Jffvsak d.n razen .obet, nedelj ijj praznikov. ^ued daily exeept Saturdays Sundays and Holidays PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški in upravnlški prostori: 2657 South Lawndalt A vs. Offic« of Publication: 2057 South Lawndala Avo. Telephone, Rockwall 4004 r0_YEAR XXXVni Cana llata )• $6.00 s1^itsg^ffg acntu:;yc^ si slgygg. chicaqo aa. ilu pondeljek. ii. januarja (jan. an. 1146 Accsptanea let availing at apecial rate of postage provided for in saction 1102, Act of Oct. 2, 1917, authorized on June 4. 191b. Subscription $6.00 Yearly STEV.—number 14 iplošna jeklarska stavka se iričela v tridesetih državah! Inited States Steel Corp. zavrgla Tru-mano v predlog ;aISER PODPISAL dogovor I CHICAGO. 21. Jan.—General-stavka jeklarskih delavcev, unije Kongresa Indus-tkih organised), se ie pridela Okrog 1200 tovarn v 30 mh ie moralo sapreti vrata, stavki le savojevanlh čas ,000 delavcev. Ogromni industrijski Imperij Jekla"—U. S. Steal in njene, podružnice—Je adei v stavki. Tovarna "mi-I jekla"—R e p u b 1 i c Steel , Youngstown Sheet fc ube Co.. Bethlehem Steel Co., land Steel Co. in Jones 6c ughlin Steel Co.—so ustavile rat včeSaj. ie drifce ameriške industrije o čutile posledice splošne arsko stavke. Morale bodo iviti ali omejiti obrat saradi anjkanja jekla« če bo stsvka Igo trajala. Vsi milijonov de-ivcev bo izgubilo saslušek. Okrog 77,000 Jeklarakih delav je zastavicah v čikaškem rikiu. Formirane ao bile vkovno straže in ptketl obla-jo tovarne. WASHINGTON, O. C., SI. Jan. ry J. Kalser, ki obratuje sko tovarno v Callforaljl, ari je uposlenfh do 4000 vcev. Je podpisal otor z jeklarsko unijo CIO na "i predloga predsednika Tru-ana. Dogovor določa zvišanje plače a 18 in pol centa na uro. Kaiser podal izjavo z ostro obsodbo orporacije United S|atee Steel drugih kompaalj, ld so zavrg-■ Trumanov predlog in s tam rovccirale jeklarsko slsvko. Washington. D. C.« IS. jan. — rizadevanja predseidika Tru- nana za izravnavo mezdnega »pora med jeklarsko unijo CIO n jeklarsko industrijo so se iz-alovila, ko je korporacija United pates Steel zavrgla njegov »fcdklUlede zvišanja plače za »n pol centa na uro. Philip piedsednik unije, je Prejel Trumanov predlog. Murray je dejal, "da je akcija eklarske korporacije v bistvu rota velebianisa proti ameri-Pjmu ljudstvu in vladi. Čez [00,000 jeklarskih delavcev bo igralo /astavkati v pondeljek, tcr Jo korporacija zavrgla Tru-|.ar>ov predlog." I Jt-kJai.ska industrija je po Be-F. Fairlessu, predsedni-I k :P"raeije United Steel, po-K1' zvišanje plače za 15 cen-Trumanova admi-1 Je upala, da bodo j1™-' v drugih industrijah kon-r11 " bi ae konflikt med ■fk," unij0 in kompanijami |&.rrr in ameriško ljudstvo ^ tesna." je rekel Tru-sv°jl izjavi. "Žal mi je. ' vsi naši napori za odstavke v jeklarski in-'jalovili. Učinek jek-tavke bodo čutile vse h-l* Naša prizadevanja keditev industrij za pro-< ivilnih potrebščin bo-! < kakor tudi poskusi za ekonomije. Posledice ' čutile po vsej deželi. ™ upam. da bo korpora-'m<,d States revidiralo blišče in sprejela moj R'ede izravnave kon- Prelom med Francijo in Španijo? Debata o zunanjih zadevah —---- Paris, 19. jan. — Ustavna skupščina je ugladila pot za prelom diplomatlčnih odnošajev med Francijo in špansko vlado diktatorja Franca, kakor tudi za na vezan je stikov z voditelji španske republikanske vlade, ki je bila formirana v Mehiki. Zadevni zaključek je bil sprejet po debati o zunanjih zadevah v skupščini, čeprav je zunanji minister Georges Bidault izjavil, da Francija ne more sama nastopiti proti Španiji. Francija je prej predlagala Veliki Britaniji in Ameriki, naj skupno z njo pretrgata odnoša-je s Francovo vlado. Uradno naznanilo pravi, da je francoska vlada odobrila predlog Amerike, Rusije in Velike Britanije, naj se mirovna konferenca vrši v Parizu. Konfe-lenca se bo pričela v maju. Italijanski socialist v Londonu Navez*! je stik« hai. Mr-.k' MlUU v' ** p«< duk( i a- bUdIt M- | London, 19. Jan. — Pietro Ncnni, vodja italijanske socialistične stranke in podpredsednik :talijanske vlade, je dospel v Lcndon. On je navezal stike z delegati, ki so prišli na skupščino Združenih narodov. Skuša iih pridobiti za podpiranje kam->anje v prilog Italiji, da bi po-tala članica organizacije Združenih narodov, pred podpisom mirovnih pogodb za bivše sate-litne države osišča. Nenni Je prišel v London, da :e udeleži diskuzij o oživljenju socialistične internacionale. Po naključju so se pričele v času zborovanja skupščine Združeni n narodov. Izgledi, da bo Nenni dosegel jvoj namen, niso vidni, toda vseeno se je lotil dela. On upa, in bo dobil oporo pri Rusiji v itizadevanjih, da Italija postane* Slanica organizacije Združenih ie rodov. Ce se to zgodi, bo po-pešeno sprejetje Bolgarije, Ru-runije in Ogrske, ki so pod sovjetskim vplivom, v organizacijo. J« dejal, da je študl-^fcte m številke, katere i Hložil posebni odbor. y „Ako konj0 vsnjem učnih knjig tn drugih^, Mkcijtf bo g !em prUn„it tin ViUK'h potrebščin. Židovski begunci zadriani nm parniku Jeruzalem, Palestina. 19. jan. — Britske avtoritete ao zadržale pern »k na katerem se nahaja če/ liso£ židovskih beguncev i/ KMope, v blifini Majfe Begunci so se namei avail nelegalno izkrcati v lukl . Zupan Curley spoznan za krivega Washington, D. C., 19 jan. — James M. Curley, župan v Bo., tonu, Masa. je bil na obravnavi pred fedeialnim distriktnlm m>-d iščem spoznan za krlvegs zk> labljanja pošte v sleparske rm mene. Porotniki so se posvefo veli dve uri in potem podsli mvoj Izrek Za krlvegs sta bil<« »pojnans tudi Donald W Smith, bivši člsn federalnega delsvske-i/m odbora. In James G FuHer aUdnji je bil te prej obeljen na pet let Ječe zaradi tlorablja nja pošte v sleparske namene. voditelji Kongresa iridustrijskin organizacij so vrhovna oblast v leželi," je grmel. "Ako ne moremo storiti ničesar, naj kongres abdicira fn proglasi Philips Muriayja ali Sidneyja Ifillma-na /a nominalnega kralja Oba imata že sedaj suvereno oblast " Kast land u se Je pridru|IJ v napadih na voditelje CIO kon-grešnik Hmith, demokrat iz Virginije in znan sovrsžnik delsv-skih unij. On je dejal, "da sta CIO in odbor /.a politično akcijo napovedala odprto vojno vsem javnim uradnikom oj predaedntka dol, ki priporočajo /manjšanje njihove oblasti. Kongres ne sme kapitulirati pred Murra^jem, Hillrnanorn, i *Ogtaka proglašena /a republiko, ko se bo sestala narodnu »kupščina v svojem zasedanju. Skupščina bo odredile deleko-sežne lelorme in odobrila program, ki določa razkosanje ve-le|xjM'*tev Nemški trust pod ameriško kontrolo Ikrlin, 19. jan. — I. G. Far-benindustrie, nemški industrijski trust« je prišel pod ameriško kontrolo. Ta je zalagal Hitlerjevo vojno mašino s potrebščinami. Ustanovljena je bila komisija /a kontrolo trusts, katere načelnik je James S. Martin, bivši pomotnl justlčni tajnik Reutherjem in drugimi, ki se poatavljajo kot delavski voditelji. Sprejme rw*; zakon, da bodo unije enako . Ceno ogtaoov po dogotonu—Rokopiot dopUot ta i m do eročojo. RokopUl literarne vsobtao (trtico. p«™«^ potmi Ud.) bo vrnejo pcšUjoielJu to v »iutaju. to to prttoiu Advertising rotes on ttereemoni^-Monuscripts ol communication! aal n—rPr'"-4 articles will not bo returned. Othor manutcnpU such oo stories, ptoys. pcemo. etc^ will be returned to Bonder only when accompanied by aolf-oddraaooi and Haaiov am voo. bar Una olik o PROSVETA 2817-M So. Lawndala Atb. Chicago SI, Hllnoio MEMBER Or THE FEDERATED PRESS IBB Dotum v oklepaju na primer (January 31, 1046), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam liat ne usta vi. « ■ -- IZ naselbin PISMO IZ PRAPROTNICE PRI MIRNI NA DOLENJSKEM Cleveland. O*—Po dolgem času sem prejel pismo od moje sestre Lojske, poročena Možina v Praprotnici pri Mirni na Dolenjskem. Pismo je datirano 31. avgusta in poštni pečat mirnoke pošte pa 1. septembra 1945. Poslano je bilo po zračni pošti, s pečatema belgrajske vojaške cenzure in italijanske vojaške cenzure za civilstte. Potovalo je cele štiri mesece Pismo se glasi: " Riače in cene in kontradikcije—ll V zadnjem članku smo se dotaknili ene faze glede plač in cen in pokazali, da niso absolutno navezane druga na drugo kot trdi kapitalistična propaganda. To dela predvsem zato, da zavaja Široko javnost in napeljuje vodo na mlin "free enterprizorjev." Ampak so še tudi tako zvani profesorji ekonomije, ki se še vedno ' čvrsto drže naukov Adama Smitha, ki je v drugI polovici 18. stoletja dal teoretično podlago novemu kapitalističnemu reda, ki je bil tedaj na Angleškem v svojem začetnem štadiju. Ampak v »lični mentaliteti je še ogromna večina ljudi. Zato tudi marsikateri slabo ali pa razmeroma dobro plačan delavec gleda antagonistično na zahteve ali stavke drugih delavcev za boljši kos kruha. Mogoče tukaj igra vlogo zavist, ki izvira iz ignorance, katera je najboljši kvas za razne zavajalne pa dobro plačane zavajalce. Zavisti je, žal, še zelo veliko na svetu. Ta zavist pravi, naj se tvojemu sotrpinu ne godi bolje kot tebi, marveč slabše. Na drugem ekstremu so tudi nekateri laži-radikalci, katerim so delavski boji za večji košček kruha vse preveč konservativni in sploh nič drugega kot navadno slepilo, ki se ga poslužujejo unij-ski voditelji za zavajanje delavstva, Tudi unije jim niso nič drugega kot orodje kapitalizma. Do neke mere so v pravem lo v tem, ko pravijo, da delavec s samo mezdno zavednostjo pleše le v kolobarju. Ampak mezdno je v resnici vsak delavec zaveden--»ase. pa naj bo največji konservativec ali revolucionar; toda ako je delavec toliko konservativen, da načelno ali v praksi zavrača unije in njih mezdne boje, bo tudi zelo slab bojevnik za odpravo kapitalizma. Nasprotno: iz teh elementov se bo najprej rekrutiral fašizem. Ne samo kapitalizem, marveč tudi razni psevdonradikalcl so polni kontradikcij. Kdor misli, da so cene industrijski^ pryigvodov tesno povezane ali povsem odvisne od plač, j t v veliki zmoti. Kdor to misli, ne pozna kapitalizma in ignorira metode moderne produkcije. Kapitalistični propagandist! res trdijo, da visoke plače neobhodno pomenijo tudi visoke cene. Resnica je, da so cene lahko visoke, plače delavcev v dotlčnlh tovarnah ali industrijah, iz katerih je prišlo blago, pa nizke. Takih primerov je v monopolističnem kapitalizmu nešteto. V monopolističnih Industrijah med plačami in cenami sploh ni nobene . zveze. Mellonova Aluminum Company of America na primer lahko postavi take cene svojim produktom, kakršne sama hoče, in to brez ozira na plače ali produkcijske stroške. To je lahko delala zato, ker je do zdaj imela absoluten monopol pri izdelovanju aluminija In nobenega konkurenta. Ta monopol so jI dajali patenti. Zato ste za aluminijski parni lonec (pressure cooker) morali na primer plačati $15 do $25—vsaj petkrat več kot je bil vreden na podlagi produkcijskih stroškov In "zmernega" proflta. Sllčnlh primerov imate taktično stotine v deželi. O tem je zadnja leta izšlo že veliko knjig, v katerih je naslikano monopolistično manipuliranje cen, dogovori in praktlciranja. Sploh gre voa tendenca monopolističnega kapitalizma za tem, da omejuje produkcijo, da lahko poljubno navija cene. V teh industrijah produkcijski stroški niso noben določilni faktor za cene; te se rav najo po znanem profltarskem pravilu—"as much aa the traffic will bear," all po naše: "računaj kolikor največ moreš." * V nemonopolističnih ali konkurenčnih Industrijah je slika seveda diugačns. Tukaj cene več aH manj zavise od produkcijskih stroškov, v katerih so plače večji ali manjši faktor. Ampak tudi v teh industrijah oo na splošno celo veliki profili. O tem se je uverllo zadružno gibanje iz lastnih izkušenj. Na podlagi teh Izkušenj m* vsaka tovarna, ako obratuje normalno, izplača v nekaj letih. Neka zadiuftia tovarno v Indiani se )e na primer izplačala v dveh letih, dasi ni računala za svoje izdelke nič več kot privatna podjetja. Zato se je zadružno gibanje tudi s takim elanom za&lo spuščati na polje produkcije, seveda za svoje lastne potrebe. Ampak velike korporscije, ki imajo značaj trusta, kot na pri mer U S Steel, Standard Oil, General Motors, etc., etc., lahko tudi na različne načine manipulirajo In napihavajo produkcijske stro Ške. da zakrijejo svoje velikanske profile.' Zato se tudi upi rajo temu, da bi pokarale svoje poslovne knjige. V verigi produkcije od surovega materiala do ugotovljenega blaga lahko tu ali tam toliko napihnejo urodukctjake stroške v skritih profilih, da lahko pri dovršenem produktu pledirajo svojo navidezno "nezmožnost" povišanja plač. To je resnica pri vseh truatlh, poaebno pa prt Jeklarskem. General Motors se pa sploh na lo ne sklicuje kbjti Walter Keuther jo je finančno efektivno razkrinkal. ' Toda v kapitalističnem svetu so tudi tako zvana "marglnalna' podjetja ali celo industrije, ki ne delajo tako velikega profila kot monopolistična ali trustovska pn je bivši Du Pontov uslužbe-ec. * Pattersonova mentaliteta za-teva, da morajo biti politične blike v drugih deželah v vsa-em oziru take kot so najboljše Združenih državah, sicer jih oče priznati za demokratične 'oda njegov glavni stik z Jugo-avijo je bil skozi mladega »vsega) kralja Petra in njego-ih dvornikov v Londonu in lelgradu. Patterson se hlini a čisla Tita osebno, resnično a - brez da bi se tega zavedal svojih lastnih možganih — lasprotuje vsemu, kar Tito predstavlja. Revija New States-nan & Nation (London) ima o-azko v izdaji 24.. novembra, da Patterson) zasluži naslov "ame-i&kega ambasadorja pri opozi-liji", kot ga uradniki v britan-ki ambasadi v Belgradu pri-latno nazivajo. Pošilja državnemu departmentu dolge kable protivnimi poročili o Jugo-ilaviji. Ko je bil prošlo poletje Združenih državah, je očivid 0 trobil predsedniku Trumanu ušesa svoje narobe-pojmfe :aj Jugoslavija ni in kaj bi morala biti Toda Patterson je ameriški 'eleposlanik za Jugoslavijo (ali "opozicijo") le po imenu; v žavnem departmentu je nad Jim pretkana poklicna oseba •pega obličja po imenu chantz, katerega drugi amba-dni uradniki in Britanci š peščico presnih Mihajlovičevih zagovor« likov v Belgradu, ki računalo * anglo-ameriško intervencijo vojno z Rusijo,. Schantz je "bral vso osebje v ambasadi v plgradu. Koga pravzaprav Schantz ? Kaj je njegova igra? Kaj »oče doseči skozi svojega lut-a "veleposlanika" Pat-pona? Ob kratkem: zastopa te-, balkanskih ekspertov" v !a vič le kralju vdan, patriotični ooklicni yojak in ne kolaborator z Italijani in Nemci, niti ne pripravljen boriti se proti Titu. Leta 1944 je nova Titova v! v-dla postavila Mihajlovičevo ime prvo na listo vojnih zločincev n zadnjo jesen je izdala 800 strani obsegajočo knjigo dokumentov (prvega izmed dveh ali več takih zvezkov), ki dokazu-ejo, da je Mihajlovič vojni zlo? jinec na podlagi sprejete zavezniške definicijev kdo je vojni dočinec. Zadnjih 14 ali 15 mesecev jc )ila "diRlomacija" Schantza in 5attersona motivirana največ /sled namena tiste klike "balkanskih ekspertov" v državnem departmentu, da bi aa prisililo rita — isbrlaatl Mihajlovičavo me s lista vojnih sločlncev. 'Eksperti" to hočejo, da bi se zmazali iz zagate v departmentu in pred zainteresiranim de lom splošne javnosti ter v očeh vashingtonskega tiska (ki ima tudi kosmato vest glede Mihaj-!oviča). To želijo radi tega, ker ;o tiste vrste ljudje, ko.jih vpogled v človeške in narodne razmere jih navdaja s strahom in jim osovražuje tekoče ljudske vstaje po vsem svetu. "Eksperti" ter njihovi tovariši po tem-oeramentu in v socialnem vpogledu se trudijo na vse kriplje, 1a bi zastavili, diskreditirali, zbrisali in preprečili vsako tako vstajo, medtem ko čvekajo o demokraciji in svobodi, katero narodi iščejo in se zanjo borijo. "Balkanskim ekspertom" torej ni mar objektivna situacija v Jugoslaviji; brigajo se in poskušajo, kako bi manipulirali ta ooložaj v svoj lastni prid vzdr-*anje starega, zadušitev novega ter ohranitev svoje reputacije, ki je sploh nimajo. Skozi Pattersona (ki se široko-usti, da v Jugoslaviji "ni takih štirih svobodščin kot jih ume-vamo mi v Združenih državah") pritiska Schantz na Tita, da bi opustil obtožnico proti Mihajlo-viču. Tito se pa ne da ganiti iz enostavnega vzroka, katerega se "balkanski eksperti" v državnem departmentu dobro zavedajo, namreč, da )• Mlhajlovič so-daloval a sovražnikom iar da so njegovi četnlkl poklali na ato tlaoče nabor banih Jugpalovanov s njegovim odobrtfom ali pa v smislu njegovega povelj«/ pove-Ja. Id Jih Je odobrila ubeina kraljeva Jugoslovanska vlada v, Londonu, prt kateri Je bil Pat toraon najprvo akreditiran kot rolopoolanlk. In ker ae Tito nofco ganiti, poplavljata Schants In Pattarson državni depart moot In Belo hišo s neugodnimi poročili o Jugoelavljl. Ta dva zadržujeta trgovska In kradli na pogajanja (mad Ameriko In Jugoalavljo). Navdušu-jata tudi ameriška poročevalca ▼ tujini da pošiljajo v Ameriko Titu sovražne depeše, odklanjata potne viae Jugoslovanom, ki žalijo potovati v Ameriko po trgovskih poslih. Ponovno: Ali prodaodalk Tru-manj kaj ve o tam? Va 11 gospod Byrnaa? (Pripomba: Vsebina tega članka tudi deloma pojasni, zakaj je državni department "prištu-lil" tisti "rep" v svoji izjavi za tisk, ko je naznanil pred Božičem, da uradno priznava novo jugoslovansko republiko. "Balkanski eksperti", katere je A-damič tako mojstrsko predsta vil svojim čitateljem, imajo precej masla na svojih glavah, in to maslo se je pričelo slednje čase topiti. Vse to je dobro znamenje za Jugoslavijo. Propaganda proti nji, ki jo vodi re akcionarni tisk v Ameriki in Angliji zadnje čase, je le krinka, za katero se skrivajo stari grehi ameriške in britanske diplomacije napram novi Jugoslaviji in njenim prebujenim narodom. Zakaj ne slone ameriške zunanje smernice v duhu revolucijonarnih principov izza 1776, namesto v duhu angleškega kolonijalnega imperializma pred dobo ameriške revolucije, s katerim se Amerika danos smeši pred vsem demokratič nim svetom? Mirko G. Kuhal. ' tajnik SANS-a.) Nekaj kratkih svetovnih vesti 1 državnem departmentu ashingtonu — ^mo manjše r*dmke, ki so bili preje odgo-Sumnerju Wellesu in A-Berleju, toda so zadnje "• kaj takega postali le '*d<*tno nadzirana klika Nrtmentu — ki so ga polomi-vsaki točki, ko so prouče lm analizirali Tito-Mihajlo-n problem v dobi med 1941-razpolago so imeli vse '",rr*nje, kar jih bi človek M >"val, da položaj v Jugo-•viji- /azre v pravi luči glede 1 ,n njegovih partizanov, to-r* " marali videti resnice. • je niao mogli in so Mihajloviču svojo tr-k kMero so sami sebe pre-1 j>omočjo Konstantina • ir> britanskega zunanje-i^ta 1941. Ta teta Ji i* bila, da )e Mihajlo- irsh Vesti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije Zavezniška vojaška vlada Nemčiji je ustanovila nemško časniško agenturo pod imenom DANA, ki bo zdaj kmalu preSla v nemške roke. V njej bodo delali različni protinacistični nem ški časnikarji. a V mestu Eberswalde blizu Berlina je bilo obsojenih 1 Nemcev na smrt, a trije drug mecUnj^-ena žena, na dolgoletne ječe. Obsojeni so bili rad tega, ker so ropali in plenili podeželje in pri tem nosili obleko rdeče armade. * Češka policija je našla film, na katerem so nacisti "oveko-večili uničenje mesteca* Lidlco in umor vsega moškega prebivalstva. Češka vlada ima tako zdaj v rokah dokumentarne dokaze za odgovornost nemške nacistični stranke. * Razmere na Francoskem glede prehrane so postale tako a-kutne, da je vsa javnost skrajno razburjena. Začelo se je že gibanje, ki zahteva, da je treba postaviti bivšega socialističnega ministra za prehrano Christiana Pineaua pred sodišče. Pineau je bil preteklega novembra od-slovljen iz vlade generala de Gaulla. e Namestnik avstralskega zunanjega ministra Norman Makin je predstavnik Avstralije na zasedanju glavne skupščine zedi-njenih narodov v Londonu. RAZSTAVA UMETNIKOV PARTIZANOV HRVAT8KE V Jakopičevem paviljonu razstavljajo po katalogu sledeči slikarji: Agbaba Zvonko. Čače Ive, Čermak Lela, Detoni Marijan, Glad Zvonko, Herman Oskar, gnjatovič Nikola, Job Jeličič, Kljakovič Živko, Knježevič Jo-ko, Kovačevič Branko, Mraz 'Vanjo, MurtiČ Edo, Ostoja Mir-co, Parač Vjekoslav, Postružnik Oton, Priča Zlatko, Radauš Vanja, Raikovič Stjepan, Reiser Nikola, Šestič Ljudevit, šimaga i >etar, Tiljak Duro, Tolič Milaft, Zupa Anton in Joso' Janda. Kakor je bila razstava naših partizanov-umetnikov edinstven dogodek v našem, umetnostnem ::ivlj^nju, tako Je tudi ta razsta-za naa velik praznik. Prvič vidimo v fej raattavi nadaljevanje umetnosti, Hi je zrastla bodisi neposredno "borbi naših narodov za svobodo, bodisi posredno na osvobojenem ozemlju, toda pod svežimi vplivi velikih dogajanj In je ta umetnost svet zase, živ, neposreden, borben, či sto prislonjen k velikemu življenju ljudskih množic. Drugič: hrvatski tovariši ao nas počastili s svojim obiskom ter s tem naka zali nove vezi, Id so zrastle med Slovenci in Hrvati, vezi, ki bodo na političnem In kulturnem polju trajne in nezlomllive. I Umetnostne stike med Hrvati in Slovenci smo imeli že pred vojno. Saj so skoraj vsi naši mladi slikarji in kiparji našli v Zagrebu na umetnostni akademiji gostoljubno streho in pouk Hrvatski umetniki so razltavlja li v Ljubljani in naši so obiske vračali Vendar pa je ležalo med nami In Hrvati nekaj, kar se je pri Sotli končalo, kar je povsem pozabljalo na našo skupnost is 16. stoletja, iz časa velikega Matije Gubea in tovarišev. Nekaj, kar so naši politiki iz stare čar-šijske Jugoslavije znali upora-biti v svoje kupčijske namene, naroda pa sta ob Beli Krajini, Kolpi in Sotli čakala, nikakor ne razumela in živela vsak zase liivljenje, ki je bilo težko, polno bede in pomanjkanja. Prišla je narodno osvobodilna borba, ki je zajela vse narode Jugoslavije. In kakor so fašisti grešili enako nad našim in hrvatskim ter drugimi narodi, tako solu* jim vsi narodi postavili po robu na enak način. Prišlo Je do pravega, resničnega bratstva v orožju. Nikdar ne bomo pozabili, kako smo se razveselili prvih vesti, da so hrvatske brigade skupno z našimi potolkle belogardiste ali pa fašiste na naših tleh. Oživela je stara tradicija Matije Gubca, zopet so hrvatske in slovenske ljudske množice skupno udarile po narodnih škodljivcih, kjerkoli so se pokazali. To brst stvo med našimi narodi, podpisano s krvjo naših najboljših sinov in potrjeno po naši veliki zmagi in svobodi, p# mora nujno tudi na kulturnem poprišču ter posebej še v umetnostnem sodelovanju ostati trajno. Sotla in Kolpa kot meja med našim in hrvatskim umetnostnim svetom mora izginiti za vselej. 2e popreje se je Jakopič opa-jal nad čudovitimi barvami hr vaiqke zemlje, že zdavnaj je Ja ma V-pritajenem žehtanju pa nonske ravnine in intimnem soju hrvatskega pejsaža ustvarjal svoje najboljše podobe. Žene v narodnih nošah, v parkem soncu na žitnem polju ali dekleta, plešoča kolo v medllkastem žarenju poznega sonca—kako je znal naš Jama seči do skritega srca lepe hrvatsko krajine! Po drugi strani pa bodo morda hrvatske slikarje pritegnile naše planine, sli-lovita menjava luči naše Gorenjske. hlad večerov ob hitri, bistri Plavlovčevi Savi, harmonična valovitost Jakčeve Dolenjske. Saj je lepota naše in hrvatske zemlje tako velika, da je ne izčrpajo ne te niti ne generacije oodočnosti. Zatorej je predmet večen, bratstvb med našo in hrvatsko umetnostjo pa naj ob njem ustvari najboljše in najlepše v čim večji in popolnejši dvig tako naše kakor hrvatske umetnosti. Naša razstava je kvalitetno gotovo zelo dobra. Tu je delo ljudi, ki niso ustvarjali v ate-Ijejskem miru, marveč so v nemirnih časih bojevanja sledili svojemu ^umetnostnemu nagonu tpr klicu naroda, ki je hotel in potreboval tudi kulturni^ pomoči in dokumentacije, Kako sorodni sta po snovi naša partizanska razstava in ta hrvatskih bratov! Trpljenje naroda, njegovo veselje, zmage in umik, beda po-edinca, masovni pokolji~-nad vsem pa odpor do fašističnih zlo člncev, odpor do tistih iivrikov, ki so puščali za seboj samo kri, ruševine, bedo in zločin. Kot en sam krik groze in upora nad brezumnimi zločini izzveni mo-numentalna "Jama" Ivana Go-rana Kovačiča s podobami Zlat ka Price in Murtiča Eda. Kako vizlonaren svet nam odpirajo podobe Detoni Marjana. Trpljenje borcev nam slikajo, dolge nočne marše in prehode preko rek, halucinacije do smrti utru Jenih borcev. In trpljenje naroda v ječah in mučilnicah ustaš-klh, nemških in drugih fašistov. Iz vasi in mest utrgane ljudi, po-gnsne na morliča sli v bresmsj no trpljenje koncentracijskih ta borlŠč. To so nepozabni obras bosanskih kmetov v atrsAni ose melostl pobitih svojcev, požge nih vasi in opustošenega polja. Tu so nepozabni prisori pokla nlh otrok in mater, ki nad njimi žalujejo. Toda razstava, M je iskrena, nam pokale tudi drugo lice. Vidimo trde, uporne vojs-ke-borce, politkomisarje in komandirje hrvatskih brigad (Zlat* ko Priča ali sijajni Šimaga Peter, Radauš itd.), podobe, ki nam zgovorno pripovedujejo, kako je znal hrvatski narod vračati mi-o za ncdrago. Nepozabne so te trdne oči, ta upom isras obrazov, ki so videli vse te strshote, a so jih znali tudi maščevati. In še in še se nam odpirajo nove strani umetnosti hrvatskih partizanov. V Širokem osuoboj** nem ozemlju je prišla do vsljave vsa slikarska tradicija hrvstake umetnosti. V žarki jasni luči sil nežni pomladanski barvi Upre* gvori obmorska krajin« s slikovitimi ladjami in poslopji. Po* zorno spremljajo slikarji vae pojave življenja okrog sebe. Tu so bežni izpiski žena, živali, krajine. * Nimam namena ocenjevati podob m risb od primera do primera in od imena do imena. Ugotavljam pa, da so hrvatski partizani-umetniki pokazali veliko, ds ao potrdili sloves, ki ga uftiva hrvatska umetnost pri nas. Rasstsva je lepo urejene (pri tem so pomagell nesebično in po* žrtvoval no slovenski partisan!* umetniki) in zasluži vso nsio pozornost. Prav bi bilo, d« isvržl* mo te dneve, ki >o nam Ae na razpolago, velike, masovne, skupinske oglede ta rssstave, da se na tak nsčin oddolžimo hrvatskim borcem-umetnlkom In da vsbu-dimo resničen interes se naše umetnostne prireditve. De. S, Miku*. / DOPISNIKOM IN ČLANOM JIDNOTX Kadar pOeie Proevetl tU v glavni urad SNFJ. t nesle*« Vilke M i Ns kuveett veelej laptfitM Chicago 23. 111. Te bo oUJAale Mo na čtkeškl poitl nam pa pe- Chicago and Northern Minoi ji > • . J the Center of Your Market UMiUli »**H»««mMMM.&« ** iškuiil Boj delavcev s, živlJ«-ko plačo Je odpor prt podjetnikih. Id šele ljubijo nisk* ^ * Pr^ra^najo. da bode cUlavc -tradalL krat. fttudij svasnlh »lllmleU v ttefc —tih Ja dogn.l Onim delavce«, ki ae saalužlll 910-990 na d*U. prt katerem bi —ležlll 99*990 m gorile pa ie asaal—999-919 as CMtspi Mtrftmm/im utrl Ji /«*»/ Mdint »m '•*/ Te Je kraj—kjer prrblva M,000,000 ljudi v eno. nočnem železniškem prevozu iz Chicaga. Industrija naatanjene v tem čikaškem okrožju vžlvajo mnoge ekonomske koristi: hitrejšo dostavo notri in ven; nižji stroiki tranaportacije, lahki dose« odjemalcev in zalagateljev; redni sprejem dolllh kupcev, Ena sarna stavba Merchandiae Mart— pritegne 400,000 kupcev letno. Furniture Matt je naprimer druga velika centralna trgovska stavba, poznana centrala industrije, NI čuda, da je Chicago poznano kot sploAna '•Velika trgovska centrala." Industrijske možnosti se—Osrlje trgovske centrale kupovalnegu in prbdajatnega omrežja, Chicago in severni ilUnoiski okraj napravi nuklej. ki je sam dbsabi veliko tržitfe in velikan zalog 5 milijonov ljudi živi v tem okraju z dohodki, ki so prollo leto dosegli 7% bilijona dolarjev letno Tukaj j« J0,000 različnih tovarn, ki izdelujejo vae od malih kolaa do X-ray oprave. Aeat in osemdeset odstotkov vseh vrst U.S. industrij ja reprezentiranih tukaj. Chicago jc pravilno nazvano "oddelek pro-dajalen vseh industrij"—povrhu ps faktor, kjer industrije kupujejo tudi delno produkte od drugih tovem. Okrožna poslufa Ja precej široka —Življensko in delovno stanja v bližnjih naselbinah napravi jejo Chicago in asverni Ulinois zelo atraktivne za tovarnarje in sa delavce enako. Stanovanjski dis-trlkti so pazno zonlrsni. Mesto in okolica sa vedno primarno planira v napruj in realistično uredi. Okoliška posluga polioije, ognjegascev, zdravstveni, sanito-i h m oddelki, tole, bolnižnioe in cerkva, univerae in museji ao poznan! kot najboljši v deteil. A pri sem fem so dsvki po mižlje-nju kvalificiranih sodnikov šmarni. Na vao povprečno davčno mero spada Chicago pod osmo vrsto izmed petnajstih večjih mest v Zedlnjenlh državah Študije pokazujejo, da so splošni lo-kalni in držsvni dsvkl ns tovarniško Industrijo 1« mali del splošnih dohodkov. Sedaj Ja šas~ Rsvno sedaj v tem času Industriji) iščejo primerne atrateglčne proatore kot Šs nikdar prej, Progresivni trgovci precenjujejo glavne faktorje, ki pokazujejo najboljše možne lokale za njih potreba. Ti preiskujejo postednoeti, ki Jih tudi nudi Chicago in njen okoliški okraj kot najboljšo irbiro za večino industrije. Ml z veseljem poma-gumo pri št udiranju vseh detajlev potrebnih v to svrho Mi pomagamo t poslugn Izkušenih industrijskih ln*inlrjev, ki ložno poznajo vae ugodnosti tega okraja. Mi z veaeljetn upoštevamo vaša poizvedovanj a in Jih drtlmo tajno, JJai Kit Industries locating In this araa have ikeae outstanding advanlagoa tlro.d Center of Ike U al led Stale« . World rpor! • Inland Wslerweys Oeofraphieal Center of US. Population • Great Financial Center • The Great Central Market" • Pood Producine end Processing Center • Lesdor la Iron Menufeeturtng • Osod Laker Relation 2.100,000 Kilowatts of Power • Tremendous Cool Reserves • Abundant Oas sad OU • Good Govora-Good Livtaf Tkis Is the fifth of a series of odeertleements on the Industrial, agricultural and residential „ of Ckicaee end Northern IlUnoU for more inter me lion, communicate with ike TERRITORIAL INFORMATION DEPARTMENT Mtrimiu H*>M*r 140 U*tk Uthi ». IWwOi-Shm KANJ+k 1617 COttMONWftALTH EDISON COMPANY . PUBLIC SKRVICE COMPANY OP NORTH KRN ILLINOI9 WESTERN UNITED CAS AND RLRCTRIC COMPANY • ILLINOIS NORTHERN UTILITItS COMPANY PHOSVETA \ KONGRESA # Zgodovinski roman , Spisal Tee bmx dr Iran (Nadaljevanje) Obrnil se je proti stropu: "Pripoveduje se, da je veličanstvo zbolelo. Zategadelj vladarjev ni na ples. Ps jaz vem, da ni bolan." "Kaj pa je torej?" Velika radovednost ji je sijala z obraza. "Vas bi rad videl! In ruski car tudi. V tej lepi narodni noli!" "Bi bilo to kaj prepovedsnega?" je vprašala nedolžno. "Gotovo ne!" je odgovoril. "A v tej družbi ne!" "Kje pa?" Nagnil se je k nji tor ji pripovedoval nekaj na uho. Se bolj je rdela. "Ali moža bi morala pripraviti, da bi čakal." "Dobro! Dobro! Torej ob eni bo voz pri stranskih vratih!" Od meščanstva je prišel grof Wallenstein k plemstvu, katero je imelo poseben prostor, kjer je smel plesati samo človek, ki je imel nekaj bokalov modre krvi v sebi. Zbrana je bila vsa kranjska aristokracija. Največ starikastih žensk, katere so od ošabnosti kar pokale. Grofa Wal-lensteina so te dame prav slabo sprejele in v zlo so mu štele, da je govoril s preprosto go-stilničarko. GrofinjaX*ichtenbergova mu je kar brez ovinkov povedala: "Grof, s takimi se ne govori!" "Pardon, premilostiva!" je odgovoril adjutant galantno. "Človek se mora najprej privaditi manjši luči, če naj se izpostavi žarkom nsj-večje svetlobe!" Pa se ni zelo rszgreval zaradi hladnega tega sprejema. Grof Wallenstein je prav kmalu Izginil s plesa tn iz dolgočasne plemenltaške družbe. Okrog enajstih je dospel knez Metternich s svojimi diplomati. Najprej je odlična ta družba šla k plemstvu ter imela ondi svoj cercle. Meščanstvo ps je ponižno čakalo, da pride na vrsto, ponižno, toda nestrpno, ker so skoraj vsi trepetali, da bi jih ogovoril mogočni avstrijski državni minister. Plementtaši so bili stari, znanci, zatorej jih je knez kaj brzo odpravil. Pristopil je k meščanstvu, kjer gs je sprejel ljubljanski župan. Nekaj odličnejših meščanov mu je bilo predstavljenih in tudi nekaj dam je ogovoril, med temi Židanovko in gospodično CeŠkovo. Nato je prijel malega Nesselrodeja ter ga potegnil k oknu, kjer ga je zapletel v dolg in— po mnenju občinstva—jakp resen razgovor. "Moje veličanstvo," je pričel knez, "je bilo dsnes preizvrstne volje!" "So pač prišle dobre novice!" je menil Nes-selrode. "Vrsg vedi, kaj je!" je del Metternich bolj čemerno. "Novic ni posebnih. A moje veličanstvo je bilo še sedaj zvečer prav izvrstne volje! In ta dobra volja se mi vliva kot laško olje v razburjeno dušo. Bogve, da je tako, grof!" "Si pač nepremagljivi ljubljenec svojega vladarja!" "Ljubljenec!" je odgovoril knez pikro. "Kdaj si že čul, da je bil prvi minister ljubljenec vl-sokegs svojega gospoda?" "Pri tebi, ljubi knez," je odgovoril Nesselrode priliznjeno, "bi se mi kaj takega ne videlo čud- Ao!" "Pustiva to! Tudi na avstrijskem dvoru je vse tako kakor na drugih dvorih. Sedaj je pri nas v modi grof Wallenstein, in skorsj bi stavil, da je mladi ulan že precej visoko splezal na lestvici cesarske milosti!" "Grof Wallenstein, adjutant!?" "Prav ta! Če imam še kaj diplomatakega talente v sebi, skomina mladega moža po tistem stolčku, na katenem sedi prt tvojem veličanstvu vitez Manzurov!" "Diable!" je vzkliknil Nesscjrode. - "Ne preglasno, Nesšelrode! Pa si že kd^ nemirno spal radi tega Manzurova?" "Pri Bogu, še nikdar!" "No vidiš, tudi meni grof Wallenstein ne bo kratil spanja! Glavno je, da je njegovo veličanstvo pisane volje." _ Diplomatska ptiča sta se spogledsla in Nesselrode je pomenljivo šepnil: "Le roi s'amuse!" "Glavno je," je povzel Metternich prejšnjo nit, "da so veličanstva dobre volje. A danes se je moje veličanstvo od milosti kar cedilo! Odpusti mi travialni ta izraz, Nesselrode!" "V čem se je kazala cesarska milost?" je vprašal ruski diplomat radovedno. "Dokončavši državne posle, je prijel visoki moj vladar za gumb pri moji suknji ter izpre-govoril: 'Metternich, zastavico imam za vas, čedno, a trdo kot lešnik!'—NI li to milostivo?" "Gotovo!" * " 'Poslušajte, Metternich! Kaj je to? Človek je, ust pa nima? Nt li to v resnici mična zastavica'?" "Prav mična!" "'Človek je, pa nima ust! Torej, kaj je to, knez Metternich'?" "Zaman sem ugibal, a veličanstvu se je žaril obraz kakor kres na griču.—Vrag naj ugane, kaj je to?" " 'Res, trda kot lešnik je zastavica'!" "Osramočen sem moral pripoznatl, da človeka, ki bi ust ne Imel, ni na svetu." "'Pač, pač'," me je zavrnilo veličanstvo.— "Tak človek ste vi sami, vi sami, ljubi knez Metternich'!" "Ni mogoče, veličanstvo, sem vzkliknil." " 'Pač, pač, Metternich, vi sami in vsak drug mojih podložnih'!" "Kaj pravite k temu, grof Nesselrode?" "Zelo sem radoveden!" "Kdo bi ne bil! Pre v po dunajsko se je odrezal visoki moj gospod: 'Der Oesterreicher hat ka Mund, der Oesterreicher hat a Goschen!' Zadovoljno se je smejal in ko sem bil že v drugi sobi, sem še čul visoki ta smeh." Diplomatična lisjaka sta se zopet spogledsla, nato sta pa oba izpregovorila eno In Isto besedico: "Duhovito!" "Ml, knez," je dostavil Nesselrode, "ki smo boljše vrste hlapci, potrebujemo dobre volje svojih gospodov bolj nego vsakdanjega kruha!" "Nekaj reslike je pač med mano in tabo, dragi Nesselrodet Visoki tvoj gospod te lahko z jermeni biča, In tvoje telo bi moralo mimo držati!". (Dtlje prihodnjič.) Kralj se je zravnal, položil roki na ročici prestola in se usedel ravno, kot majhen mop6. Leta so tekla. Nekoč se je kralj zbudil in začel prisluškovati. "Slišim neobičajno 'pesem," je spregovoril, "kakšni zvoki plujejo po zraku?" "To je luč, ki zveni v človeštvu," je odgovoril mojster ceremoniala. "Eden iz njih tam je iznašel način zdravljenja bolezni s sončno svetlobo." "A, s soncem najvišjega blagoslova!" je živahno rekel kralj. (Konec prihodnjič.) Razni mali oglasi BUBBLES «AVI- Razni mali oglasi ČUDOVITO JE ZA HRBTOBOL m Zakaj 1« obtoka mladine ■MMt de umazan o« ti 7 Kar 1« /d«) dvojna sitnost, a »omam kanjam mila I To je ropat vzrok ca oddajanje RABLJENE M/te-ČOBE. ki je potrebna za veijo pridelavo. Zapomnite, kjer je maitobe, tam J« milo. Torej branit« ta, aaj bodetc? Za prijetno olajta-njf poakuaite Mati. moderni in preizkušeni način, ki pomaga pri navadnem hrbtobolu. Samo porabite en velik Johnson BACK PLASTER ravno na bolečem prostoru. To je milo zdravilo in prijetno GREJE vaš hrbet, olajfta bolečine in okorelosti. Gorki flanelasti pad odpravi mrzloto. pasove in obveze. Dobar počutek. Isde-lani pri Johnson tc Johnson. V vseh lekarnah. ". {"»'•»t BACK PlASTER Razni mali oglasi PONDELJEK, 21. JANUAR.TA GENERAL OFFICE GIRL Capable of assuming responsibilities of small office. Good Pay G. RUHNKE SHEET METAL 2307 W. North Ave. PORTERS CHOICE OF 3 SHIFTS 8 AM to 4 PM, 70c per hour. 4 PM to 12 or 12 midnight to 8 AM, 73 Vie per hour. CHICAGO ROTOPRINT CO. 4601 W. Belmont Ave. HOTEL MAIDS AND CLEANERS HERE ARE PERMANENT JOBS WITH PLEASANT WORKING CONDITIONS FULL OR PART TIME FOR YOUR CONVENIENCE $02.00 per month Apply Edgewater Beach Hotel Employment Office: 5357 SHERIDAN ROAD Zbirka praznega ceremoniala Martin Andersen (la tbtvke Naxd ) Pred mnogimi stoletji, ko ljudje še niso bili tako pametni, kakor dandanes, je na vrhnji stopnji njihovega družabnega ustroja sedel človek, ki so ga imenovali kralja. Pomisliti moramo, da si je kralj—v št* oddaljenejši dobi— pribori) ta najvišji položaj v deželi, toda polagoma je preiivel proces nasprotnega razvoja Vsekakor, v zavesti ljudstva ni bil več najimenitejša oseba, temveč prej nekakšen bog , . . — in celo precej slaboten bog. ki ni prenesel kritike in je moral z zakoni biti zaščiten pred bogoakrulist vom Človeško mu ni moralo slutiti kot merilo. Delali mo ga v nenaravno velikih dimenzijah iz vse zaloge /lata. ki so ga ljudje imeli; on ni bil za nobeno rabo. v družb« je bil edini, kateremu )e bilo strogo prepovedano delali kar koli koristnega V tistem času je bilo na »vetu še nemalo ljudi, ksterih ideal je bilo životi ob tujam delu. Ti pa so bili lahko podložni Mimo človeku, ki je bil dovršeno popoln v vsem tem. kar so oni najbolj cenil). Tako je tudi polagomu kralj postal tak. kakršnega po-znamo.—Človek, ki ne more samostojno niti s prstom migniti, niti kar koli pomisliti. Kadai »o ga od brezdelja začenjali prsti srbeti, so mu dejali, da ae poigia s posodo z odlikovanji; in ako si ne bi bil moral na nekaj na- devati krone, bi mu ne bila potrebna niti glava. V kralju je krvava Ironija Previdnosti združila vse tisto, s čimer se ljudje v življenju bori* jo z največjo srditostjo: nerab-nost, pozlačeno nečimernost ln nasledstveno pravo—in ga vzdignila na višino kot skupni simbol naroda. V tem ozlru je kralj spominjal na nekatere malike. ki so jih starodavni barbari še delali iz čistegs zlata, a jim pri-sojsli nsjrazličnejše človeške hibe in slavosti in jih potem smešili v hudobnem bogoskrunskem kultu. Toda kralja nlao smešili—nasprotno! Vse najboljše so pošiljali njegovi mizi, ako je kdo ustrelil maatnega zajca ali utrgal neobičajen plod—je to šlo h kralju V vseh svetiščih dežele so zanj molili, in ako je ženska ro-dilu sedem za delo sposobnih sinov, so jih posvetili bogu praznega i-eremoniala Sredi človeštva, s sklonjenim hrbtom in napetimi delavnimi rokami, je stal slepeči prestol in oznanjal: upog-ni hrbet in plaz« ae navzgor; vi-Hoko nad poštenim vsakodnt*v> nun delom je aedel kralj, kot bleščeči simbol vsega tistega, kar ne šiva in ne prede in je vendar podobno Solomonu v vsej njegovi slavi. Res. ni manjkalo pametnih ljudi, ki so videli pogubnost take ureditve, toda ti na stvsr ni- so vplivali. "Kar naj sedi," so govorili najpametnejši, "on predstavlja skupek nezdrsvlh narodovih fantazij! To je najcenejšo! Poleg tega predstavlja on naš edini spomenik iz časov su-ženjstva. Čim strašnejši je on, ttm močneje kaže, kako smo napredovali!" Tako so se uspavali z besedami. In tisti, ki so peljali ognjeni voz napredka, so bili prisiljeni delsti velik ovinek, da se isognejo prestolu. Bolj humana doba bi si bila seveda ustvarila zlato podobo človeka in jo posadila tja gor, toda ljudje so v onem čftsu še stali na otroški stopnji razvoja—vse je moralo biti živo! Celo lutke so se morale gibati in govoriti: "Da!" Zatorej je kralj sedel na svojem prestolu. Dovoljeno mu ni bilo niti govoriti, da ne bi s tem. razkril navadnega človeškega razuma Naskrivoma je zdehal in »e dolgočasil—saj je tudi on bil človek! Včasih je njegova naiava premagala dresuro. "Da bi vsaj umrl, ka li," je govoril, "ali da bi živel v času svojih pradedov. Takrat m se vsaj lahko napil!" "Tiše!" je šepetal mojster ceremoniala "Vašemu veličanstvu se ne spodobi mialiti Vaše veličanatvo je posvečeno!" Včasih, ko se je y drliti zgodilo kaj posebnega, je kralj gledal dol s svoje višine "Kaj Um kani jo?" je vprašal. "Kakšen hrup je to?N "To je narod, ki se uči korakati. skušnja velikega pohoda. Toda vaše veličanstvo ne sme tako iztegovatt vrati Bolj ravno!" Girls-Young Women WE NEED Assemblers Solderers PERMANENT WORK GOOD PAY Excellent working conditions All transportation APPtY AT ONCE 1901 Clybourn Ave. GIRLS tf WOMEN Sewing Machine * »Operators STEADY j - GOOD PAY BEST Novelty Headwear 65 E. Randolph DIE SET UP MAN for Punch Press Dept. 6 Nites a week Top wages 2nd floor- Top men -Mr. Hetzel Wilson Industries, Inc. 737 W. VAN BUREN ST. POLISHERS & BUFFERS • Steady work Highest wages paid. AMERICAN PLATING WORKS 717 N. Ada, Chicago GIRLS # Needed as LABEL HANDS & SEWING PANTS Manufacturer—Steady work 320 So. Franklin (4th floor) Rami mah oglMl 50.00 REWARD If you know someone who ha. good car for sale or sell mc you? * for an unusually high pri<* Seeley 0607 or after 6 P M caU VINcennes 3901 MIDDLE AGED and ELDPRlv MEN Y1 to work in furniture factory. FENSKE BROS | 166 N. Throop St. GIRLS To do cutting, sewing and gen light work in small factory. Ste„ Good wages. Working conditu good. PITTSBURGH WATERPROOF CO 57 W. Grand Ave. - Delaware LITHOGRAPHER METAL A DECORATING PRESSMAN Must be familiar with 2-color Metal Printing Press CONTINENTAL CAN CO. 5535 WEST »5th ST. DIE SETTERS TOOL and DIE MAKERS Steady employment Plenty of Overtime 1901 Clybourn Ave. ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE so vsi društveni tajniki In šajniea la člani ki lih društva IsvoUJe v tc •vrha. Naši naatavljeni lokalni |p pote ralni saaiopriUd ca doleftsne okra)« Ml Louis Sarborich. sa Milwaukee Wis. ln okelieo. Anton Jaakovlch. sa Cleveland Ohio ln okolieo. frank Klun ts Chlahelma. Mina. sa Chlsholm ln okolic«. frank Cvetan is TIra MU, Pa., m vso srednje- vzhodno Pennq. Anton Zornlk Is Horailaio, Pa»# as vso sapadno Pennsylvania Pola« vseh teh pa lahko vsak šlar ali naročnik sam pošlje svojo naro* nlno direktno listu • - PROSVKTA 2857 So. Lawndale Ave* Chicago. Ill ills n niaconcfpckm, cancer h not solely a disease of middle or old age. Goari these you love frwn this kW«« of childhood. # 1 ' . + has full time work for GIRLS and WOMEN I TYPISTS - CLERICAL - INDEX CLERKS ORDER FILLERS - BILLERS KEY PUNCH OPERATORS STENOGRAPHERS • COMPTOMETER OPERATORS Immediate discount privilege* SEARS ROEBUCK & CO. Room 15—Administration Bldg. 925 So. Homan Avenue Hours daily 8—4:30 p. m. Saturday until noon . ■ i