreja na Krasu, pridelovanje vina, zelenjave in tudi cvetlic na ostalem delu našega ozemlja, vse to bi se dalo tako povzdigniti, do bi naše ljudstvo lahko udobno živelo. Potrošnikov za vse te pridelke je v Ti"stu mnogo več kot dovolj. Tudi denarja ne b; primanjkovalo, potrebna je le dobra volja. In še nekaj; Izvedbo te naloge tol morala ZVU poveriti ljudem, ki imajo srce za ljudske potrebe, ne Pa takim, ki iščejo povsod ]e svojo
Bil RADIO I
JUiiOSL.COtfE TttSlA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) PETEK 26. t. 1951.
6.30: Jutranja giasba; 6.45: Poročila v Ital.; 7.o0: Napoved časa - poročila v slov.; 7.15: jutranja glasba.
12.00: Schubert:	Nemški ples;
Schumann: Koncert ža čelo in orkester v a-molu; 12.30: Pojeia Božo in Miško; 12.45: Poročila v Ital.; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Iz filmov in operet; 13.50:	Nova	Jugoslavija
(slov.); Novo znanstveno delo; 14.00: Igra Mali ansambel Radia Ljubljana, vodi Pino Musar; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45 Pregled tiska v slov.
17.30: Politične aktualnosti (it.); 17.40: Igra godba na pihala; 18.00 Športni pregled (ital.); 18.15: Pester koncertni spored; 18.45 Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15; Poročila v it • 19.30: Napoved časa - poročila v '9^: Partizanski samospe-
Vn’ in ^ei Vgan!te kaJ ‘Snuno (it.);
20.30. Slušna igra (ital.); 21.30: Vedra ritmična glasba; 22.00-Ljudska univerza (slov.); 1000 let slovenske zgodovine; 22.15: Balet-
kestri3 23:(m2'4v Is,;aj0 P‘esni or-ItM • ?3 ns- • nJa Poročila v 23 io- Zadnja poročila v sl-.; 23.10. Objava dnevnega sporeda is i-e, nJI dan v Ital- in slov.; P1,3513® za lahko noč; 23.30; Zaključek oddaje.	1
Alabarda. 15.30: «PolJub mrtve*' Virginia Belrr.ont.
Armonia. 15.30:	((Zapuščena	d'
poročnem potovanju« C. c° bert.
Garibaldi. 14.30:	«Lepi	plen*'
Charles Coburn.
Ideale. 15.30: «Urenki riž«, Suva na Mangano.	.
Impero. 15.30: «Mi ki se ljubim0*' An Blyth, Farley Granger. Ilalia. 16.00: »Sanjal sem Pjr diž«.	,
Kino ob morju. 76.00: «Mož vlr dar«, Henry Fonda.
Savona. 15.00: «Srnica».	,
Viale. 10.00 in 11.30: «Trije cab»i" leros«, Walt Disney.
Viale. 16.00:	«Doktor	CycloPs*’
Gina Lolobrigida.	.	„
Vittorio Veneto, 16.00:	«Zla“
pregraja«, George Raft.
Adua. 15.00: «Gianni In Pinotto v Hollywoodu».
Azzurro. 15.00: «Gilda», Rita Hay-vvorth.
Belvedere. 16.00: «Newyorške neumnosti«.	B
Marconi, 15.30: «Angeli umazan1" obrazov«.
Massimo. 16.00: «se plapola zastava«, Errol Flynn	--
Novo cine. 15.30: «Kadeti iz Gua scogne«.
Odeon. 16.00: ((Klobučarjev gra0*" „ P° romanu J. Cronina. ,,, R?d,°. 15.30: «Pogumni mornarJ'" Vittoria. 16.00: «Veliki grešnik*' Gregory Pieck.
Venezia. «Jastre-bi», R. Scott.
Sv. Vid. 16.30: «Volk iz Sile«-Nazzari S. Mangano.
ROJSTVA, SMRTI IN POR0&
Dne 25. -januarja se je v fr' stu rodilo 18 otrok, porok 1 bilo 5, umrlo pa je 8 eseb.
Poročili so se: šofer NFru Xicovič jn frizerka Anita P ce, težak Karol Zuperia in k0' harica Antonija Rovatti, ele* tnčar Libero Crevatin in spodinja Lidia Qu~rantott;
, čevljar Anton Gorlato in K? spodinja Joripina Ivane ‘ zdravnik Willihald dr Pfte£ schinecg in gospodinja Eovi* Mrazek.
Umrli so: 75-letni Tomi«0*0 Codogno, 70-letna Josipina danovič. 74-lctni F.ttnre Vida”'
56-letna Juli'a Košuta P°r ^a'\ riš, 76-letna Josipina Apila por, Sabadin, 72-ht"a TV »5-Vodopivec por. Visentini. . letni Julii Biagi, 81-letni Jurl' Zerpini.
ADEX - izleti
11. februarja bo izlet v:
LiuDijano. piiio, Romni. sv. peier na Krasu
in Dornberk
Prijave sprejema do januarja «Adria - Expres®*' Ul. F. Sevoro 5 b. tel. 2924J-
po d jedli gospodarske našega kmeta.
temelje
Dne 24. t. m. nas je za vednG zapustila naša draga mama, sestra, soproga
Julija Kariž roj. Košuta
Pogreb bo danes 26. t. m. v Sv. Križu ob 16.
Trst 24. januarja 1951.
ŽALUJOČA DRUŽINA KARIŽ IN OSTALO SORODSTVO
primorski dnevnik
— 3 —
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico l\ll. nadst. - lelefon 11-32
OBČINSKI svet je ponovno pričel s sejami
Maj bo prišla na vrsto interpelacija DFS ?
<1 skoraj enomesečnem od-se je včeraj občinski svet Plovno sestal, da pretrese še tera vprašanja, ki so ostala ?jf?ne.'?nem redtu neizčrpana.
ed njimi so- tudi taka, ki so J1 Predlagalj svetovalci Demo. kratke fronte Slovencev. Verjetno najvažnejše med njimi, ki 6 slovenskega ljudstva v briški občini, pa je y obliki resolucije predložena interpela-c številnimi zahtevami go-in politične vsebine. Vlasti smatramo za potrebno, hteiP°^QVJl10 Poudarimo te za-
ve, ker vodijo šovinistične ® tanke stalno protislovensko S°njo, ki popolnoma odreka nartih ljudstvu pravice po na. tornih jn kulturnih pravicah. J™ de ploskajo’ samo nekate-1 šovinistični svetniki, ampak ha podaja roko celo sam gori. i župan s ^era> ^ sprejema ^solucije, v katerih je očitno
v°Udarjena protislovenska mi"
s^i. Tak0 ravnanje s strani naj-’sKga občinskega predstavna* upravičeno žalosti naše ttožice in vzbuja med njimi ■ *1 odpora proti pristranskemu Ptavljanju, ki se vedno vrši •*Wb Slovencev.
očinskim odbornikom je ”V gotovo znano, da je skupi. j~ svetovaIcey DFS ob pričet-j0-.iesenskega zasedanja pred. *la resolucijo, v kateri stoji Pisano, naj občinski svet po-^ Primeren.kraj, kjer bi lah-
sti 2**WvljiS o enakopravno-do
kdor koli si bodi, lahko noč, grem. spat, ker »cm preveč Pogledal v čašo. Iz ene gostilne je zavil v drugo, kozarec je sledil kozarcu in razsodnost ni mašla več mesta v njegovi vinjeni glavi. Ker ni imel okoli sebe človeka, s katerim bi se poraz, govoril na sredo Ul. Picassi in pričel klicati na luno, naj se mu prikaže. Kljub otožnim pozivom njegova želja ni bila uresničena. Pač Pa je njegovo kaljenje nočnega miru priklicalo na kraj sam nočno izvidnico, ki je moža pozvala, naj molči, ker je ura ena po polnoči in ker moti spanje prebivalcev. Seveda možu ni bilo do pozivov in svarjenja. Trobil je vedno svojo pesem, ne meneč se. za agente javne varnosti.
Ker pa se je njegova pozor, nost obrnila tudi nanje in jim je naslovil nekaj neotesanih besed, jih je potrpežljivost mi. nila in sq kričača spravili na hladno. V sodnijskih zaporih v Ul. Barzellini se je čez noč dodobra ohladil, agenti javne varnosti pa so ga prijavili sodnim oblastem, pred katerimi se bo moral zagovarjati za svoja nepremišljena dejanja.
Zanimivo predavanje v Ljudski čitalnici
Predvčerajšnim je bilo v pro. štorih Ljudske čitalnice zanimivo predavanje, na katerem je predavatelj seznanil številne poslušalce o kulturnem rdzvoju Slovencev na tem ozemlju od naselitve Slovencev pa do začetka prve svetovne vojne in v dobi fašizma do osvoboditve.
Predavanje je imelo rtaslov «Umreti nočejon in je prikazalo vzpone in padce slovenske kulture, katere pa noben absoluti. zem niti. fašizem nista mogla uničiti. V prvem delu predavanja je predavatelj omenil predvsem razvoj kulture, ki se je po večjih in manjših udarcih nenehno dvigala in dosegla svoj največji razmah v letih pred prvo svetovno vojno. Točni podatki, katere je predavatelj omenil, so nam dali popolno sliko kulturnega izživljanja Slovencev na Goriškem, ki so se vsi združevali v svojih pro. svetnih društvih, telovadnih organizacijah in bili zajeti v razni h političnih strankah.
Z živimi besedami, ki so dokazovale, da je predamtelj ■sam poskusil trpljenje pod italijanskimi oblastmi in kasneje pod fašistično tiranijo, je prešel na obdobje, ko se je začelo sistematično uničevanje in zatiranje slovenske kulture. Odprava slo-
venskega jezika iz javnega življenja, ukinitev slovenskih šol, ukinitev slovenskih časopisov', zaplembe knjig itd. so starejšim poslušalcem priklicale p spomin žalostno sliko narodnega zatiranja, v mlajših pa vzbudile odpor proti tistim, ki jih stvarnost ni izučila, in še danes besnijo proti slovenskemu, narodu, proti slovenski kulturi.
Predavatelj je za svoje odlično predavanje prejel zasluženo nagrado poslušalcev, ki si brez dvoma še želijo takšnih predavanj.	m
Naslednje predavanje bo prihodnjo sredo.
Trgovci z jestvinami
laliko prodajajo samo vino v steklenicah
Goriško županstvo ponovno opozarja vse trgovce z jestvinami, da ne smejo prodajati nevsteklleničenega vina, ker je prodaja nevstekleničenega vina dovoljena samo onim, ki imajo obrtnico, kakor je predvideno po čl. 86. E. Z. zakon javne varnosti. Trgovci z. jestvinami lahko prodajajo samo vino v zapečatenih steklenicah irj to de z dovoljenjem občine.
Seja
pokrajinskega odposlanstva
Pretekli torek se je pokrajinsko odposlanstvo zbralo k seji. Predsedoval je predsednik odv. Culot. Pri proučevanju številnih važnih točk, ki so bile na dnevnem redu. so se odposlanci največ zamudili pri pregledovanju proračunov, ki so jih za leto 1951 predložili razni zavodi in ustanove, ki spadajo pod pokrajinsko upravo. Vse te proračune bodo v kratkem združili y enoten proračun pokrajinske uprave.
Nato so odposlanci prešli na vprašanja upravnega značaja in pooblastili pokrajinski tehnični urad, naj prične z zalaganjem materiala za manjša popravila pokrajinskih cest do največjega izdatka 4 milijonov ter popravilo stavb, ki so last pokrajine s potrošnjo okrog 200.000 lir.
Pred zaključkom so odposlanci odobrili še izdatek 1 milijona lir za prepleskanje mosta v Zagraju in 2 milijonov za razne potrošnje.
Goriška prosta cona stopa v ospredje
Zaporno povelje
Na zaporno povelje goriške-ga državnega pravdništva je policija včeraj aretirala v Tre-visu 40-letno hišno pomočnico Cecorj Angelo doma iz Trevisa, ki je bila pred časom zaposlena pri raznih družinah v našem mestu, pri katerih je kradla. V kratkem bo . morala iz zaporov pred naše sodišče--
V zvezi z goriško prosto cono, njenimi nameni in o njenem poslovanju, smo V našem listu precej obširno pisali. V vrsti člankov smo razkrinkali pomanjkanje zavesti in: čuta pravičnosti, ki se. pojavlja v upraviteljih tega gospodarskega organa. Pomanjkljivosti pri upravljanju pa niso šle neopazno mimo ostalih listov, ki so pridružili svoj glas naši obsodbi ter s tem pripomogli, da so se odgovorni krogi za vpraša, nje pričeli resneje zanimati. Posledica to kampanje, kateri pa moramo prišteti tudi kampanjo, ki se je vršila v občinskem svetu, pa je vidna šele te dni, ko je bila'objavljena vest, da se bo danes popoldne ob 18 se. stal na sedežu Trgovinske zbornice občinski upravni odbcr in upravni odbcr Trgovske zbornice.
Gotovo je, da bo skupni sestanek cibeh upravnih odborov odstranil marsikatero napako in s tem pripomogel, da bo prosta cona služila namenu, ki je narekoval njeno ustanovitev. Predvsem »e bedo morali pobrigati, da bo prihajalo blago v presto, cono prosto carin, medtem ko sedaj tega najosnovnejšega pogoja ne opazimo. Uspelo je sicer, da je Trgovinska zbornica po dveh letih obstoja
dobila uvozno dovoljen je in s tem prihranila težke milijone, ki so šli prej v žepe trgovcev, ki so to dovoljenje imeli, vendar je ta vse premalo.
Prgv tako pa ne bodo smeli upravni organi zanemarjat; drugega nič manj važnega dejstva, da je bila prosta cona ustanovljena zato, da bo nudila pomoč in olajšala življenje brezposelnim. Teh je v našem mestu okoli 4 tisoč in o tem je v vsakem primeru nujno raz. milšljati in se temeljito brigati za njihove potrebe.
Ker so se končno le odločili, da še vprašanja resno lotijo, obstaja iskrica uipanja, da se bo prosta cona premaknila svojega mrtvega tira in postala dejstvo, kar do danes nismo mogli niti ne moremo trditi. O nadaljnjem poteku seje in o sklepih, ki jih bodo sprejeli, bomo *e poročali.
Skrb bolniške blagajne za dejaivske
Državni zavod z.a zavarova-1 primerih predvidenih po zanje proti bolezni (INAM) v , konu.
Izsledili so sleparja
Agenti goriške policije so včeraj v Vidmu aretirali v nekem tamkajšnjem hotelu 43-let. nega Picolla Ernesta iz Genove, ki je pred časom bival v Gorici. Picollo je več časa bival v našem mestu in tu opeharil več ljudi. Sedaj že sedi v zaporu v Ul. Barzellini.
Gorici seznanja delavke o odredbah, ki predvidevajo ekonomsko in zdravniško pomoč izključno delavkam-materam.
V zvezi s porodniškim dopustom bodo moraile prizadete delavke predložiti zdravniško spričevalo o nosečnosti, in sicer po petem mesecu, v izrednih primerih ter v prvi dobi porodniškega dopusta. Ce si o-menjeno spričevalo delavka preskrbi pri zasebnem zdravniku, potem ga mora overoviti župan. V teh primerih bodo prizadeto delavko še posebej pregledali. Veljavna so zdravniška spričevala občinskih zdravnikov ali pa zdravstvenih funkcionarjev.
Nadalje bodo morale delavke predložiti zdravniško spričevalo za podaljšanje porodniškega dopusta ali pa za reden dopust, ki je predviden po zakonu. Na prošnjah za dopust je treba navesti vse osebne podatke pregledane delavke, tvrdko, pri kateri je zaposlena, mesec nosečnosti in datum zdravniškega pregleda, približni dan poroda ter druge ugotovitve v zvezi s porodom.
V dneh dopusta bo omenjeni zavod delavkam izplačeval samo predujem na podporo, ki jo bodo zaračunali in izplačali ob zaključku dopusta. Dnevna podpora znaša 80 odstotkov mezde v dneh porodniškega dopusta ter za čas morebitnega podaljšanja omenjenega dopusta in 50 odstotkov mezde pa v primeru zaprošenega dopusta pred porodom in to vedno v
Poljskim delavkam bodo v dobi obveznega dopusta izplačali podporo «una tantum«, in sicer stalnim delavkam, sotrud-nicam in podobnim 25.000 lir; slučajnim delavkam in sotrud-nicam 15.000 lir in izrednim pomočnicam pa 12.000 lir.
Omenjenim delavkam bodo v dneh podaljšanega dopusta izplačevali po 100 lir podpore brez razlike. Podpore ne bodo odtegnili ne zmanjšali v primeru sprejema delavke v bolnico, in sicer od prvega dne dopusta za vse delovne dni v dobi dopusta samega. Poljskim delavkam bodo polovico omenjene podpore izplačali 15 dni po pričetku dopusta in drugo polovico pa 15 dni po porodu.
Goričani in okoličani, ki ki bi se želeli udeležiti vo-kaino-instrumentalnega koncerta v Trstu, naj se zglasijo na sedežu Zveze prosvetnih društev v Gorici, Ul. Ascoli 1 - I, kjer bodo dobili nadaljnja pojasnila.
KINO
VERDI, 17: «Priprto okmo», B. Halle.
VITTORIA, 17; «Močr.«jše od sovraštva», E. FIynn in A. Schmit.
CENTRALE, 17: «Sled za morilcem«, J. Castle, MODERNO: Zaprto.
EDEN, 17: «Bela opojnost«, Belita.
i, ®lovencev in o pravici sv«t slovenskih občinskih tovalcev na sejah občinske, sveta V lastnem jeziku. Od bil “e.res°lucije pa do danes je 0 že precej sej in vendar ranjena interpelacija še ni na vrsto, elinio, c?a v vrsti občinskih t bi so nedvomno pred nami, '^■ski odborniki spravijo na 0	. interpelacijo DFS jn
počijo, da ja bodo slovenski Po ‘°valci utemeljili in branili. teb?.'*0 ° P°teku seje bomo iz nji nib razlogov objavili v na*lednji številki.
železniška zveza
s Trstom ob 18.30
Preč časom je bila postavije-zahteva, da bj zvečer vozil si G°rice v Trst še en vlak. in
star °b 18'30' T° zahtev° ie P°* (. ?la Trgovinska zbornica v n^ci. V zvezi s tem vpraša-Virisk poročila, da je Trgo-2borr|ica zahtevala pre. 19 ta vlaka prot; Trstu od bf4n va 20.30 zato, da bi lahko frest • ki P°tujei°v Rim, takoj
Trsta3*”1* na vlak> ki PrihaJa iz izg^’ne da bj morali v Tržiču
**>!d J“tl
Na Bujskem se poznajo uspehi prostovoljnega in prosvetnega dela
s čakanjem skoraj ij j,ru“o uro. Železniški urad TP er,etk pa je na zahtevo 3 . v,ke zbornice sporočil, da
^ 2Ctoestitvijo vlaka °b 19’30 ne b0 nič, uresničljiva
c Je druga zahteva, jn sicer
&l8'30
^ iz Gorice peljal vlak čajo 'Z‘i za uslužbence, ki kon-
Vt>2ii ° ot> 18 in Se vsak dan htdi , V Sporočili so, da ljiv a Predlog ne bo uresnič-?bof?reci majem 1951. Trgovska v*ttir a 110 Pri svoji zahtevi \kar daje upanje, da la predvideni m umikom ime-feznjsulca s Trstom boljše že-s*e zveze.
^roflen vinski bratec
nuj^o Obit ima 45 let jn sta-nana,v Ulici Ascoli 31. Mož ni lw „,en človek, če vin0 od da. W.^
Tatj a- Ciin pa se z njim po-dje„’ ‘fcdaj postane alkohol
C f*vo&r-
%Vo te dni je naneslo, da je Vil ij.PTe^ odhodom domov za-«bog roko ven t,J4i ' 2eiaio ga je in kdo bj se U žnotraj v teh grdih ae zmočil z blagodejno 5biaj7?. No, Olivo ni med ti-valj, rečejo; sedaj imam do-jijj. ^žb>a ali prijatelj, ali
Pred dnevi tmo objavili nekaj podatkov o delovanju članov -SIAU na Bujskem. Tedaj smo obravnavali skoraj samo prostovoljno delo v lanskem letu, danes pa želimo podati tudi sliko kulturno prosvetnega dela in še nekaj neomenjenega prostovoljnega dela.
. V. bujskem okraju beležimo vsa zadnja leta lepe uspehe na gospodarskem polju, če upoštevamo, da so ondotni prostovoljci izboljšali mnogo njiv, na-| pravili nove nasade, raznega drevja, Viri&ghidcti ih podobno. To delo so izvedle večinoma kmečke delovne zadruge, ta se borijo za dvig proizvodnjo ter donosnosti do sedaj že obdelanih in tudi še neobdelanih zemljišč. Ce upoštevamo nadalje, da so na Bujskem?gradili večje število zadružnih domov, hrvat-sko gimnazijo v Bujah, ki je za razvoj Hrvatov v tem delu našega okrožja neprecenljivega pomena, napovedujejo že ti uspehi docela novo dobo Kakor rečeno, imamo poleg tega številne primere, ki nam pričajo o požrtvovalnem delu članstva SIAU v tem okraju. Vedeti moramo, da so ustanovili lani na Bujskem okoli 30 hr-vatskih in italijanskih prosvetnih društev, v katerih je včlanjenih nad 3000 oseb. Nekatera od teh društev so že nastopila letos v tednu hrvatske kulture. Vsa ta društva napredujejo iz dneva v dan in imajo po večini pevske zbore, godbene krožke, folklorne skupine. Ustanovljenih je tudi več dramskih družin, ki so bile že nagrajene v tednu hrvatske kulture preteklo jesen. Prosvetno delovanje sloni večinoma na mladini izven tega pravega prosvet-no-društvenega življenja pa so člani SIAU prispevali obilo dela v raznih krožkih in tečajih, in sicer po vaseh in mestih, kjer so gledali v prvi vrsti na to, da se ljudstvo otrese nepismenosti in priuči snojega čistega materinega jezika. Kljub
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru
Cesare Battisti 2 - lelefon 70
spada tudi skrb za higieno vasi in mest, čiščenje in obnovo ulic, cest, ureditev mestnih vrtov in parkov. Tako so jron-tcvci bujskega okraja samo za čiščenje ulic in urejevanje par. kov prispevali okoli. 10.000 delovnih ur, Za popravila cest pa 20.200 ur. S tem so nekatere vasi, predmestja in naselke naravnost preobrazili.
Ze zgoraj smo omenili, da so v bujskem, okraju zgradili nekatere zadružne domgpe. Tudi p ta namen so člani SIAU prispevali nad 30.000 prostovoljnih ur, pri gradnji krajevnih objektov pa nad 12.000. Sem štejemo ljudske. domove, vodovode, napajališče., skupna skladišča in podobno. K vsem tem navorom moramo prišteti e posebej prispevek zadružnikov, ki so samo pri gradnji na. zadružnem sektorju udeleženi z nad 15.000 delovnimi urami, pri gradnji drugih vaških objektov pa z: okoli 13.200 prostovoljnimi urami. To nam je zopet dokaz, da ravno zadružniki v ničemer ne zaostajajo, ampik naravnost prednjačijo pri gradnji socializma.
Končno naj omenuno še prispevek bujskih frontovcev pri ustanavljanju otroških vrtcev in jasli. Čeprav je že ljudska oblast nudila vso pomoč, so prostovoljci v korist teh socialnih ustanov prispevali nad 7.000 prostovoljnih ur. K temu moramo rpišteti še delo žena, ki so ga vložile v šivanje oblek za otroke, čiščenje itd.
Vsi ti uspehi nam potrjujejo pravilno delovanje množičnih organizacij, ki so složno prejele za delo in izvedle planske naloge ter s tem pomagale graditi novo družbo.
Vu-jo
/. zasedanje okrajnega odbora siau koprskega okraja
DESETO OBLETNICO OF bomo počastili s tekmovanjem
Padalski tečaj
Ljudska tehnika v Kopru organizira padalski tečaj, ki traja do 31. januarja 1951. Prijave za tečaj sprejema o-težkočam in zaposlenosti posve-;	.	odbor	Ljudske	tehnike
-	•	J.___t.PC.Oj*	J	»
čajo domačini večernim tečajem zares veliko P? orno st, tako da bodo v kratkem izginili sledovi fašističnih raznaro-dovalcev, ki so hoteli temu ljudstvu vzeti vsak smisel za narodno zavednost in izobrazbo.
V splošno kulturno delovanje
v Kopru, Verdijeva ul. 11 -1. Pogoji za sprejem so zdravstveno stanje in osnovnošolska izobrazba. Sprva bo tečaj v večernih urah, kasneje se bodo tečajniki praktično vadili v skokih. Podrobne informacije daje LT v Kopru.
Preteklo sredo, dne 24. t. m. je bilo v Kopru 1. zasedanje okrajnega odbora SIAU- za koprski okraj. Ta odbor je bil izvoljen na zadnjih volitvah SIAU. Udeležba pri zborovanju je bila skoraj stoodstotna.
Na zasedanju je poročal tov. Prijon ki je, podčrtal delo SIAU in ostalih množičnih organizacij. pri izvajanju planskih nalog. V nadaljnjem je tov. Prijon podčrtal, da bodo člani SIAU. doprinesli vse, napore za dosego zadanih si ciljev zlasti glede izvedbe novega. to je II. enoletnega gospodarskega plana, ki predvideva nadaljnji dvig našega gospodarskega in kulturnega položaja ter življenjske ravni našega delovnega ljudstva.
Končno je pojasnil stališče našega okrožja do narodov Jugoslavije in podčrtal, da gradimo lahko v našem okrožju socializem samo v tesni povezavi z narodi Jugoslavije.
V diskusijo, ki se je razvila po tem poročilu, je posegel tudi tov. Aldo Petronio, predstavnik mladinskih vrst. Povedal je, da je mladina samo lani prispevala na krajevnih objektih nad 100.000 delovnih ur, kar bi moralo vodstvo SIAU zadostno upoštevati. Skrbeti bi morali, da bo imela mladina v vsaki vasi čitalne krožke, študijske in organizacijske sestanke in da bo sodelovala v prosvetnih društvih.
Po končani diskusiji je tov. Prijon podal še nekatera pojasnila in zajel celotno debato. Za tem je bil sprejet sklep, da bodo morali odbori in člani SIAU skrbeti, da bo obdelan najmanjši košček zemlje, kar bo dvignilo skupno proizvodnjo Odbori SIAU bodo izvedli plane vsestranskih del in dajali pobudo za izvajanje nalog
skupne koristi. Na čast 10. letnice ustanovitve OF., ki je pod vodstvom KPJ izvojevala svobodo ter pridobila ljudsko oblast, bo določeno tekmovanje. ki naj prične s h februarjem t. 1.. Okrajni odbor SIAU bo pozval vse baze SIAU, delovne kolektive, kmečke delovne zadruge ter vse kulturne in ostale organizacije, naj njihovo članstvo vneto sodeluje pri tekmovanju v duhu bratstva.
Tekmovanje naj zajame vse oblike in področja našega dela za pravilno izvajanje plana, utrditev množičnih in kultur-
naj zlasti poglobi bratstvo med narodi, živečimi v Istrskem okrožju, in naj bo tudi izraz borbe za mir in za zgraditev socializma.
Vsi ti sklepi so bili sprejeti soglasno in z velikim odobravanjem. na kar je bil izvoljen nov okrajni izvršni odbor SIAU, ki šteje 13 oseb in sicer 8 Slovencev in 7 Italijanov. To so: Viktor Tinelli, Aldo Pe-trdnio, Karel Prijon, Narcis Hrvatin, Stanko Ulčnik, Anton Cetin, Ernest Belič, Egidij Novel, Remo Vatovec, Peter Gias-si, Bruno de Ponte, Virgilij Olivo Matej Skočir, Bruno
Zadružni funkcionarji
na važnem posvetovanju
V torek so se v dvorani nad | sti, kaže tu in tam hibe. Zlasti j ekonomijah mesečno plačo. Za-«Loggio» v Kopru zbrali pred- je treba gledati pri planiranju,
nih organizacij. Tekmovanje | Stepančič in Bruno Rossetti.
Pred otvoritvijo nove slovenske in italijanske šole v Kopru
Zaključena so vsa notranja dela v zgradbi nove slovenske in italijanske o-snovne šole v Kopru. Lepa, kot nevesta pred poroko čaka šola na svečano otvoritev in male goste: Slovenčke in Italijančke. Ta svečanost bo pray kmalu. Pouk bo pričel v novi šoli po poletnih počitnicah. Tedaj bo bolj svobodno in globoko zadihala tudi slovenska gimnazija, ki bo razpolagala s štirimi učilnicami več. Isto se bo zgodilo z itali-lijansko skupno šolo, ki bo pri-
sedniki in tajniki kmečkih de lovnih in splošnih zadrug našega okrajd' k zadružhemu posvetovanju. Zborovanje ie P°-setil tudi predsednik republiške zveze kmečkih zadrug za Slovenijo tov. Maks Krmelj.
Poročilo tov. Prijone
Na posvetovanju je bilo imel tov. Prijon poročilo, v katerem je podal analizo dosedanjega zadružništva. Prikazal je velik interes, ki vlada pri nas za kolektivno obdelovanje zemlje. Pri tem je opozoril na nekatere pomanjkljivosti v zadružnem gibanju, kakor na primer v Bertokih, kjer delajo naravnost težave za vstop v ondotno zadrugo, odnosno v Krogu, kjer se je upravni odbor nekam oddaljil od zadružnikov in s tem pokazal premalo demokratičnega pojmovanja zadruge. Zopet drugod dosežemo ustanovitev zadruge, nato pa jo brez pomoči prepustimo samo sebi, ali pa so posamezni zadružniki premalo aktivni in prispevajo premalo delovnih dni.
V svojem poročilu je tov. Prijon nadalje opozoril, da po-zabijajo zadruge tu in tam še vedno na varčevanje in dobro gospodarstvo. Zgodilo se je, da je kmečko delovna zadruga v Marezigan pustila ob lepem in slabem vremenu nekaj mesecev traktor na prostem. Isto se je dogajalo s poljskim orodjem pri zadrugi v Ankaranu in na Krogu. Takšno ravnanje napravi seveda slab vtis na ostale kmete, ki imajo namen pristopiti v zadruge.
Dogaja se tudi, da se nekatere zadruge zanašajo samo na podpore, namesto, da bi z lastnim trudom ustvarile pogoje ki bi jim omogočili docela neodvisno delovanje. Tudi finanč-
da ne odloča o tem sam uprav ni odbor, temveč morajo pri sprejetju plana sodelovati brezpogojno vsi zadružniki.
Tov. poročevalec je še omenil, da se zlasti splošne kmetijske zadruge bavijo preveč s trgovanjem, namesto z zadružnimi ekonomijami, s katerimi bi dvignile raven splošnega gospodarstva na vasi in s čimer bi zrastel ugled zadrug. Na splošno je treba yse 'zadružnike vzgojiti v zavesti, da so pionirji zadružnega napredka, ki je odvisen v veliki meri od pravilnega pojmovanja zadruž-niškega gibanja in od dobrih odnosov, z ostalimi delovnimi kmeti. Okrajni zadružni svet in sklad, ki bosta v kratkem ustanovljena, naj pospešita razvoj zadružništva in ga okrepita. S tem v zvezi je tov. Prijon očrtal notranji sestav bodočega zadružnega foruma ter še poudaril, naj zadruge čimbolj povečajo svojo proizvodnjo, da bodo z njenimi previški uplivale tudi na cene domačega trga in da bodo dale viške za izvoz, ki jim bo omogočil pridobitev deviz in s tem nabavo tistih materialnih sredstev, ki jih sedaj še nimamo pri nas.
Diskusija
V diskusiji se je tov. Tomažič zavzel za nagraditev pridnih in vestnih zadružnikov in za izgraditev nekaterih važnih gospodarskih objektov tudi v tem letu. Za tov. Lapanjo, ki je podčrtal, da je napredek zadruge mnogo odvisen od dobrega vodstva, je zastopnik KOZ iz Babičev pripomnil, da bi morali biti nekdanji zadružni tečajniki pravilno razmeščeni po posameznih zadrugah. Tov. Frankarli iz Nove vasi je
stopnik Kmetijske zadruge iz Dekanov je opozoril, da je poginilo precej prašičev samo zaradi nezdravih svinjakov, zastopnik zadruge iz Izole pa je sporočil, da bo imela njihova zadruga, ki se je do sedaj ba-vila y glavnem s trgovino, v bodoče lastno ekonomijo
Posvetovanje je pozdravil tudi tov. Maks Krmelj, ki je pri tej priliki naglasil, da morajo ravno kmečke zadruge rešiti problem proizvodnje. Nastopil je proti birokraciji v zadrugah m se zavzel za nagrajevanje pridnih zadružnikov in za dobre odnose do kmetov, “ ki bodo verjetno še pristopili v zadružne vrste. Zlasti so potrebne stalne konference zadružnikov, da spoznajo vse gospodarske probleme.
Po besedah tov. Benčiča in Sokola, ki je pokazal na veliko razliko med zadrugama v Marezigah, kjer so imeli v zadnjem letu 250 delovnih dni. ter na Krogu, ki so opravili komaj 100 delovnih dni.
Po sprejemu sklepov je končalo to važno in koristno zborovanje zadružnih delavcev našega okraja.
Pevski zbor SKUD
v Kopru
PEVSKI ZBOR SKUD V KOPRU opozarja in naproša svoje člane in članice, naj se udeležijo ponovno pevskih vaj mešanega zbora, ki bodo od sedaj naprej redno dvakrat tedensko v prostorih Grisonija, kjer so že bile svoječasno.
Prva vaja bo v petek 26. t. m. ob 20. uri in sicer z novim pevovodjo. Pripeljite s seboj r.ove tovariše in tovarišice, ki
"JiliiMiini,,,, ...............
u dpeUumi uajtu
dobila še več prostorov, ker ima italijanska osnovna šola precej paralelk.
................ „..................-mn.....................................    ■■■■■■■■■........■■■■.■■n..—.......................................
  ___________________________ pokazal na napačno pojmovano poslovanje, ki bi moralo bi-1 nje zadružnega dela tistih, ki	..	.	.
ti ogledalo-zadružne dejavno-1 bi hoteli imeti na zadružnih imajo veselje do petja
•"KEVKDEl, 1* K O F. D B. F KAK ItllSTHIttAt DB. B O B K B T
H RA II Al H IiiTATI
lavij
se je med vrati prikazala Svejkova glava: «Pokorno
vii a m	vi.au ij*-	u	—	• "	^—
btd0I1u; S°spod obrlajtnant, da Je prišel iz vojašnice po vas dnc, morate nemudoma h gospodu polkovniku.«
»s "aupno ie dejal: «Morda zavoljo tistega psička.«
^ea.fobl' j^Sal>’ "3e rekel ^adporoCnlk’ k0 se mu ie h0tel V
8lJ*ekel > to
Sobi iavit! • Je reK tok ordonanc.
Iedi	slejk°	s stisnienim glasom In odhajal z jeznimi po-
*eio 2amrb-U raP°rt. ampak nekaj hujšega. Polkovnik je sedel g0v° Pisarno11 V naslan')aC'u- k0 Je stopil na(,P°ro,';nlk v nje-
k°vnik,etLtiVe,ma let°ma, gospod nadporočnik«, je rekel pol. Po'ku.'veste tl6U’ da bt bili premeščeni v Budjejovice k 91. ^est0 je Vp,’ kJe so Budjejovice? Na Vltavi. da, na Vltavi.
.. “ko. rpkoi ui —------------- i«	£.e ^ ne motim, ima
zgrajen nad vodo.
obrežje. Veste hreke^ bl- prijazno in. če a- Sicer pa to’«- *e nabrežje? To je zid,
ne spada sem. Bill smo tam na manevrih.«
na drugo temo: «Moj pes se je pri vas izpridil. Ničesar n<x« žreti. Glejte, v tintniku je muha. Čudno, da padajo muhe pozimi v tlntnik. To je nered.«
«Tak že povej, kaj hočeš, dedec prismojeni!« je pomislil nadporočnik.
Polkovnik je vstal in prehodil nekajkrat pisarno.
«Dolgo sem premišljeval, gospod nadporočnik, kaj naj z vami storim, da bi se to ne moglo ponavljati, in spomnil se se, da ste želeli biti premeščeni k 91. polku. Vrhovno poveljstvo nam je nedavno sporočilo, da je pri 91. polku veliko pomanjkanje častnikov, ker so Srbi vse pobili. Zagotavljam vam častno besedo, da boste v treh dneh pri 91. polku v Budjej vicah, kjer se formirajo maršbataljonl. Ni se vam treba hvaljevati. Vojska potrebuje častnikov, ki....»	*
In ne vede, kaj bd ze rekel, je pogledal na uro in dejal. «Pol enajstih je, najvišji čas, da grem k regimentsraportu.«
S tem je bil prijeten razgovor končan in nadporočniku je zelo odleglo, ko je zapustil pisarno ter šel v solo enoletnih prostovoljcev; tam je oznanil, da pojde v najbližjih dneh fronto in priredi zategadelj poslovilni večer.
Vrnivši se domov, je rekel Svejku pomenljivo: «Ali veste, Svejk, kaj je marsbataljon?«
«Pokomo javljam, gospod obrlajtnant. da je maršbataljon maršbatjak, marška pa marškompamija. Mi to zmeraj skr
Uje£rorej vam sporočam. Svejk«, je rekel nadporočnik s slavnostnim glasom, «da pojdete z menoj z maršbatjakom, ko ina radi taksno okrajšavo. Toda nikar ne mislite, da boste
fronti uganjali take budalosti kakor tukaj. Ali ste veseli?«
«Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da sem zelo vesel«, je odgovoril dobri vojak Svejk, «to bo nekaj krasnega, če bova oba padla za cesarja in njegovo rodbino-...»
KONEC PRVEGA DELA: «V ZALEDJU»
SKLEPNA BESEDA K PRVEMU DELU «V ZALEDJU«
Končujoč prvi del knjige «Pustolovščine dobrega vojaka Svejkav (V zaledju), naznanjam, da bosta izšla hitro drug za drugim še dva dela: <tNa fronti» in «V ujetništvu». Tudi v teh delih bodo vojaki in prebivalstvo govorili in nastopali tako, kakor je to v resničnosti.
Opisovati ali s pikicami naznačevati se mi zdi neumno pretvarjanje. Te besede se uporabljajo celo v parlamentih.
Pravilno je bilo nekoč rečeno, da dobro vzgojen človek lahko vse lita. Nad tem, kar je naravno, se spotikajo največji svi-njarji in rafinirani nesramneži.
Pred leti sem bral kritiko neke novele, v kateri se je kritik razburjal zaradi tega, ker je avtor napisal: «Smrknil je in si obrisal nos.» Ces da se to upira vsemu estetičnemu, vznesenemu, kar mora dati narodu literatura.
Ljudje, ki se spotikajo nad krepkim izrazom, so strahopetci, kajti resnično življenje jih preseneča, in takšni slabih so ravno največji škodljivci kulture in značaja. Vzgojili bi narod kot skupino preveč občutljivih človečkov, masturbantov lažne kulture tipa sv. Alojzija, o katerem se pripoveduje v knjigi meniha Evstahija, da se je sv. Alojzij, ko je slišal, kako je neki mož glasnd izpustil svoje vetrove, razjokal in se edinole z molitvijo pomiril.
Taki ljudje se javno razburjajo, hodijo pa nenavadno radi po javnih straniščih brat nespodobne napise na stenah.
Od krčmarja Palivca ne moremo zahtevati, da bi govoril tako nežno kakor ga. Laudova, dr. Guth, ga. Olga Fastrova in cela vrsta drugih, ki bi najrajši naredili iz vse češkoslovaške republike velik salon s parketi, kjer bi se hodilo v frakih, v rokavicah ter govorilo izbrano in bi se gojil salonski bontdn, ki se pod njegovo zaščito vdajajo salonski levi najhujšim razuzdanostim.
* * *
Pri tej priložnosti opozarjam, da krčmar Palivec še živi. Preživel je vojno, ki jo je presedel v zaporu, in ostal tak, kakršen je bil, ko je imel tisto afero s podobo cesarja Franca Jožefa.
Prišel me je celo obiskat, ko je »ital, da je v knjigi, in je pokupil več ko dvajset izvodov prvega dela, ki jih je razdal svojim znancem in tako pripomogel k širjenju knjige.
Od srca je bil vesel, da sem o njem pisal in ga orisal kot znanega neotesanca.
«Mene ne bo nihče več predelal», mi je dejal, *vse življenje sem govoril kar tako, kakor sem mislil, in bom govoril tako tudi naprej. Ne bom si zavoljo kakšne take krave jemal prtiča pred gobec. Jaz sem danes slaven.« Njegova samozavest je res zrasla. Njegova slava je osnovana na nekoliko krepkih izrazih. Njemu to zadostuje, da je zadovoljen, in ko bi ga bil jaz morda hotel opozoriti, posnemajoč njegov govor zvesto in natanko, da ne sme tako govoriti — kar seveda ni bil moj namen , bi bil prav gotovo užalil tega dobrega človeka.
(Nadaljevanje stetti),
PEKING
LAN-CMOVV
HuPEH
SANGAJ
ijo sodelovati s Članicami-OtEC
Zatinje mesece je bilo v zvezi z oboroževalnimi pripravami na zapadu mnogo govora o možnosti, da se OEEC, organizacija držav-članic Marshallovega Plana izpremeni v nekakšen organ atlantskega pakta na gospodarskem področju. Četudi bi bilo to do neke mere v skladu z dosedanjo prakso, se je pokazalo na poslednjem zasedanju ministrskega odbora OEEC v Parizu, da bo vprašanje rešeno dokaj drugače. Namreč, tako, da bodo ZDA, Vel Britanija in Francija v glavnem same izvrševale nadzor stvo nad surovinami, potrebnimi za vojne namene odn. za ustvarjanje zalog. Četudi bi se zdelo, da takšna ureditev za varuje nemoteno poslovanje organizacije OEEC v evropskem okviru, je vendarle jasno — po navadi inozemskih, •zlasti švicarskih opazovalcev — da zapadnoevropske države, s takšno rešitvijo niso zadovoljne, in so to nezadovoljstvo na pariškem zasedanju tudi pokazale.
ČESA VSEGA SI LJUDJE NE BODO IZMISLILI?
LETALA SEDANJOSTI
Preskrba s surovinami Je vprašanje, ki je postalo zaradi ustanavljanja novih mednarodnih Institutov zelo kočljivo in nujno obenem. Omenjene tri velesile so ga rešile enostranska tako, da so sklenile ustanoviti umednarodno oblast za surovine« s sedežem v Washing-tcnu. S tem so se znašle države OEEC pred izvršenim dejstvom. Francoski, angleški ministri tn ameriški so skušali sicer ne ugoden vtis na pariški seji popraviti z izjavo, da bo nova mednarodna oblast za surovine upoštevala interese srednjih in malih držav, Le-te so pač morale utihniti, ker bodo v bodoče le na ta način vendarle do neke mere mogle sodelovati pri reševanju skupnih vprašanj.
»Mednarodna oblast za suro-vinen bo imela tri organe OSREDNJO SKUPINO (ali od boru, ki jo tvorijo zaenkrat le tri velesile, več stalnih BLAGOVNIH SKUPIN, ki jim bodo pripadali zastopniki na do-tičnih produktih zainteresiranih držav ter TAJNIŠTVO Evropske države lahko upajo, na podlagi izjav velesil, da bodo v okviru oblasti za surovine upoštevali celokupne zapad-ncevropske potrebe. Obljubljeno jim je tudi, da bodo smele posamezne države, ki zahteva jo dodelitev te ali one surovine, to svojo zahtevo same zagovarjati pred pristojno blagov no skupino. Te skupine bodo, v primerih ko surovin za vse potrebe ne bo dovolj, nekak šen razsodnik. Teoretično bo sicer vsaka vlada mogla takšno razsodbo o dodelitvi produk. tov zavrniti, praktično seveda to ne bo prišlo v poštev.
Zaenkrat ni nič znano, kako bodo to ureditev praktično izvajali. Zaradi tega so članice OEEC pooblastile svojega predsednika, Holandca Stlkkerja, da z osebnimi razgovori in pogajanji razčisti: 1. vprašanje povezave med OEEC in washing-tonsko oblastjo za surovine; 2. na kakšen način bodo izbrali »države, ki so na določenih produktih najbolj zainteresirane«; 3. kdo bo zastopal pred blagovnimi skupinami države, ki niso v njih zastopane zapad-noevrcpske države, med njimi tudi Švica. Sedaj pričakujejo rezultat teh razgovorov, na pod lagi katerega bodo zavzeli nasproti celotnemu vprašanju dokončno stališče. Tako meni švicarski tisk, izogiba pa se razpravljati ali in kako bi se prak tično bilo mogoče izogniti diktatu velikih, ker bi na to nihče ne vede] odgovora.
Medtem nadaljujejo v okviru OEEC prizadevanja za zagotovitev kar največje preskrbe z »evropskimi« surovinami. V kratkem bo zasedal odbor za premog pri OEEC, ki bo razpravljal o razdeljevanju premoga in koksa med zapadnoevropske države.
Liberalizacija, sprostitev med evropske trgovine je še nadalje na dnevnem redu. Doslej so skoraj vse države, z izjemo Danske in Norveške izvedle potrebne ukrepe, ki omogočajo prost uvoz odn. Izvoz oblastnih omejitev odn. dovoljenj in sicer v višini 60 odstotkov zasebno-trgovskega uvoza živil, surovin in izdelkov. S I. februarjem 1.1. bi morali po prvotnem načrtu povišati ta odstotek za nadaljnjih 13 odst., čeprav ne več obvezno glede vseh treh blagovnih skupin, marveč poljubno pri katerikoli, le tako da bi bilo, pač 75 odstotkov celokupnega zasebno-trgovinskega uvoza sproščenega kontingentov. Odpadle so sicer ovire s francoske strani, ker je francoski finančni minister na pariškem zasedanju OEEC umaknil pridržek, po katerem pristane Francija na povišanje sprostitvenega odstotka, v kolikor bo uspela s svojimi ukrepi pri preskrbi s surovinami. Franclja, ki sedi skupno z ZDA in Vel! Britanijo v osrednjem odboru oblasti za surovine je zlahka tako postopala. Kljub temu pa stvari še niso, kakor kaže, tako dozorele, da bi se 73-odstot-«a sprostitev medevropske trgovine pričela s 1. februarjem. Razen Danske in Norveške, ki sta še od prej v zaostanku, bi menda zaenkrat ne pristala niti Holandska, medtem ko je Zapadna Nemčija načelno sicer že davno dala svoj pristanek, v praksi pa zaradi lastnih deviznih težav izvaja razne omejitve uvoza v obliki notranje-upravnih ukrepov. Brez Nemčije, ki je v okviru OEEC nedvomno gospodarsko ena najmočnejših držav, bi bila praktična vrednost nameravanega povečanja deleža svobodne trgovine seveda skromna in še skromnejša, če prištejemo še ostale tri poprej omenjene države.
HELIKOPTER MAC DONNEL IMA KRILO IN DVA VELIKA ROTORJA. MOTORJA STA OBEŠENA V SREDINI KRIL
Ideja letala, ki bi se dvignilo navpično v zrak je zelo stara. V zapiskih Leonarda da Vinci-ja že najdemo preprosto skico, na katero nam je mojster narisal vijak, ki bi se dvignil navpično v zrak.
HJncgo je že minilo od tistih časov, ko je Leonardo samo sanjaril o podobnih letalnih aparatih. Danes taki aparati že obstajajo in so že posegli v letalski prevoz.
Za običajno letalo, ki mu dajejo vzgon krila, je značilno, da rabi določeno začetno brzi-no, da se sploh dvigne. Ta br-zina je za različne tipe letal različna. Moderni lovci, ki so zelo težki, saj jih je skoraj sam motor, rabijo zelo velike brzine, da se odtrgajo od tal Isto velja tudi za bombnike in transportna letala. Da pa doseže letalo tako veliko brzino, mu je potrebno dolgo letališče, ki doseže celo nekaj kilometrov. Ker so poleg tega moderna letala zelo težka, mora biti tako letališče primerno utrjeno in gladko. Zato je na modernih aerodromih vzletna proga običajno betonirana ali asfaltirana. Vse to požira ogromne vsote denarja in zelo otežuje razvoj zlasti potniškega in tovornega letalskega prometa.
Konstruktorji se trudijo, da bi ustvarili tak tip, ki bi se dvignil naravnost, navpično, s tal in mu ne bi bili potrebni dragi in komplicirani aerodromi.
Vrsta takih tipov je nastala že pred vojno, še več pa med njo in po njej. Helikopterji so sicer, sila uporabni za dela, kjer je potrebna mala brzina, kot na primer: za škropljenje ali prašenje sadja, reševanje ponesrečencev, turistične vožnje in slično, vendar imajo vsi prav veliko napako — zelo so počasni. Največja brzina, ne presega 200 kilometrov r.a uro. Ta hitrost je pa za moderen avion-ski promet že zdaleč nezadostna. Klasičen tip helikopterja, to je letala, ki se dviga in giblje z enim ali več rotorji tudi ne more doseči večje brzine, ker se njegov vijak — rotor suče počasi in počasi potiska velike količine zraka. Poleg tega so rotorji drage in komplicirane naprave, če morajo poleg vzgona skrbeti tudi za vlečno silo.
Zato poskušajo konstruktorji ustvariti nov tip, ki bi združeval obe dobri lastnosti helikopterja in običajnega letala. To se pravi, da ne bi rabil vzletišča in bi imel veliko brzino.
Danes še ne moremo reči, da že obstaja tak idealen nov tip. Vendar vrsta poskusnih in tudi uporabljajočih aparatov dokazuje, da ni več daleč dan, ko bodo pristajala velika transportna letala na večjih trgih sredi mest in ne več tako kot do sedaj na nekaj desetin kilometrov iz mesta oddaljenih letališčih. Saj Je prav smešno, če pomislimo, da traja vožnja na primer iz Ljubljane do Zagreba z avionom manj, kot vožnja na ljubljansko letališče in z zagrebškega zopet v mesto. To se pravi, da se porabi mnogokrat več časa, da se pride na letališče in z njega kot za vožnjo z letalom.
Konstruktorji skušajo premostiti težave na razne načine.
Prvi taki poizkusi so bili narejeni tako, da je bil običajen helikopter opremljen s krili, oziroma so bila krila opremljena z rotorji.
Tak je tudi na naši sliki upodobljen aparat, ki ga je skonstruiral Mac Donel Aircfort Corporation. Ta tip ne pomeni nekaj bistveno novega, ker so bili tudi do sedaj mnogi helikopterji opremljeni s krili. Poleg tega ne dosega velikih brzin.
Mnogo bolj zanimiv in originalen je drugi tip, kt ga je skonstruirala Convertoplan Cor
poratiorz.
Njen HC-6D, ki ga vidimo na sliki, je turističen avlon in ima 2—4 sedeže, kar je odvisno od
oblike trupa, ki je lahko različno prirejena. Kolesa lahko potegne v trup in v spodnja krilca, kar mu seveda zmanjša u-por irj je svojevrstna novost pri podobnih tipih.
To pa ni glavna novost. Vzpo redno krilo je pritrjeno na vertikalni osi in lahko služi kot ro. tor ali pa kot drugo krilo — po potrebi. Da lahko izpolnjuje svoje »rotcrske dclžnbstin, ima krilo na vsakem koncu mali turboreakcijski motorček. Ko se avion dviga, delujeta oba turboreakcijska motorja, vrtita krilo-rotor in na tak način dobi avion potreben začetni vzgon. Turboreakcijska motorja porabita sicer velike količi-
ne bencina, kar pa ne moti, ker delujeta le nekaj minut,
oziroma služita pozneje le kot pomožna motorja. Ko je avion dosegel potrebno višino postane rotor zopet krilo, to se pravi, da se pritrdi v pravilnem-položaju in tajo daje potreben vzgon.
V taki obliki je ta avion dosegel 322 km na uro brzine in	Jugoslovanski nogometaši, ki
akcijski radij od, 650 do 1300 i s0 zbrani v Zagrebu, so odi-kilometrov.	I grali že dve trening tekmi. V
Drugi konstruktorji pa hoče- nedeljo je nastopila A repre-jo doseči zastavljeni cilj tako, j zentanca proti ekipi Zagreba, da gradijo letala, pri katerih bi drugo moštvo je igralo proti
ŠPORTNI
DNEVNIK
Na dosedanjih trening tekmah
reprezentanti razočarali
vijak služil obenem za rotor in za običajen vijak.
Tak je na naši tretji sliki pri. kazarj ameriški mornariški lovec Chance Youht XF5U-1, ki ga šaljivo imenujejo «leteče cvrtje«.
On je nastal zaradi posebnih mornariških potreb. Mornarica nima možnosti, da bi dala svoji aviaciji velika letališča na razpolago. Tudi na matičnih ladjah je prostor za pristajanje omejen z dolžino ladje, ki ne more biti neomejena. Obenem pa prav mornarica rabi za svojo obrambo lovce, ki bi ščitili ostale ladje. Poleg lovcev rabi počasne avione, ki bi pazili na sovražne podmornice.
Kaže, da je to «leteče cvrtje«, kot nalašč za Vse mornariške potrebe. Avion lahko do-
Zagrebu II, tretja tekma pa je bila v Varaždinu proti Tekstilcu. Rezultati so znani, 7:2, 10:1, ter 0:1. Kljub visokima zmagama A in B reprezentance, igra ni zadovoljila. Pokazalo se je, da igralcem primanjkuje kondicija in da so goli padli v glavnem zaradi nesporazumov nasprotnikove obrambe. Znači len je poraz tretje ekipe, kjep so nastopili dobri posamezniki pa vendar niso bili zmožni poraziti povprečnih drugoligašev. V sredo so državni reprezentanti nastopili v Zagrebu.
Rezultati tekem so naslednji:
JUGOSLAVIJA A : MLADI 2:2 (2:2)
A reprezentanca: Beara, Ko-
seze največjo brzino 800 kilo- ,
metrov na uro in minimalno	’	—	’	i	-
30 kilometrov na uro. Dviga
se skoraj navpično. Oblika je na prvi pogled smešna. Je leteče krilo, ki ima na konceh dva velika vijaka. Ce se postavi navpično, ga vijaka dvigata in takrat leti počasi, če se pa postavi vodoravno, leti kakor običajno letalo in mu vijaka oskrbujeta potrebno vlečno silo, da lahko dosega tako veliko brzino.
MORNARIŠKI LOVEC »LETEČE CVRTJE« LAHKO DOSEŽE OD 30 DO 800 KILOMETROV NA URO VIJAKA MU SLUZITA I ZA POGONSKA VIJAKA i' ZA ROTORJA
ski I., Ivo Horvat, Djajič, Ognjanov, Mitič, Tomaševič, Bobek, Herceg.
Mladi: Krivokuča, Delič, Du-bravčič, Crnkovič, Cizarič, Zi-vanovič, Jakovetič, Zigante, Se-nauer, Krstulovič, Milanov, Opresnik.
V reprezentanci mladih so nastopili tisti igralci, ki popoldne niso prišli v poštev za B ali C reprezentanco. Gole za A reprezentanco sta dala Bobek in Ognjanov, za mlade pa Opresnik in Jakovetič iz enajstmetrovke.
JUGOSLAVIJA B : METALAC 2:1 (1: :1)
Jugoslavija B: Mrkušič (An-
čič), Colič (Begovac), Ožego-vič, Pajevič, Milovanov (Stefa. novič), Spajič, Rajkov, Senčar, Wolfl, Čajkovski II., Strnad. Igra ni zadovoljila. Obramba reprezentance je bila nesigur-na, napad pa je preveč kombiniral. Gole so dali: Čajkovski II. in Spajič iz enajstmetrovke za reprezentanco ter Gruškov-njak iz enajstmetrovke za Me-
talac. Dobro igro so pokazali; Pajevič, Ožegovič, Rajkov in Senčar.
JUGOSLAVIJA C : ZAGREB 2:0 (2:0)
Jugoslavija C: Šoštarič, La-zarevič, Zekovič, Broketa, Puk-šec, Djurdjevič; Boškov, Valok, Veselinovič, Rupnik, Petakovič Zebec. V prvem polčasu je bila reprezentanca boljša, v drugem polčasu pa sta bili obe moštvi enakovredni. Gole sta dala Miličič (avtogol) in Rupnik. Dobro igro so pokazali Šoštarič, Pukšec, Rupnik in Zebec.	,
Metami leta v Mini
CORTINA, 25. — Danes so vozili ženski slalom, na katerem so tekmovale smučarke Avstrije, Švedske, Francije, I-talije in Nemčije. Manjkala je Celina Seghi, svetovna prvakinja. ki je zaradi dveh hujših padcev V preteklem tednu bila prisiljena počivati. Tehnični i-zidi so naslednji:
1) Thomasson Sarah (Švedska) 99’,18; 2) Reischert Ossi (Nemčija) 99”, 18; 3). Martell Jaqueline (Francija) 100”;
4) Schopfer Ida (Švica) 103”,4;
5) Leissmueller Lia (Nemčija) 103”,6.
Jutri je na sporedu moški slalom na progi «A» s hriba Druscie z udeležbo osmih držav: tekmovalo bo pet Jugoslovanov, 10 Avstrijcev, 2 A-merikanca, 7 Francozov, 13 Italijanov, 4 Nemci, 4 Švicarji in 3 Švedi.
Bilanca prvih treningov je torej kaj mršava in bodo morali jugoslovanski reprezenta-tivci precej popraviti svojo formo, da ne bodo delali v Franciji klavrnega vtisa. To je sicer velika naloga, ako upoštevamo, da manjka do srečanja samo še deset dni, vendar zaupamo v sposobnosti jugoslovanskih nogometašev, ki so se izvlekli še iz hujših zagat.
ZENO COLO’ JE NA NEDAVNIH TEKMOVANJIH V GARMISCH - PARTENKIRCHENU DOKAZAL, DA JE SE VEDNO NA VIŠINI LANSKEGA LETA, KO JE BIL DVAKRA^-NI SVETOVNI PRIVAK, SLIKA KAZE COLOJA, KO VOZI SLALOM V GARMISCHU
Crvena zvezda - Assi Viereggio
50:33
VIAREGGIO, 25. — Tekme drugega dneva mednarodnega košarkarskega turnirja za “Pokal karnevala« so se danes začele nekoliko pozno zaradi neprestanega dežja.
V prvi tekmi sta se srečali moštvi Gire in Assi Viareggio. Tekma se je končala z zmago Gire z 40:34; zmaga gre na račun nekoliko surove igre, ki so jo danes pokazali igralci zmagovalnega moštva. Zatem sta se srečali Servette iz Ženeve ter Qlimpique iz Grenobla. Švicarji so po premočni igri visoko porazili Francoze z izidom 61:33.
V tretji tekmi dneva sta igra-
li ekipi Assi Viareggio proti Crveni zvezdi iz Beograda. V začetku so domačini ob velikem izpodbujanju publike sicer prišli v prednost, vendar so gostje dobro krili nasprotnike in proti koncu polčasa bili celo v prednosti. V drugem delu igre je prišla do izraza boljša kvaliteta Beograjčanov, ki so brez večjih težav ukrotili sicer dobrega nasprotnika. Končni izid-50:33.
EKIPE: Crvena zvezda: Gec 2, Roklicer 5, Gcdzič 6. Blago-jevič 3, Andrijaševič 5. Demšar 9, gokolovič 2, Kalember, Cur-čič 18.
ASSI VIAREGGIO; Nest; 9, Fiorani 7. Pieraccini 6, Pelle-grini 4, Nuti 2. Luporini For-nigli, Gatto 5.
Brazilski nogometaši v opadanju
Brazilci so imeli sveiovn® prvenstvo že skoraj v rokah, pa so ga nesrečno izgubili ravno v zadnji tekmi. Senca te98 poraza leži še danes na brazilskem nogometu. Najpopularnejši igralci državr.-e reprezentance so moralno uničeni. Nekdaj slavni Baltazar, Jair, Ade-mir, in Barbosa so postali popolnoma povprečni. Množil jim žvižgajo, nimajo več prij8' tel.iev. Danilo, najboljši srednji pomagalec je postal r.-ajbol) grob nogometaš Brazilije. Vsakršna sled je zginila tudi ® Flaviu Costi, trenerju državne reprezentance.
PRINESLA JE KITAJCEM SAMO ŠKODO
I
Oglejmo si naj večjo kitajsko reko po Yang-tze-kiangu, to je Rumeno reko ali Hwang-ho, kot jo Kitajci imenujejo (hwang - rumeno, ho -reka nepristopna za veliko plovbo) Ta reka je v tisočletjih prizadela kitajskemu ljudstvu, ki biva ob njej, veliko gorja in ogromno Škodo s svojimi periodičnimi poplavami. Najhuj-še pa je doletelo to prebivalstvo med zadnjo japonsko - kitajsko vojno, fco so Kitajci sami razstrelili umetne nasipe ob njej, da bi na tak način onemogočili prodiranje Japoncev, Prvi, ki je seznalil Evropejce s to reko, je bil znameniti italijanski popotnik Marko Polo in ji dal ime Karamorum. Hwang-ho izvira v več krajih na severnih pobočjih Kuen-luna v Tibetu. Potem ko teče po tibetanski planoti v višini 4500 metrov nad morsko glar dino skozi več jezer, med katerimi sta Lhanna-nor in O-ring-nor največji, se la reka v brzicah bliža obronkom zasneženih gora Amne - Machen, kjer se nahaja več samotnih budističnih samostanov. Nato teče v globokih prepadih med gorskimi verigami Si-king-sha-na in Nam-shana; tam se reka zelo poveča z raznimi pritoki, med katerimi sta Tao-ho in Ta-tung-ho največja.
Te gore, med katerimi teče Hivang-ho, so ponajveč iz loes-sa, to je neke vrste gline rumenkaste barve, ki je zelo rodovitna. Rečna voda, nasičena s to glino, daje vodi rumeno barvo, zaradi česar jo imenujemo Rumeno reko. •
V Kitajsko nižino vstopi Rumena reka približno 200 kilometrov niže od Lan-chovja, kjer je presekana po važni cesti Peking-ijrednja Azijat Tu se razprostira velika stepa; s to vodo nasičeno z loessom na-
KITAJSKA
BOO km
DANAŠNJI TOK RUMENE REKE IN NJENA PREMIKANJA V PRETEKLOSTI. 1. PRVOTNI TOK DO LETA 602 PR. N. ST. 2. 3. 4. RAZNI TOKI MED LETOM 602 PR. N. ST. IN LETOM 1194 P. N.ST. 5. TOK DO L. 1852. 6. TOK V LETIH 1868 IN 1887
HC-6D JE ZANIMIV AVION, KEK IMA DVOJE KRIL. ENO IZMED NJIH SLUZI ZA ROTOR ALI PA ZA OBIČAJNO KRILO
makajo in obenem gnojijo polja oaze Ning-hsia.
Na dvoji poti prot* severu obkroži reka v velikem loku deželo mongolskega plemena Ordos, nato teče zopet med o-bron-kl hribov in tvori deželno mejo med provincama Shan-si in Shen-si. Nato stopi v ozko dolino, ki se konča v široki kotlini, imenovani Wei. Tam se veletoki Se poveča s pritokom Wel-ho. Pri Tung-/ctodnu začrta Rumena reka skoro pravi kot, preteče zopet pokrajino polno loessa in končno bruhne v obmorsko nižino ter slednjič doseže z močvirnato delto Rumeno morje.
Rumena reka je dolga približno 4150 kilometrov. Čeprav je reka zelo široka in globoka, je le na malo krajih sposobna za plovbo. Rečne ladje lahko plovejo samo v pokrajini Ning-hsia, od Ho-koma do Tung-kioana (ampak ne v nasprotni smeri) in v spodnjem delu tega veletoka.
Prehod iz morja v reko brani ladjam blato, ki ga reka tja nanaša. Najbrž ni na svetu reke, ki bi menjala svojo smer tako pogosto m tako znatno, kot je to storila Rumena reka. Pred 4300 leti je tekla reka proti severu - severovzhodu skozi pokrajino C hiti in v devetih iztokih prišla do morja vzhodno od Pekinga. Obširna močvirja na jugo-za-hodu Tien-tsina so mjbrže posledica tega starodavnega toka. Kljub vsem poizkusom skozi tisočletja preprečiti, da bi reka ne spremenila svojega toka, se to človeku ni posrečilo. Veletok se je v tem času premikal vedno bolj proti jugu, najbrže zaradi velikih naplavin, nanesenih v njegovo stru-
go od številnih hudournikov pokrajine Shan-sia.
Najprej je reka zapusti la prvotni iztok in se izlila v morje nekoliko bolj na severu kot sedaj. Leta 1194, ko je v deželi divjala vojna in se zaradi tega Kitajci niso dosti brigali za vzdrževanje nasipov, je Rumena reka predrla nasipe, spremenila svoj tok proti vzhodu tn pustila polotok Ehan-tung na severu.
V isti dobi so se dotočne reke Hwang-hoja, ki se nahajajo severno od velike Kitajske nižine, združile v eno strugo in samostojno nadaljevale pot proti morju.
V polovici preteklega stoletja za časa velikega upora Tal-pinga so vode zopet predrle nasipe pri Kai-fengu si utrle novo pot in se izlile v morje 500 kilometrov severno od prejšnjega iztoka.
Strupe, po katen teče Rumena reka od leta 1852, še da-ne* ne smemo smatrati za stalno, Velika nesreča, fct je tedaj doletela prebivalce poplavljenih pokrajin, je zahtevala več sto lisočev mrtvih in prizadela ogromno materialno škodo, je uničila in onesposobila odlično mrežo kanalov in komunikacij, delo več stoletij.
Tudi pozneje so vode prestopile svoje bregove, uničujoč rodovitna zemljišča.
Ze cela stoletja premišljujejo znanstveniki in vladarji, kako bi se končno uredilo vprašanje Rumene reke. Legenda nam pravi, da je v starodavnih časih cesar Yu ukrotil to tragično reko. V štirinajstem stoletju je učenjak Wang-hsi spisal knjigo o grudnji in vzdrževanju nasipov.
Za časa vladanja zadnje ce-
sarske dinastije je bil imenovan celo »podkralj reke« (Ho-tu); ta je imel v svoji službi celo vrsto tehničnih in upravnih funkcionarjev, V primeru nevarnosti poplav so ti imeli pravico zapleniti potrebni material in novačiti potrebno delovno silo, da preprečijo poplave. Po padcu cesarstva so se za časa republike ustanovile uprave za regulacijo in melioracijo te reke v pokrajinah Shan-tung, Ho-peh in Ho-nan.
Rumena reka je med največjimi rekami na svetu, ki prenašajo veliko množino naplavin 15W.UUU.UUU kubičnih metrov na leto, dočim jih prenaša Mississipi samo 212.000.000), kar povzroči neprestano dviganje rečne struge in lomljenje nasipov zgrajenih ob njej. V več krajih je vodna gladina Hwang-hoja mnogo višja nego okoli ležeča ravnina. Za časa velikih nalivov in ob taljenju snega v gorah, vode močno narastejo in pritiskajo z vso silo na nasipe. Tedaj nastiine nevarnost, da se ti prelomijo in da vdere voda v spodaj ležečo ravnino. Ker. nosi voda s seboj naplavine, jih odlaga ne poplavljenem ozemlju tudi do več metrov visoko.
Vzdrževanje nasipov stane ogromno milijonov na leto. Z današnjimi modernimi tehničnimi napravami bi bilo mogoče obvarovati bližnje predele pred poplavami, a bi bilo zato treba opustiti zastarele kitajske delovne metode.
Line bo poslal najvecie prekMvalno sredita v Moli Evropi?
Antvertenski list «Lloyd An-versois« piiše te dni, da kažejo r.ačrti za okrepitev avstrijskega rečnega pristanišča Line na to. da bo postala rečna luka največje prellcrcevaino središče za rečne transporte v Srednji Evropi. In sicer bodisi zaradi vse večje industrializacije gornje Avstrije bodisi zaradi tega ker je Line nekako ob meji ameriške in sovjetske cone Avstrije. Ker je podonavski promet praktično porazdeljen v dva odseka namreč, v odsek od Linča proti Zapadiu, preko Regensburga ter v vzhodni odsek od Linča proti Dunaju in spodnji Donavi. Na prvem odseku je promet dokaj živahen, na drugem pa so transporti z izjemo jugoslovanskih ladij maloštevilni. Izjemoma bi torej Lin-eu obmejna pozicija zelo koristila in omogočila znaten pre-krcevalmi promet, ki bo seveda omejen na čas zasedbe Avstrije Po štirih silah.
Na vsak r.ečin sl antvertenski krog; prizadevajo čimbolj poživiti promet med Avstrijo in severnimi pristanišči, iz Linča preko Regensburg,, naprej po železnici in nato po Renu
Razgovor s Stojanom Pucem ter druge malenkosti
Ljubljana živi v teh dneh za šah. Ni to morda iz trte izvita izjava prenapetega šahista. Za. dostuje, da vstopite v ljubljansko kavarno in prisluhnete pogovorom pri mizah: potem ko bodo poklepetali o bližnjih in daljnih prijateljih jn znancih, bodo redno vsi pogovori zašli na šah.
Dvorana sindikatov, kjer igrajo turnir, je vedno polna ljudi vseh starosti, a najvztrajnejši so dečki desetih let. Ob začetku igranja rasedejo najboljše «razgledne pozicije« v dvorani in noben vrag jih ne premakne od tam, dokler zadnji mojster ne zapusti svojega stola ali pa ne nastopijo kom-plikacije v obliki zaskrbljene mame, ki za lase zvleče domov svojega smrkavca.
* O K
Puc in Nedeljkovič sta po stoosemindvajsetih potezah ponovno odložila svojo partijo. Kazalo je, da je bil izid njune igre odločilen za prvo mesto, vendar je pozneje Puc izgubil dve zaporedni partiji, tako da mu sedaj lahko uide celo drugo mesto, ki bi zadostovalo, da bi ga poslali na conski turnir kandidatov za svetovnega prvaka. Zadnjo partijo bo Puc odigral v petek proti ing. Vidmarju. V orimeru zmage ter da bj izsilil Nedeljkoviču pol točke, bi morda le lahko bil drugi.
>;> * m
«Kar napišite«, je dejal ob neki priliki stari velemojster Kostič, «Puc je najmočnejši in najorlginalnejši igralec letošnjega prvenstva in ako ne zmaga, bo temu kriva le hudi-
STOJAN PUC
čeva smola. Jaz znam presoditi igralca, igram že štirideset let po turnirjih in sem videl vzpon skoraj vseh velikih igral cev«. A Kostič se je zmotil, zmotila se je tudi ljubljanska in slovenska šahovska publika, ki je tako vneto navijala prav po nogometno — za slovenskega internacionalnega mojstra.
Puca smo dobili pri večerji v restavraciji Slon, Bil je nekoliko nerazpoložen, čemur se pač po šesturnem igranju nj bilo čuditi. Zaprosili smo ga, naj nam pove nekaj o sebi, o tem, kako je začel igrati šah. 'kako se je jačil, in končno še o uspehih, ki so prišli kot plod dolgoletnih naporov. Tole nam je dejal:
«2e kot mladega pobiča me je šah neverjetno privlačeval. A kaj hočete, v takratnem Mariboru ni bilo šahovskega kluba, kjer bi se lahko uveljavil: bil sem tako navezan samo na teoretično proučevanje, svoj napredek pa sem iz časa do časa izmeril na starejšem bratu, ki je bil tudi moj prvi učitelj kraljevske igre in je igral za tiste čase zelo močan šah. Zasledoval sem šahovsko rubriko tedanjega »Jutra«, ki jo je zgledno urejeval dr. Vidmar, ki je znal tudi najtežje probleme orisati tako prijetno in poljudno, da nikomur niso mogle biti nerazumljive. Ko sem imel petnajst let, so se moji starši preselili v Ljubljano. Odprl se je tedaj pred menoj popolnoma nov svet; naglo sem napredoval in bil v kratkem času eden najmočnejših amaterjev Ljubljane, vendar pa mi ni uspelo priti na kak večji turnir, ker starejši iz ((ljubosumnosti« niso pustili mladini na površje. Tako sem brezplodno zapravil nekaj let. Potem je prišla okupacija. Kot vsi šahisti, tudi jaz nisem hotel igrati na nobenem turnirju, držali smo tudi mi ne. ke vrste kulturni molk. Po osvoboditvi se začne končno razdobje naglega vzpona«.
»Da. to nas posebno zanima, povejte nam nekaj o svojih turnirjih, in zmagah«.
»Leta 1945. sem igral na prvem povojnem šampionatu in zasedel na splošno presenečenje med štiriudvajsetuni udeleženci deveto mesto, ki ml je prineslo tudi m.ijstrski naslov. Prih d-nje leto moj uspeh ni bili tolikšen, ker sem igral preostro, nekako mladeniško bi lahko rekel, nisem še namreč našel prave mere, prave doze ostrine. Poleti 1947 sem šel prvič v inozemstvo, v Prago. Turnir v okviru mladinskega festivala ni bil težak jn, sem bil v svoji skupini prvi. Na turnirju v Ro-
gaški Slatini sem zavzel drug® mesto za Rabarjem, vendof pred Pinsomi, Opočenskym in drugimi znanimi mojstri. N8 državnem prvenstvu v Ljubil8' ni sem bil tretji brez pora^', kar imam za enega največji'*
SVETOZAR GLIGORIC
svojih' uspehov, 1948 1. sem d<r segel v Beogradu na šampi°n9” tu samo 50 odst. točk. druš leto v Zagrebu sem vodil polovice turnirja, pa sta me P0" tem dva zaporedna poraza gla šele na osmo mesto. Na naju sem igral na Schlect>t8rJ jevem memorialu ter zmf< pred Foltysom, Kottnauerj81'' Opočenskyim, Rabarjem in dr gimi. S to zmago sem si žil tudi naslov internacionalo^
ga mojstra. To bi bila v «Wa kem moja pot«.
«Kaj pravite o sedanjem tu nirju, kdo bo zmagal?« .
»Turnir je sicer še Vendar bj dal največ šans G goriču, ker ima v zadnjih k(Ug
nekoliko šibkejše nasproi
kot jaz. Zame bi bil velik usP' tudi drugo mesto«.
»Dovolite še zadnje vPr8^ij nje, potem vas ne bomb V gnjavili, kateri so po vaS najtalentiranejši mladi sl°v ski igralci?«
»Bajec, Grosek, pa tudi v8,: Tržačan Filipovič bi ob ve\., priložnosti igranja lahko nU* sikaj napravil«.	.	g
Poslovili smo se od moJs in mu želeli, da bi ga s!' spremljala vsaj še štiri dni. Kje
zmaga na turnirju je samo , vprašanje sreče, kot je d velemojster Kostič.
m. »•
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1, St. 6, 111. nad. — Ttlefon ttev.	m »4-63*. - Roltnl predal S02 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA
It. go. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 - Tel, 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini t stolpca: trgovski 60, finančno-’ upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak rfim širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tlaka Tržaški tiskarski zavod. — podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-IJ., Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battlstt SOla-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 280. četrtletna 780, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3. mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno 90 din Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništ-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tisk* ’ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račua pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. • TRS'1'