Bodočnost demokracije je v vse širšem družlienem samoupravljanju Doslej doseženi pomembni rezultati kažejo, kako pritlikavi in kratkovidni so, in kako postopno postajajo tudi smešni tisti des- orientirani posamezniki ali politični špekulanti, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da bodočnost demokracije ni v politični špekulaciji profesionalnih politikov, marveč v vse širšem razvoju družbenega samoupravljanja, pa zato v naši praksi vidijo in žele videti samo slabosti in negativne pojave, a ne vidijo tistega, kar je bistveno in kar daje moč naši socialistični skup aosti. V našem sistemu družbenega samoupravljanja je mesto za vse, ki žele aktivno in praktično delati v korist delavnega človeka ia družbene skupnosti; tudi za tiste, ki ne sprejemajo dialektič- nega materializma in se ne zaprisegajo na Program Zveze komu- nistov Jugoslavije. Toda vsakdo, ki se ozira le nazaj in ki še vedno živi v ilu- ziji, da je naši družbi mogoče vsiliti zastarele organizacijske oblike, se bo nujno našel ob strani, na mrtvi periferiji osnovnih družbenih tokov. Ta proces včasih dobiva tudi tragične oblike, toda težk.o je pomagati ljudem, ki si sami ne znajo pomagati. (Iz govora tov. E. Kardelja na zborovanju v Mariboru.) V Emajlirki so s premičnim dvigalom olajšali nakladanje Keniična'[istilnica pred upeditvijo razmer Znano je, da so se v celjski ke- mični čistilnici dogajale in se tu in tam še dogajajo stvari, ki upravi- čeno povzročajo pri posameznih prebivalcih hudo kri. Ta je dal v čiščenje obleko, pa so mu jo vrnili z zamudo in le napol očiščeno (na kar so jo čistili še enkrat), oni ni iz čiščenja dobil svojega plašča, te- ma spet je bilo treba čakati po več Pierecev, da so njegove hlače ven- darle našli, in tako dalje. Za slabo očiščene in zlasti izgubljene pred- mete ni menda nihče nikoli dobil povračila, ali če ga je že dobil, ni- koli v dejanski vrednosti, saj izgub- ljenih predmetov pač nihče ne bi mogel prav oceniti. Ta nered v no- tranjem poslovanju podjetja, v ka- terem pravzaprav nihče ni bil od- go\oren za ničesar, je šel tako da- leč, da so se ljudje priglaševali zo- per njega celo na občini. Svet za gospodarstvo pri celjski občini je zato sklenil, da bo razmere v čistil- nici uredil tako, kakor imajo to ure- jeno drugod. S tem v zvezi smo iz- vedeli tole: Kemična čistilnica v Celju je bila ustanovljena v času, ko jo je bilo spričo potreb nujno ustanoviti — četudi v neprimernih prostorih in ob slabih strojih za čiščenje. Pri tem ni bilo na razpolago potrebnega strokovnega kadra, niti deviz za na- ku]) novih strojev. Kasneje so bila sicer na razpolago tudi sredstva, a jih niio mogli izkoristiti. Da pa je prav strokovni kader tu, kakor po- vsod, neizogibno potreben, saj ni dovolj, da bi ljudje, ki delajo s stroji, vedeli na primer o bencinu samo toliko, kolikor ve vsak drug in nič več — je samo po sebi raz- umljivo. Zato je svet za gospodar- stvo pristopil k reševanju tega pro- blema, iz katerega navsezadnje iz- haja vse ostalo. V teku so razgo- vori z mariborsko kemično čistilni- co. da bi le-ta prevzela pokrovitelj- stvo nad celjsko čistilnico ter s tem poskrbola za to, da bi se celjski ka- der strokovno usposobil. Razen tega bedo zdaj 7 uvedbo novega stroja za čiščenje s triklor etilenom sku- šali pritegnili tudi strokovnjake iz Metke. I paju, da bo do konca leta konec težav ter da jim bo uspelo ustviiriti kader, ki bo temeljito spo- znal take ves delovni kakor tehno- loški proces; da bodo uvedli red in hkrati tudi rešili vprašanje odnosa med izvrševalcem in koristnikom usluge. Tisti namreč, ki očiščenega predmeta ne bo dvignil pravočasno, bo za vsak dan plačal 10 dinarjev ležarine, prav tako pa bo penale pla- čalo podjetje, če ne bo predmeta očistilo do dneva, do katerega se je obvezalo. Z vsem tem pa bo moč uveljaviti tudi boljšo kontrolo nad delovnim procesom v podjetju, kar je eden iz- med osnovnih predpogojev za so- lidno in vestno poslovanje; dvigniti dosedaj slabo in nezadostno delov- no storilnost ter povečati zadolžitve tako pri sprejemu kakor pri oddaji blaga. Ko bodo rešili še vprašanje novih prostorov, bodo razmere v ce- loti urejene, odpadle bodo tako sub- jektivne kakor objektivne težave in ljudem ne bo treba več ugibati: bom dobil svoje hlače, svoj plašč ali suk- njo spet nazaj? Bo očiščeno ali ne bo? POZORl 30 dinarjev za kilovat Pred dnevi so dnevni listi obja- vili splošne izredne ukrepe za var- čevanje z električno energijo. Po- sebno zanimivi za naše bralce so ukrepi, ki zadevajo gospodinjstva Zvezni Izvršni svet je namreč pred- pisal normalno količino porabe elek- trične energije za gospodinjstva Tako po tem odloku vsaka družina oziroma koristnik električne energi- je lahko porabi za prvo tarifno eno- to 120 kWh na mesec, za vsako na- slednjo pa 60 kWh. Ta količina električne energije se gospodinjstvu obračuna po dosedaj veljavnih fa- rifah. Torej v pretežni večini po tri d narje za kilovat. Peti odstavek te- ga odloka pa posebej poudarja, da se bo za mesec november in decem- ber tega leta, ko velja odlok o splošnih izrednih ukrepih za varče- vanje, vsa porabljena energija pre- ko te norme obračunavala po 30 di- narjev za kilovat. Mnogi so ta odlok Iz sporočila »Tanjuga« prebrali, nekateri tudi ne. Tudi vsi inkasanti Elektra Ce- lje obveščajo gospodinjstva o teh ukrep h. Vendar menimo, da je tudi naša dolžnost, da bralce opozorimo na ta odlok. Gotovo je namreč, da bi tisti, ki se ne bi zavedali posle- dic izrednih ukrepov za varčevanje električne energije zašli ob koncu meseca v hude finančne težave. Kaj to pomeni? Na primer, da ima družina kuhinjo in še dve sobi, recimo da so normalne velikosti. Za te dobi za eno (prvo enoto) 120 kilovatov normirane porabe, za obe naslednji pa po 60 kilovatov, torej skupaj 240 kilovatov normirane po- rabe. Ce bo gospodinjstvo porabilo recimo 240 kilovatov, kar je skrajna meja, bo plačalo 720 dinarjev za po- rabljeno energijo (240-krat 3 din) in še 135 dinarjev običajnega pri- spevka. Skupaj torej 855 dinarjev. Ce pa bi gospodinjstvo na primer v novembru porabilo 500 kilovatov, bo plačalo kot prej običajni prispe- vek, za dovoljenih dvesto štirideset kilovatov po tri dinarje 720 din, In za presežek 260 kilovatov, ki se ob- računa po 30 din za kilovat pa kar 7800 dinarjev. To pomeni, da bi v tem primeru gospodinjstvo plačalo za porabljeno električno energijo v novembru kar 8790 dinarjev. Ce pa bi porabili še več, recimo 740 kilo- vatov, oz'roma če bi presežek zna- šal 500 kilovatov, bi plačali za to- kovino za en mesec kar 15.990 di- narjev. 2e ti skopi izračuni pokažejo, da bo vsako gospodinjstvo v mesecu novembru in decembru moralo te- meljito presoditi in omejiti porabo električne energije. Pri podjetju »Elektro« Celje smo tudi zvedeli, da bodo na območju Celja električno energijo po novem odloku obračunavali za vsako go- spodinjstvo od tedaj, ko inkasant odčita števec v začetku tega me- seca. Ugodni pokazatelji Podatki o izpolnjevanju gospo- darskih nalog za konjiško občino kažejo, da v večini gospodarskih organizacij svoje letne plane uspešno uresničujejo. Razen v večjih podjetjih so letošnjih prvih devet mesecev naloge do- kaj vispašno opravili v (tovarni kovinskih izdelkov v Vitanju. Predvideni letni plan bruto pro- irvodnje so do tega časa dosegli že z blizu 90 %, predvidena sred- stva za sklade podjetja pa so sko- raj ž>e v celoti uresničili. Medtem ko je nekaterim podjetjem ali go- spodarskim panogam letošnje de- ževno vreme škodovalo, pa je vi- tanjski tovarni to zelo koristilo. Ob zadostni količini vode skozi vse leto je lahko obratovala nji- hova lastna elektrarna, ne da bi morali dovažati premog za pogon lokomobile. Seveda so s tem biLi proizvodni stroški nižji, kar je vplivalo na finančni uspeh. Uspešno so delali še v oi>ekarni Loče, kjer bi brez nadaljnjega lahko prodali še enkrat več pro- izvodov. Rezultaiti devetih mesecev v občini so torej precej ugodni. Manjše ovire za izpolnitev let- nih nalog so nastale v drugi po- lovici oktobra ob večjih redukci- jah električne energije. Vendar sodijo, da bodo te izpade prav gotovo nadoknadili. STANOVANJSKA REFORMA IN LJUDSKI ODBORI Napovedana reforma finansiranja stanovanjske izgradnje, o kateri prav sedaj živo razpravlja naša jav- nost, postavlja pred ljudske odbore zelo odgovorne naloge. Te naloge .izvirajo iz dejstva, da je določanje novih stanovanjskih najemnin pre- puščeno ljudskim odborom, kar je vsekakor v skladu z našim komu- nalnim sistemom in razvojem. Za- kon.ski predpisi s tega področja, ki jih bo Zvezna ljudska skupščina sprejela, kot se predvideva, konec novembra, predvidevajo le osnovna načela in metode za določanje no- vih najemnin. Ljudski odbori bodo na sejah obeh zborov sprejemali lokalne predpise o stanovanjskih najemni- nah. Pri tem bodo ljudski odbori lahko nekoliko odstopili od meril, ki jih bo določil zakon, ter sprejeli ne- katere svoje dopolnilne kriterije. Ena možnost je, da odbori lahko določijo krajši ali daljši čas za am.ortizacijo zgradb. V drugem pri- meru — tedaj bo tudi najemnina manjša — bo ljudski odbor dolžan zagotoviti odgovarjajočo razliko v amortizaciji investitorjem iz sklada za stanovanjsko izgradnjo ali iz drugih virov, medtem ko v prvem primeru — ko bo tudi najemnina večja — se bo razlika stekala v ko- rist sklada za stanovanjsko izgrad- njo. Prav tako bodo lahko ljudski odbori določili manjši ali večji od- stotek najemnine za upravljanje in popravila hiš. Za kakšno višino najemnin se bo ljudski odbor odločil, bo odvisno predvsem od tega, kakšen bo njegov astni interes. Vsi organi in držav- ljani komune so predvsem zaintere- sirani za vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada in za razširi- tev stanovanjske izgradnje. V koli- kor bodo najemnine manjše, se sta- novanjski sklad ne bo mogel redno vzdrževati in tudi sredstva za no- vo stanovanjsko izgradnjo bodo manjša. Toda, če bodo najemnine odgovarjale vrednosti stanovanj, ali če bodo celo višje bo, razumlji- vo, tudi več sredstev za stanovanj- sko izgradnjo, hišni sveti pa bodo dobili več denarja za popravila, vzdrževanje ter za modernizacijo stanovanjskega sklada. Organi družbenega upravljanja hiš bodo imeli v tem pogledu veliko vzpod- budo. Načrt zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanj- skih odnosih predvideva namreč, da hišni sveti, ki ostvarijo prihranke, lahko ta sredstva uporabijo po svoji uvidevnosti za zboljšanje stano- vanjskih prilik ali pa v druge na- mene, kar pač bo odvisno od dogo- vora samih stanovalcev. Očitno je torej, da bodo morali ljudski odbori voditi s stanovanj- skim skladom tako politiko, ki bo najbolj ustrezala njihovim prilikam in pogojem. Določanje novih stanovanjskih najemnin bo brez dvoma za ljudske odbore dokaj zahtevno delo. Kajti pri določanju najemnin bo treba upoštevati tudi druge pogoje, kot na primer: območje mesta, kjer je stanovanje, kakšne so v kraju ko- munalne usluge itd. To bo zelo res- no in odgovorno delo. To pomeni, da nova najemnina ne bo le odraz vrednosti zgradbe in stroškov upravljanja odnosno popravil, tem- več tudi stanovanjskih pogojev. Pred važnimi nalogami (Nadaljevanje s 1. strani) pa naj budno spremljajo korist- nost zaposlovanja nove delovne si- le s stališča produktivnosti in eko- nomičnosti proizvodnje, kakor tudi s stališča stanovanjskih in komu- nalnih problemov. Kljub temu, da je število nadur v industriji pogojeno z nekaterimi objektivnimi činitelji (prenatrpan industrijski tir, remonti, izredna ra- čunovodska dela), bodo morali v podjetjih tudi temu vprašanju pri- sluhniti bolj kot doslej in nadure kar se da zmanjšati. Se bolj pa se bodo morali delavski sveti in sindi- kalne organizacije v podjetjih spo- prijeti še z enim negativnim poja- vom — porastom izostankov od de- la. Ta pojav zelo neugodno vpliva na naše gospodarstvo, saj 14 od- stotkov Izpadlih ur od celotne koli- čine delovnega časa v podjetjih celjske občine se nikakor ne da upravičiti, kljub nekaterim okolno- stim objektivnega značaja. Ker iz- ostanke povzročajo predvsem pove- čane bolezni, bodo morali v kolek- tivih posvetiti vso skrb ugodnejše- mu prevozu v službo in iz službe, izboljšanju pogojev dela, ureditvi družbene prehrane, stanovanjski iz- gradnji ter ustanovitvi obratnih ambulant, kjer teh vprašanj še do- slej niso rešili. Ž ozirom na zelo počasno črpa- nje investicijskih sredstev in izvrše- vanje planiranih investicij v zvezi s perspektivnim razvojem podjetja, bodo morale sindikalne podružnice vplivati na vodstva podjetij, da te- 'nu vprašanju posvetijo večjo skrb M doslej. Sindikalne organizacije bodo mo- fale bolj kot doslej skrbeti tudi za izobraževanje in strokovno izpopol- njevanje članstva. Da bi zadostili veliki potrebi glede izobraževanja delavcev, bo nujno potrebno zgra- diti v Celju srednje tehnično šolo. Ker občina sama tega bremena ne bo zmogla, naj bi v podjetjih reali- zirali sklep, ki ga je že sprejel ob- činski zbor proizvajalcev. Ta se namreč glasi, da bi naj podjetja združila 30 odstotkov skladov za kadre v skupni sklad v ta namen. Ker je bilo opaziti na zadnjih se- jah občinskega zbora proizvajalcev, da je bilo znatno število članov te- ga zbora neupravičeno odsotjiih, naj sindikalne podružnice zahtevajo od svojih zastopnikov v občinskem zboru proizvajalcev, da poročajo o delu tega organa in o njihovem konkretnem delu v zboru proizva- jalcev. -ma Velika kopalna kad v fizioterapevtskem oddelku. To kad in večino ostalih priprav je izdelala Ljudska tehnika Tovarne emajlirane posode 2 E N S K E C R E P P E N i L O N ŽABICE TOVARNA NOGAVIC LN Dni TCi A DROBNE KONFEKCIJE IULLLLA Analiza gospodarjenja Na skupnem posvetovanju predstavnikov občine gospodar- skih podjetij in političnih orga- nizacij v Slov. Konjicah so po- drobneje obravnavali program dela delavske univerze. Istočasno so imenovali tudi njen upravni odbor, v katerem je 19 članov iz različnih področij in krajev v ob- čini. Za vsako od petih glavnih področij izobraževanja, fci jih bo imela delavska univerza, bo usta- novljena še manjša podkomisija, ki ibo vodifa delo. Sekretar O«; ZKS iz Celja tov. Franc Simonič je ob tej priliki govoril o nekaterih važnih go- spodarskih nalogah. Na njegov predlog je bil sprejet sklep, da bodo občinski organi skupaj z okrajem izdelali konkretno anali- zo gospodarskega stanja v občini. Ko bo ta gotova, jo bodo obrav- navali preko ljudskega odbora in političnih organizacij. Predvide- vajo, da bo taka analiza naprav- ljena do srede novembra. V konjiški občini so letos sprejeli v uk blizu 100 vajencev Po podatkih, ki jih ima posre- dovalnica za delo v Slov. Konji- cah, zaposlovanje novih delavcev v tej občini letos dokaj zadovo- ljivo poteka. V minulih mesecih je bilo sicer zaposlenih okoli 400 delavcev, toda polovico na razna krajša sezonska dela. Med tisti- mi, ki jim je delovno razmerje prenehalo v tem razdobju, je bilo četrtina takih, ki so delo sami za- pustili, bili upokojeni, ali pa od- šli na odsluženje kadrovskega roka. V vsej občini je bilo zadnje štiri mesece le deset primerov, ko so ix)djetja ali ustanove dale odpoved zaposlenim, kar je zelo malo v odnosu na preko tri ti- soč zaposlenih. V poletnih mesecih je padlo število nezaposlenih, zlasti še ti- stih, ki dobivajo podporo. Kljub temu pa je bilo na račun nado- mestka plač, otroških doklad in drugih dajatev izplačano preko milijon dinarjev. Te številke pa so ta mesec začele naraščati, še višje pa bodo prihodnje mesece, ko bodo prenehala sezonska dela v gradbeništvu, kmetijstvu, in ostalih panogah. Vsi ti seveda ne ibodo upravičeni do denarnih pod- j)or, vendar pa bo takih tudi pre- cejšnje število. Med nezaposlenimi je manj moških, zato pa več žena. Na po- sredovalnici je prijavljenih okoli sto žensk, ki iščejo zaposlitev, vendar pa je po mnenju posre- dovalnice še več takih, ki niso v seznamu nezaposlenih. Največ jih je v zreški okolici, dalje v spod- njem delu občine in v krajih ob Konjiški gori. V industriji, de- loma pa tudi v obrti in kmetij- stvu je zaposlenih razmeroma malo žena. Največ je zaposlenih v lesni industriji in usnjarski stroki, v gostinstvu in delno v trgovini. Razveseljivo je dejstvo, da so v letošnjem letu gospodarske or- ganizacije sprejele v uk blizu sto vajencev. Od teh jih je dve tret- jini v petih večjih podjetjih, ki so uvidela, da je to edina pot za pridobivanje strokovnega kadra, ki ga povsod manjka. Za neka- tere stroke, na primer opekarsko, zidarsko pa je vajence dokaj težko dobiti. Med novimi vajenci je razmeroma dosti fantov, dosti manj pa deklet, komaj 20 odstot- kov. POUČEN IZLET PREKO TROJAN Prosvetni delavci iz žalske obči- ne so priredili poučno ekskurzijo. Obiskali so tovarno upognjenega pohištva »Duplica« v Kamniku, ogledali so si srednjo tehnično šolo v Kranju, tovarno »Iskra« in konč- no še Prešernovo rojstno vas. Bili so tudi na Bledu in v Bohinju, na povratku pa so obiskali še Begunje in se ustavili ob grobovih talcev. Pol UPB V najmanjši celjski telovodnici Vsak dan od jutra do večera so celjske telovadnice zasedene. Po- vsod je gneča, tudi v majhni te- lovadnici fizioterapije na kirur- škem oddelku celjske bolnišnice. Mnogi Celjani za to telovadnico niti ne vedo, saj je dograditev fi- zioterapije po nekem čudnem na- ključju ostala nezapažena, čeprav gre za pomembno pridobitev celj- ske bolnišnice. Obiskali smo jih v popoldan- skem času. Ze v čakalnici je bilo živo. Bila je ura malih pacientov, ki so tako ali tako potrebni tera- pevtske »telovadbe«. Med njimi je bila mala Maja, ki hodi sle- herni dan vadit, da odpravi hibe, ki jih ji je zapustila otroška pa- raliza. Anica je po nesrečnem na- ključju izgubila desno nogo. Ker še ne zna hoditi, si v telovadnici krepi mišice, da bo pozneje lahko shodila s protezo. Delavec iz že- lezarne je med delom izgubil tri prste na desni roki. Na fiziotera- pevtskem oddelku sedaj uri pre- ostala dva prsta, da mu bosta na- domestila manjkajoče. Mali Ivan- ček ima krive noge. Pomagajo mu, da se mu bodo hitreje in pra- vilno zravnale. Težko bi vse na- šteli, ki so ta dan bili v čakal- nici fizioterapije kirurškega od- delka celjske bolnišnice. Eno pa je, vsi ki so bili tam, so prišli, da bi jim pomagali in zaradi tega je ta telovadnica še bolj pomemb- na. Znotraj je kot vsaka druga, le mnogo manjša je pa polna po- sebnih in na prvi pogled čudnih priprav. Imajo kolo brez koles, škripce za nategovanje hrbtenice, električni aparat za draženje mi- šičevja, parafinsko kopel, kopalno kad v kateri lahko plavajo, pre- več je, da bi vse naštevali — in seveda vsa klasična telovadna orodja. Pa še ena značilnost loči to te- lovadnico od drugih. Tu ni vrst, ni iger, temveč delo — včasih tu- di boleče. Otrplo nogo je treba znova usposobiti. Bolnik si naj- večkrat ne more sam pomagati. Zato z vsakim bolničarke posebej vadijo. Za vsakega so predpisane posebne vaje. V tej telovadnici tudi ni značilnega trušča. Ko pa- cient pride na vrsto (čeprav otrok) ve, da to ni zabava, temveč zdrav- ljenje. Povedali so nam, da imajo te- žave zaradi pomanjkanja osebja. Ze v kratkem času se je namreč fizioterapija močno uveljavila. Spričo tega, da je v dopoldanskih urah zasedena s pacienti ki- rurškega oddelka, ostane za nanje paciente na razpolago le nekaj ur v popoldanskem času. Tako lahko z omejenim številom bolničark le s težavo opravijo vs^ delo. In tega je vedno več. Morda je treba povedati, da so ta oddelek zgradili z veliko teža- vo. Dela so spričo pomanjkanja sredstev morali večkrat prekiniti. Sedaj, ko so te težave mimo, pa je očitno, da prizadevanje za ure- ditev fizioterapevtskega oddelka v celjski bolnišnici ni bilo zaman, da je bilo celo zelo potrebno. Ko- liko nesrečnih usod rešijo, za ko- liko se zmanjša čas nesposobnosti za delo poškodovancev in koliko manj stroškov je zavoljo tega? Ogromno, s številkami in dinarji se to ne da povedati. Povedo pa lahko bolniki, ki so uspešno kon- čali »telovadbo za zdravje«, pove- do lahko zaključene mape v ar- hivu tega mladega oddelka celj- ske kirurgije.