Dopisi. Od Sv. JurijaobŠčavnici. (Gasilno društvo.) Raznovrstne potrebe nam vstvarjajo dandanes društva z raznovrstnimi nameni. Mi Slovenci imamo gotovo največ društev, ki si stavijo nalogo, buditi in krepiti med našim Ijudstvom narodno zavest. Vendar nikdo ne zahteva, da bi se ustanavljala na Slovenskem samo taka društva, ki služijo probujenju domovinskega čustva. Mi imamo tudi druge potrebe, in nespametno bi bilo, ako bi si tudi v dosego teh potreb ne snovali primernih društev. Toda ta društva, katerih glavni namen ni gojitev narodnosti, ne bi smela nikdar nasprotovati našim narodnim težnjam in jih tudi ne ovirati. Žal, da se to dogaja, dogaja tudi pri nas. Naše »gasilno društvo« ostaja trdovratno in kljubu vsemu prigovarjanju noče se posluževati slovenskega velevanja, saj se njim hitro pozna, da nemščina ni za njih slovenska usta. Oh, kako nepravilno in nerodno izgovarjajo vsako nemško besedo! Bog nas ne kaznuj, da bi jih morali mnogokrat slišati! Gasilci, vi se sami smešite. Možje, ste slovenski možje, ravnajte toraj tudi kot slovenski možje in krenite njo kraalu na drugo pot! In nadalje, zakaj ste v zvezi z nemškimi gasilci Radgonskimi? Lepše bi bilo in naravnejše, da se pridružite slovenskira gasilcem Ljutomerskega okraja. Tam bi se priučili slovenskega velevanja in bili bi domačini med domačini, kateri bi vas spoštovali, a zdaj ste tujci med tujci, ki se vam na skrivem posmehujejo zaradi vaše spakedrane nemščine. Res, kar se tiče vaše hitrosti in marljivosti pri požarih, vsa čast in hvala vam, a kar se tiče vašega velevnega jezika in vaše zveze, .Turjevškemu okraju niste v čast. Torej se ne mudite dolgo, skličite kmalu svojo sejo in prenaredite pravila, kjer so prenaredbe potrebna. Društvu na korist bi bilo tudi, da ne shranjujete svoje društvene obleke več v gostilni, ampak kje drugod. Zakaj, pač ni potrebno razlagati. Upamo, da bomo vas v kratkem smeli pozdraviti kot vrle, previdne in varčne slovenske gasilee. Bog daj! Iz Gočove pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. (Posnemanja vredno.) Hvale in posnemanja vreden je odbornik g. Vincenc Kronvogel iz Gočove. Ako ravno so ga že nekateri ob volitvi pisano gledali, ne zmeni se on nič za to ter je neustrašljiv; tako je že večkrat tirjal slovenski zapisnik občinske seje, kedar mu je župan nemškega izročil. In glej, sedaj dobi le samo on slovenskega, drugim pa župan nemškega pošlje. To ni lepo za župana v slovenski občini. Ako bi vsi odborniki tako zahtevali, gotovo bi tudi njim moral željo izpolniti. Toliko za danes, ako prilika nanese, prinesem več na dan. Rodoljub. Od Sv. Trojice v Slov. goricah. V nedeljo, dne 8. t. m. se je vsedla mala kopa bučelarjev tega okraja za mizo v gostilni pridne vdove Roze Mlinarič, ter se je tukaj predlagalo, da bi se ob času, ko bi se večje število bučelarjev oglasilo, tedaj bi si osnovali kako medsebojno poučno šolo za bučelorejo in bi si tudi kak dober časnik za to svrho naročiti mogli. Vabimo torej več bližnjih bučolarjev na oglasilo, da bi bil panj naše šole poln vrlih bučelarjev, ne pa lenih trotov, kakor sem to v nedeljo opazoval; videl sem samo dva; eden je v izbi precej brenčal, drugi je bil zunaj — odletela sta in srečno, srečno! jima želi — pisatelj. Iz Prihove. (Pojasnjenje.) Iz dopisa iz Prihove v štev. 39 si lahko tuji bralec misli, da se je to zločinstvo v Prihovski župniji zgodilo. A tetnu ni tako, ampak zgodil se je uboj v sosedni fari, kjer so doma ubijalci, zapeljivka in ubiti. V tisti župniji je bil tudi nesrečnež »seeeiran« in pokopan. Tudi krčma, v kateri so se ga nesrečneži preveč nasrkali, je v sosedni. fari, ne daleč od tamošnje župnijske cerkve. Nobena teh oseb ne spada k Prihovski župniji, tudi ne k naši občini. Nas Prihovljane pač ne more veseliti, da se kaj takega na nas obeša! Iz Pletrovč. (Izdatna nagrada.) Velerodno predsedništvo štajarske hranilnice v Gradcu je gled6 na velevažno podjetje vinorejske družbe za »Celjsko vinsko okolišee« tej družbi za začetne potrebe blagodušno na prošnjo podpisanega načelnika volilo izdatno svoto celih 100 gld. Imenom vseh udov vinorejske družbe si usoja načelnik v posnemanje za velikodušni dar očitnim potom in javno tu najtoplejši zahvalo izreči velečastitemu predsedništvu štajarske hranilnice v Gradcu. 0 oporabi nagrade se bode slavnej hranilnici natanko poročevalo. — Predsednik vinorejske družbe za Celjsko vinsko okolišče. Gustav Potočnik, nadučitelj. Iz Cadramske okolice. (Letina.) Z ozirom na nekatere druge kraje, kjer je bila po raznih uimah poškodovana večina poljskih pridelkov, smemo se tukaj sploh še srečne šteti, ako primerjamo pridelke k eden drugemu. Ozimine so bile spomladi precej redke, pa so se pozneje zelo zarastle, zlasti pSenica je bogato obrodila in ko bi imela ceno, kakor se ji spodobi, lahko bi dobil marsikateri kmetovalec lepe denarje za-njo, kar pa ni pričakovati. Sena je bilo tudi tukaj, kakor večji del povsod, blizo polovico manj od lani in marsikateri kmet bi rad prodal svojo goved, da bi laže shajal s krmo, ali pa da bi plačal vedno naraščajoče dolgove, pa ne more, ker mu nihče še polovice prave cene ne obljubi. Ajda še sedaj lepo kaže, čeravno je bila po viharju in plohi precej poškodovana. Sadje obrodilo je zelo različno, največ bilo jo češpelj in sliv, a najmanj hrušek, zato napravljajo Ijudje mošt največ iz jabelk, katera so bila srednje polna, cene pa nimajo preveč visoke. Vinska letina bode pa menda, kakor že zdaj dve leti slaba, ker grozdov ni mnogo videti, razun na kaki izabelini brajdi in še tega je dne 9. t. m. drobna tooa med silnim nalivom precej razcepila. Trs si je sicer letos tam, kjer so vsaj dvakrat škropili, preeej opomogel in ima močne rozge, vendar pa še se tam pa tam po listji peronospora prikazuje, opaziti je tudi marsikatero drevo, posebno mlajše, kakor da bi mu tudi ta bolezen perje pokončavala in tudi sadje ostane zelo slabo. Da bi vsaj škropilnice bile bolj po ceni, škropIjenje je vendar koristno in potrebno. Bregovski. Iz Negove. (Priimena.) »Imena učencev je pisati tako, kakor žele njih stariži«. Ta določka paradira tudi vže v šolskih zapisnikih Negovskih. Prav dobro sredstvo pa je za Negovsko šolsko voditeljstvo! Iz priimen šolske mladine plodili se bodo tako lahko Negovski nemškutarji. Žal, da so priimena v rojstnih knjigah pokvarili nekdaj pisatelji matičnih spisov. Dolžnost je torej, da zdanji pisatelji župnijski taista priimena »pravilno« pišejo. Vsako priime ima — mora imeti svoje lice, to je v vsakem jeziku — svojo obliko. Nikakor torej ne pritrdimo terau ukazu odzgor; ker iz njega bi še hujše berolinilo. Tako je na pr. šolsko voditeljstvo Negovsko vže začelo priirnena kvariti na pr. Markovich, Klementschitsch, Wresnig itd. To je nepravilno, to je nemSkutarsko! Saj se oča teh šolarjev tudi tako podpisujejo, odgovorilo mi bode Negovsko šolsko voditeljstvo. Da, ker so ga tako tudi poprejšnji nekateri šolmaštri učili. Torej pozor! — Imena in priiraena naj se pišejo prvič: v krstnih knjigah pravilno. Izpisi iz krstnih knjig naj bodo pravilno pisani in nobeno voditeljstvo, izlasti šolsko naj se ne usoja s priimeni beroliniti.