ISTRSKI TEDNIK 6ÜASI&0 09VOB0DILNB FRONTE EOPH9KEOÄ OKRAJA LETO !. - Štev. 18 SCOFER, 30. junčja 1930 Cena 3 din Pristopimo še načrtneje k gradnji našega gospodarstva V borbi za uresničenje našega gospodarskega plana, smo se že marsikaj naučili. Samo največji naivneži lahko mislijo, da je vprašanje gospodarskega piana ze jasnile, da so dolgo čakale v pred-? sobi in pripomnile, naj velja za vse enako. On pa je neolikano o-potekal ,nato surovo zaloiputn** vrata in jih zaklenil. Zdi se neverjetno, da se še dogajajo take stvari po naših uradih, Kaj takega se je lahko zgodilo slovenskemu človeku v fašistični dobi. A danes» — Je še mar učitelji pes. da ije itreba ravnati 'z nj:m teko surovo? Ali se on tako obnaša z ljudstvom na vasi? Ali naj samo nekateri vstopajo preko posebnih vrat v neki urad, da hitro opravijo, ostali pa naj čakajo in čakajo . . . Tovariš iiz sobe št. 4! Ako hočete imeti opravka -s strankami, se morate naučiti nekoliko olike ¡n vljudnosti. Skušajte si pridobiti vsaj malo ‘srčne olike. Ne sejte po nepotrebnem nezadovoljstva. Nismo več v »nekdanjih« časih! Novi čas zahteva od uradništva vljudnosti- To si dobro zapomnite! Prizadete! bolnike ne zadovoal iujejo potreb vseh 70.090 ljudi. Ce pomislimo,- da imrmo samo dva ■ rešilna avtomobila, smo upravičeni kritizirati. Po_ tem je v predelavi še par mesecev in ne vemo, kaj čaka. Znesli smo te dogodke, da bi odgovorni organi poskrbeli, da se nabavi takoj nekaj rešilnih vozov, da bo rešilna služba .zadovoljevala naše potrebe, Obenem morajo odgovorni organi kaznovati ljudi, ki so se očrnili s .pravimi zloačini, ko so odkleniti pomoč v nujnih primerih. Prav te dni sem na’etel na moža, s katerim sva načela pogovor o naših zadrugah. »Kaj se vam, zdi ta nova reč?« me je zvedno vprašal. Ko sem mu obrazložil, da pripisujem vsemu zadružništvu, zlasti pa clbdelovalnim zadrugam izredno velik u.cenen v preobrazbi naše vasi, mi je dejal tafco’e: Jaz imam malo zemlje. Ni nas mogla preživljati, čeprav sem delal dan in noč. Sedaj . etn v skupščini (obdelovalni zadrugi). Težko sem se zato odloči’. Saj veste, č’ovek ,se boji. Sedaj ,pa kakor bo drugim, tako tu-d: meni. Kaže, da ne bo slabo in ni talko kot sem mislil. Skrbnim gci podarjeni je v tem, da gre vse v najlepšem .redu, Vidi pa se »da se nas drži stara koža. Tudi pri meni je tako in se staro oglaša »čeprav vem, da ni to prav. V,sakdo skuša (potegniti čim več na svojo stran. To je naša bolezen. Skupščina is tem trpi in z njo tudi vrag takšen , . . Ob teh besedah vsakdo izmed članov — pa je že sem se spomnil dogodka, ki se je odigral nekje na Dolenjskem nekam takole: Člana novoustanovljene obdelovalne zadruge grabita seno na svojih (sedaj zadružnih) par-•Gelabj. Namesto, da bi pograbila vse na en kuip, sta skrbno grabila vsak sebi in se celo prerekala za mejnik. Predsednik zadruge, ki je prišel slučajno mimo, se je pričel smeijati in ju vprašal, kam da grabita. Sedaj sta se zavedla in eden izmed njih ie dejal »Strela, pozabil sem ,da smo vsi ena družina!« V prvi vrsti se moremo nasloniti nase, na svoje lastne moči in sposobnosti. Poizkati je treba vse vire in možnosti, da čim več ustvarimo, kar naii koristi vsem. Kar zmoremo sam), ¡ne zahtevajmo c d drugih. Ne beračimo, če nismo siromaki. Brez pretiravanja ipa lahko trdim tole: Ko se naš človek nečesa loti, zna tudi izvesti, Ce bi ise lotil, bok' temeljitega razmišlje-vanja o svojih skupnih gosp ibarskih zadevah, bi prišel do marsikaterega zdravega in koristnega sklepa. Mi smo še vedno navajeni o skupnosti bolj govoriti, kot pa zanjo delati, ker skrivamo v svojem skritem kotičku bojazen za svoj lastni obstoj- Ta1 bojazen nas vi e- Naša podjetja izpolnjujejo plan Gradbena podjetja našega okrožja uspešno izvajajo naloge enoletnega gospodarskega načrta. Tako je podjetje »Edilit« pri delih za izgradnjo vinske kleti v Škocjanu prezegto normo iza 31 odstotkov, piri gradnji mestne šole v Kopru za 41 odstotkov. T.o podjetje ima v svojem delokrogu tudi mnoga iz-venplamka dela. Pri teh delih so do sedaj opravili, 142-662 ur. Podjetje »Icet« gradi koprsko ribarnico, garažo v Semedeli, stanovanjsko ‘barako v Kopru, avtobusno postajo v Kopru in druga dela. Tudi to podjetje bo predčasno izvedlo enoletni gospodarski načrt. če k. dejanjem ,ki so nasprotna naši skupni stvari. In vendar predstavlja ta, kar smo v teh kratkih.? letih ustvarili — in ustvarili smo mnogo — plod Miiphih naporov po načelu sodelovanja drugega z drugim, ne ,pa vsak zase. Zato je naša skupnost vedno krepkejša, zase raste naše narodno premoženje in z njim narodni dohodek, To naj uvažujejo zlasti člani naših obdelovalnih zadrug in pazijo, da jih stare navade nehote ne zanesejo v staro kapitalistično gospodarjenje, kar si gotovo nikdo ne želi. Poklicanim organom pa priporočamo, da ne prepuščajo zadrugam samerastnosti (spontano, sti), marveč, da prarv kmetijskim obdelovalnim zadrugam nudijo organizacijsko, gospodarsko in strokovno pomoč. Tukaj velja pravilo, da ie treba s kampanjskim delom prenehati. POD ŽGOČIM SONCEM DELA SOLINAR Leta 1866 je izšla v Kopru knjiga z naslovom^ »Piana p Istri«. Snov je uredil ijn zjbiral kapiteljski vikar Bernardi 'leta 1847. Prav posebno pozornSrt vzbujajo gospodarski podatki (n. pr, podroben opis solarstva). Navedli bomo ob tej priliki nekaj:- ugotovitev Ber-nardiia, ki se nanašajo na slovenske kmete v Kcprščini. Pisec knjige ugotavlja na več mestih, da poznajo Slovenci, ki obdelujejo zemljo, prav doibrp;.lastnosti te zemlje, in da dosegajoč zaradi tega prav cfctore uspehe-.: Po njegovem mi,š:jenju je velikega pomena zgodnja spomladanska, zelenjava (grah, špairigelji), lki.se--da odlično vnovčiti v Trstu, O kmetu iz koprske okolice pripoveduje sledeče: . , »Dober, družinski oče se odpravi zelo rano zjutraj od doma; s-, seibo j vzame otroke, če so že sposobni za delo, in če orh ima, nadalje ču,-taric.0 vinjevca. hleb fcoiiüizneiga kruha ter poljedelsko orodje. Sele pozno ponoči vidi zopet svojce ter sifojo hišo,' kjer iga čaka mineštra s fižolom ter ječmenom ali Pa ka-terim koli druigim sočivjem; dan je prebij pod žarečim soncem ali pa v burji, drobeč trdo, grudo (zaradi posebnih lastnosti je prav taka bolj kakor drugje) s težko motiko (marra), ki ima zelo kratko topo- LJUDSKA tehnika Na mednarodni. ko’siamski tekmi v Opatiji so dosegi; motoristi, člani LT iz Kopra, lepe uspehe, Koprčan Salež Adriano je dosegel prvo mesto v kategoriji 125 ©cm, Kciperčan Slavec Stanko pa ,se je plasiral na tretje mesto v isti kategoriji. V nedeljo je organiziral iniciativni odbor okrožnega .brodarskega društva prvo povojno brodalrsko tekmovanje, ki pa je ¡imelo le izbirni namen. Tekmovanje je bilo lepo pripravljeno, zato je tudi lepo uspelo, S tem so tudi postavlje. n; temelji brodarstva v naši coni- Pazimo na jezik V članku nekega našega sotrud-nika emo naleteli na tale stavek: »Tudi vedno frišne vode ne sme manjkati v vročih dneh perutnini!« Ta stavek bi se moral glasiti; nikdar manjkati sveža voda!« Vse »Perutnini ne sme v vročih dneh sotrudnifce opozarjamo, da je treiba jeziku posvečati več pažnje! Jezik je močno sredstvo za prenašanje lastnih misli na druige in obenem najvažnejše sredstvo za razširjanje da| leženih izikfjstev, Brez točnega književnega jezika ni znanosti in ne pravega napredka! močno upognjen. Znoj curlja naravnost na grudo. On nele drubj zemljo, razbija jo na drobne koščke.« (str. 59), Bernardi tudi ugo_ tavlja, da obdelujejo zemlje najbolje tisti poljedelci, ki delajo na svo jem. Prav posebno hvali prebivalce iz vasi Korte. Prše namreč, da, soi Korte kraj, »kjer prebivajo izredno delovnj ljudje (gemte epero-sissima) in so po svojem poljedelstvu znani po vsej Istri,« V tistih časih je imel Koper a okolico 7,000 ljudi. Od teh pa- je odpadlo več kot dve tretjini na podeželjce. V Kcpiru so jih imenovali »paolani«, kar prihaja verjetno od 'besede »pcpolaini«. Ti ¡so bili v ogromni večini iSčoavenci, Nova vas Pred dnevi so imeli y Novi vasi množični sestanek, na katerem so ustanovili frontovsko brigado, fct šteje 100 članov. T abriigada bo vi kratkem začela delati, kopati temelje za noiv zadružni dem, ki mora biti že v .tem' letu - pokrit. Brigada bo opravljala tudi druga dela v vasi. Obvestita Zenska obrtna šola v Kopru bo imel a od solbote 1, jujjja do ponedeljka 3. julija razstavo svojih del. (Razstava ¡bo v išfol.lkih prostorih; ■v ulici Mario Bratti št 2 — O — Okrajni ljudski odbor — Poverjeništvo za lokalni promet — U-prava za ceste sporoča, da bo ce-,sta, ki veže j-ugoslcvanidko cono STO-.a z Slovenijo preko križišča' Dekani Državna meja na Rižarn, Mostišče Ar/er in obratno, od 29. tega meseca pa do eadalnjega zaprta, — O — Premet med omenjenima pokrajinama ‘boi potekal odi teiga dne' vi smeri Kaper — Sv. Anton — državna meja na Dvorih—Gradišče Kubed—Mostišče Aiver in obratno, OBIŠČITE SV- NIKOLAJ! ' Kopa'išče pri Sv. Nikolaju so letos še bolje uredili. Poleg kabin z eno ali dvema posteljama za kopalce in cele družine so uredili tudi prostore za zabavo. Kuhinja je dobro založena s toplimi in mrzlimi jedili kakor tudi z odličnimi pijačami. Tako je urejeno lepo plesišče kakor tudi popolna služba pri kopaliških kabinah ter v restavraciji, Obiščite kopališče pri Sv. Nikolaju in boste očarani. V izvezi z likvidacijo Trgovskega odseka pri Okrajni zadružni poslovni zvezi v Kopru opozarjamo vise upnike in dolžnike naj najpozneje do 15, julija priglasijo svoje terjatve in obveznosti. Po tem času se upniki ne bodo več upoštevali, dolžne zneske pa bodo sodno izterjali. Trg o vinjski odisek pri Okrajni zadružni poslovni zvezi —• v likvidaciji . Me smemo se držati stare kože Zgodovina italijanske gimnazije v Kopru1 je zelo poučna. Italijanski iredentisti, ki so se usidrali v njej že takoj v začetku 1848, so se pri svojem zločimrkem zapostav. Ijan.iu slovanskega življa naslanjali na pomoč, ki je prihajala iz Italije ter reakcionarne sile AVstro-ogrske monarhije, Slovenci in Hrvati ‘so se znašli med kladivom m nakovalom- Italijanski iredentisti niso zamudili niti trenutka, če ie bilo treba stisniti ob zid pismenost, strokovno izobrazbo in kulturo slovanskega prebivalstva. Dokazali so, da so pravi nasledniki beneških okupatorjev, Skoda, ki so jo pretrpeli Slovenci in Hrvati so se znašli med kladivom in nakovalom. Italijanski iredentisti niso zamudili niti trenutka. če je bilo treba stisniti ob zid pismenost, strokovno izobrazbo in kjuituro slovanskega prebivalstva. Dokazali so, da so pravi nasledniki beneških okupatorjev. Skoda, ki so jo pretrpeli Slovenci in Hrvati je neprecenljiva.. Kopenski iredentistični center je mnogo doprinesel, da se Slovani v Istri Po sledovih italijanskega iredentizma niso mogli otresti bede in splošndvema razredoma (v njem največ 19 dijakov), Ta licej ie bil ukinjen leta 1919. Po ialogu avstrijske v’ade se je v Kopru leta 1914. Ustanovila nemška gimnazija. Temelj te gimnazije je bil kolegij, ki je 's tem letom .prenehal delovati. Personal kolegija je prestopil !v| novoustanovljeno gimnazijo. Ves pouk se je vršil' v nemškem jeziku. V šolskem letu 1841—1842 se je poučevala tudi italijanščina. Po odloku avstrijske vlade se je leta 1842 ta gimnazija preselila v Tr.st. Nekaj- časa je bil Koper brez srednje šole, leta 1848. pa se je odprla v Kopru italijanska gimnazija (I. razred z 19 dijaki). Med prvimi ravnatelji italijanske gimnazije najdemo nekeiga dr, Loserja iz Trsta, ki je leta 1858. uredil in publiciral izvest je. italijanske gimnazije v Kopru (Trst, Avlstro-ogrski Lloyd, 1858), V tem izvestju naj- zaosialosti ,da se še dame pojavljajo precejšnje teižave na vseh področjih dejavnosti. Zla, ki je zapuščina narodnega zatiranja in izkoriščanja, seveda ni mogoče hitro odpraviti. Zato se bomo morali boriti vztrajno .in korenito, Oto koncu 17. stoletja so se začeli, kopenski patriciiji barviti z milijo, da obnovijo svoj nekdanji kc’eg.ij (še močno nedovršena srednja šola) in začeli v ta namen leta 1699. širiti in višati zgradbo, kjer je danes italijanska gimnazija, Kolegij, ki je začel s poukom delta 1708-, iso .pioverilii menihom-piaristoim. Tedanji koprski škof Na’dini pa je ustanovil še poseben seminar za .slovanske duhovnike (1710), zaradi česar so ga pozneje napad'i italijanski iredentisti. Očitali so mu, da je preveč podpiral Slovane. V šolskem letu 1814—15 je dobil Kaper še licej z demo razpravo z naslovom »Nekaj zgodovinskih vesti o ravni vzgoji v Kopru, ki jih je nabrat ravnatelj •gimnazije«. Loser je’verjetno dobro poznal »nauke«’ tedanjega italijanskega iredentista ter pustolovca Valussija. Iz njegove razprave veje sovraštvo dto Slovanov. Ko opaža, da je .skoraj polovica dijakov ina italijanski gimnaziji v Kopru slovanskega porekla, se grize in celo kritizira nekdanjega ko-iperrkeiga škofa .Na'dinija, češ da .ie v Kopru ustanavljal seminar za W(tKri 'slolvamske duhovnike« ¡(par quattro chierici 'slavi, str- 23), Laserju je bilo žal, da je Naldini '(.najtorže nehote) utiral pot plo-vanakemu šolstvu v Kopru že v dob,!, ki gre nazaj več kakor sto let (1710). • Čeprav je bila ta 'gimnazija italijanska, je bil .dotok hrvaških in sloven-kih dijakov zelo močan Koprska .italijanska gimnazija je bila tedaj edina .gimnazija v Istri. Starši slovenskih ter hrvaških dijakov niso razpolagali s tolikimi sredstvi ,da bi lahko svoje sinove pošiljali v oddaljenejša mesta. Statistika iz šolskega leta 1864-65 ■pravi, da je bilo na tej gimnaziji' 171 Italijanov in 6 Slovencev ter 6 Ilirov (misli na Hrvate); v naslednjem letu, da ie bilo poleg 163 Italijanov zopet 12 .Slovanov. Izvestje .za naslednje leto ne navaja, koliko je 'bjlo slovanskih dijakov, vendar pa pravi, da je bilo koncem leta 32 odličnjakov. Med temi odličnjaki najdemo priimke, ki ka_ žejo očitno, da se gre za Hrvkte in Slovence, v kolikor niso bili seveda že poitalijančeni. Najdemo namreč imena: Cetooihin, Grosič, Vatovac, Ivanič, Premuda, Kerše-vani, Ban, Grosič A., Maver. Caha-rjja, Valentinčič, Baribič, Koljevi-na, Ive, Dejak, Dobrjlovič, Letič, Deblanovič in Beluši©- Med odličnjaki je torej več kakor polovico slovanskih priimkov, (N.odoftievanje prihodnijS)] Maršal Tito o upravljanju državnih podjetij Ta zakon predstavlja eno najbolj demokratičnih dejanj, ki smo jih do sedaj izvršili (Nadaaljevanje s 1■ strani) v tein, da v Sovjetski zvezi ne obstoja brezposelnost,« Tito je nato omenil primer Jugoslavije, ter pri tern ¡poudaril slabost ¡partije v preteklosti, ki je nastala zaradi 'tega, ker je sama partija čakala na direktive iz inozemstva. Ti to je nato poudaril polit koki jo je izvajala Kcimpartija Jugosla- vije za časa partizanske vojne, od kadar je v letu 1941. začela delovati. sama, tudi v nasprotju ¡z direktivami ¡boljševiške partije in u-stanoviila proletarske brigade, ljud sko oblast itd. Ko je • ponovno govori' o položaju jugoslovanikega delavstva v socialističnem proizvajalnem siste_ mu v Jugoslaviji, je maršal poudaril, da bodo na • temelju sedanjega predloga delavci koliko in kako bodo delali. Dejstvo, da bodo delavci sami upravljali svoja podjetja, ibo' onemogočilo, da bi ¡se v jugoslovansko gospodarstvo ugnezdil poia-v birokracije. Tito je nato poudaril funkcije, ki jih bodo morali-vršiti sindikati, ko imajo nalogo pripraviti delavce za prevzem vodilnih in upravnih vajeti. . BEOGRAD milijonsko mesto Beograd — nekdaj zanemarjeno mesto .postaja vsak dan večje in lepše. Kdor že nekaj let ni bil v Beogradu, se. danes ne more ¡dovolj načuditi, kaj vse .¡se je tam spremenilo. Zginile so ozke nehigienske zakotne ulice. Na njihovo mesto pa so zrasla nova stanovanjska PREDSEDSTVO VLADE vidni obrisi Novega Beograda. Bred dobrima dvema letoma Je mila dina iz vse Jugoslavije ¡začela na Novem Beogradu graditi velike stavbe. Sedaj je velikanska palača Predsedstva vlade, v kateri bo več sto prostorov, že pod ¡streho. Tudi najmodernejši reprezentativni ho-V NOVEM BEOGRADU »Ta zakon« — je izjavil maršal Tito —■ »predstavlja eno najbolj demokratičnih dejanj, ki smo jih do sedaj izvršili; po svoji vsebini predstavlja našo socialistično stvar nost. Naš izakon o udeležbi delovnih kolektivov predstavlja tudi odgovor na vprašanje: »kje je resnična demokracija?’« in ne samo manjšine, kakor se to dogaja na Zapadu. Mi delamo na tem, da bodo vst tisti, ki delajo, uživali sadove svojega truda. Prav v tem je materialno bistvo naše demokracije. Mi, se zavedamo, da bomo imeli precej tažfcoč, dokler ne bodo naši delavci odstranili vseh ovir, ki na tajajo zaradi naše zaostalosti, toda prepričan sem, da bodo zmagovito prešli te ovire, ker so prepričani, da je vprašanje graditve socializma njihovo vprašanje, ki se lahko reši ¡samo z njihovimi žrtvami in z njihovim ustvarjalnim poletom.« Po Jugoslaviji 10 milijard dinarjev Ho delavnim zadrugam I« i - ' Potem ko je maršal Tito ¡poudaril, da je prava demokracija tista, ki jo uvajajo v Jugoslaviji, ■je nadaljeval, rekoč, da »demokracija ¡Stoni na materialni podlagi, kar se tiče najširših plasti delavstva.« »Ta odgovor so dali delavci sami, ki se te demokracije poslu-Sžujjejoi \Z3. Ustvarjanje boljše bodočnosti. To je odgovor vsem tistim, ki na zapadu toliko govorijo, da pri nas ne c/bstoja resnična demokracija, in da 'je naša država policijska država itd. Mi smo na poti ,preko katere bomo zadostili s potrebščinami vse prebivalstvo Zvezna vlada je vložila letos 10 milijard 'dinarjev za financiranje kmečko delovnih zadrug, To je najvišja vsota, ki jo je vložila 'Ug> slovanska vlada za tovrstne zadruge, Državna posojila izdaja vlada s kratkoročnimi in dolgoročnimi posojili v korist kmetovalcev. Zadruge enotnega tipa izplačujejo letni interes v višini dveh odstotkov, dolgoročni krediti pa se obrestujejo z enim ¡procentom. En del vloženih kreditov je že bij izplačan. Za lansko leto ¡so zadruge skoraj popolnoma izplačale svoja posojila razen 1,14 odstotka celotne investirane vsote. BEOGRAD — Prezidium jugoslovanske skupščine je ratificiral dogovor o preprečitvi in obsojanju zločinov množičnega iztrebljenja. BEOGRAD — Na uredništva ra-z_ mih časopisov prihajajo številna pisma in brifdjavike, ki izražajo željo prosilcev, da bi nabavili čnn-večje število obveznic. Kakor ie znano, je pred nekaj čarom jugoslovanska vlada razpisa'a drugo državno posojilo v znesku 3 milijard dinarjev. BEOGRAD — V bazenu Aleksi-nac v južni Srbiji so odkrili pet velikih ležišč zemeljske smole, iz katerih bodo lahko pridobivali na desetine milijonov tcnelat katrana. Prav isedaj_ izvajajo ¡dela za pridobivanje dnevno 2.000 ton katrana, RAGUSA — Z namenom, da bi razvili turizem in. olajšali zelo obremenjeni promet, je jugoslo-'vanska letalska plovna družba utrdila zračno linijo Beograd—Ragu-sa z dvema novima letaloma tipa »Douglas«. Ta družba bo v kratkem odprla novo zračno plovbo med Puljem in Beogradom , BEOGRAD — Pri drabenih delih v Beogradu ¡bo sodelovalo 7.000 mladincev prostovoljnih delovnih brigad. Mladince bodo posebno za_ posilili pri delu na velikem »boule-vardu« Rdeče armade in pri gradnji ¡študentovske vasi. Vohuni in vojni zločinci feodo dobili zasluženo kazen naselja. Z vsakim dnem menja stari del Beograda svoj izgled. Včeraj :je bila nekje še visck.a pregrada, za rjo ta samo gradbišče. Cez nekaj tednov: pa ograja že izgine, za njo pa se’ pojavi nova velika stavba. V središču mesta’ na Tera-zijah slo lansko leto mladinske brigade ¡kopale temelje za novo palačo »Borbe«. Letos se na tem mestu že dviga moderna sedemnadstropna palača. Mladina jo je zgradila v nekaj mašečih. Nasproti palače ■»Borbe« pa ije zrastla nova palača »Jugoslovanske knjige«. Za njo pa že rastejo zidocvi za novo palačo Zveze sindikatov Jugoslavije. V ■Beogradu poleg -tega gradijo še številna ministrstva. Skoraj v ¡sleherni ulici pa gradijo nove istano-vanjsek zgradbe. Tisoče in ti-soče beograjskih delavcev je že dobilo stanovanja v novih stanovanjskih •stavbah. Beograjska predmestja, kjer je’nekoč ¡gospodovala beda, lakota ,nesnaga in bolezen, so danes nova stanovanjska naselja a ¡pestrimi . stanovanjkimi hišicami. Na levem bregu Save pa raste popolnoma novo mesto. Jasno so že tel v Evropi je že pod streho. Na novem Beogradu je tudi zraistlo veliko delavsko naselje — nad sto stanovanjskih ¡zgradb s trgovinami, kinodvorano, domom kulture itd. V bližini novega delavskega naselja’ pa so zgradili ¡študentsko mesto. Letos se ¡bo v svojem mestu lahko nastanilo že nad 4000 ¡beograjskih študentov. V ¡študentskem mestu ¡sd poleg stanovanjskih blokov zgradili veliki dem kulture in moderno menzo, v kateri bo lahko 2000 študentov naenkrat ¡jedlo. To kar smo našteli je le mali del tega, kar je že in kar še gradi herojska jugoslovanska mladina v Beogradu. Tudi mladinci iz našega ozemlja pomagajo jugoslovanski mladini pri gradnji ¡socialistične prestolnice. Mnogi 'naši ¡fantje iz Buj — .Slovenci, Hrvatje in ¡Italijani so postali na Novem Beogradu udarniki. Po pianu pa bodo ¡v Beogradu zgradili še številne nove stavbe, nove stanovanjiske .¡četrti, preuredili bodo trge, ulice, Beograd bo postal ¡milijonsko mesto, ponos socialistične Jugoslavije. Notranje ministrstvo izjavlja, da so v zadnjih dveh letih organi državne varnosti ¡zasledovali dejavnost diverzantskih centrov političnih beguncev, ki so ¡skušali ustanoviti ¡v Jugoslaviji svoje zveze. Aretirane ,so ¡bile tele osebe: Dragomir Musile, študent inženirstva, ¡bivši član us talk ih organizacij, ki se je vtihotapil v Jugoslavijo 19. julija 1948, Danilo Minojlovič, ki se je vtiho_ Nova konopljarna v Nišu tanil 23. junija 1949 iz Avstrije; Teodor Mlasinovič, poručnik bivše jugcoloanske vojske in član četni--šikih vojaških formacij med vojno, ki se je vtihotapil 17, julija 1949 iz Avstrije; David Dajmanovič, četnik, ki je bi:l v jeseni 1949 v službi vohunske mreže in radio-telegraf-ske agencije v tujini, prišel je- iz Avstrije in so ¡ga aretirali 28. ¡septembra 1949; Mcsnir Voj,vodič, četnik, je ¡deloval v vohunski mreži v inozemstvu in je bil aretiran 29. septembra 1949 na avstrijsko-juigo-slovanski meji; Dušan Pirci, Marko Petrovič in Radoje Damjanovič V okolici Niša v Doljevcu so zgradili velikansko (konoipljar.no, ki bo najsodobneje opremljena. Gradbena de'a so ise začela, avgusta 1948. -Med drugim bo uredili veliko naimafcalnico, za katero so morali skopati 15.000 kub, m zemlje. Ta namakalinica ima prostora za okrog 40 vagonov konoplje, Konopljarna bo obratovala v središču velikih področij za predelovanje konoplje. Poleg konoplje bodo v nji predelovali tudi lan. Zdaj nameščajo v zgradbe še poslednje stroje, ki so jih izdelale jugoslovanske tovarne. Elektromotorje je izdelala tovarna Rade Končar, Konopljarna bo začela obratovati 1. oktobra. UH prede! Tuzle eden niogaiejl v Evropi Rudarski predel Tuzle v severni Bosni je eden najbogatejših zemelj skih predelov Evrope, kajti v njem ležijo velikanske rezerve lignita, petroleja, kuarčnega peska in dru_ gih rudnin. Najvažnejši rudniki v tem. območju so rudniki v Kreti, kjer sO samo v preteklem letu odprli 66 novih jaškov. Ob koncu leta 1951 bo rudnik Reka lahko do ■ bavljal po planu 6 milijonov tori letno. so bili člani četniških vojaških formacij, ko so se vtihotapili v Jugoslavijo preko avstrijske meje, so jih aretirali organi državne varnosti; ¡Stanojlo Udovčic, aretirali so ga 15. juniia 1950 na avstriiski meji; Milorad Sunič, bivši kapetan jugoslovanske vojske, član četniških formacij, aretirali sj ga na avstr f j s kz Uspehom dogradili svoje novo gospodarstvo in svojo kultura Pred dnevi se je začelo na vseh delovnih mestih na avtomobilski cesti »Bratstvo — edinstvo« zadnje tekmovanje mladinskih brigad ter strokovnih delavcev, tako da bo cesta izročena prometu dne 21, julija. Do tega dne — druge obletnice zgodovinskega V, kongresa KPJ — bodo po dani obljubi graditelji končali vsa dela. Tovarna za izgradnjo (nonlažnih hiš V Jugoslaviji bo v kratkem začelo obratovati 10 tovarn za izgrad_ njo montažnih hiš. Vsaka od teh tovarn, bo lahko proizvajala okoli 2.00Q hjš na leto. Ena izmed teh •tovarn že deluje v Bosni in je do sedaj naredila ¡za 12.500 kvadratnih metrov površine takih hiš. Hiše so razdeljene na štiri prostore vsaka. Montirajo jih lahko samo v dveh dneh. Vedno manj nepismenih Ministrstvo za prosveto je objavilo poročilo o uspehih obveznega šolanja in analfabetskih tečajev. Poseben uspeh so zaznamovali v pokrajinah Kosovo in Metohiji, koder se je letos naučilo pisati in citati okoli 150.000 oseb. Krajevne oblasti so' ¡podvzele vse ukrepe, da bi tudi ostalih 50-000 nepismenih obiskovalo analfabekke tečaje, ki bodo neprenehoma do konca tega leta. iiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiimwiimimHiiMiniiiiiiiHiiimiiiiimiimiimiiiimte SEDEM DNI PO SVETU Borci za svobodo pred tržaškim sodiščem Žq več kot eno leto ječita zato ker sta izvršila povelje kot borca slavne armade Pred porotnim sodiščem se .'e v torek ponovno pričela razprava proti osmim tovarišem iz Boršta in Bazovice, ki so .bili vsi borci junaške jugoslovanske armade ali pa neustrašeni aktivisti narodno osvobodilne bcirlbe. Obtoženi so bili, da so likvidirali fašista in člana pro-slule Colottieve bande Fabiana, Kot je nano, so bili skoraj vsi obsojeni, zlasti Petaros Danilo skoraj na deset let" .zapora ter Bressel .Stojan, ki ie bil obsojen tudi preko de vet let. Prvi. darv razprave, ko je šle .za to, da bi se razsodba prvega sodišča razveljavila, je državni tožilec Colotti zanikal obtožencem pravico do amnestije, ki jo je letos marca meseca razglasila zavezniška vojaška uprava, češ da v tem primeru ni šlo i?ä politični umor v narodno o,~vc.bc,dilni borbi in je pri tem postavil tajjco razlago: Borbo proti naci-fašizmu! je treba razumeti tako, kakatr da gre za pravo vojno, torej na nož in bombo Torej po njegovem mnenju, za te obtožence amnestija ne velja. Prav tako je negiral verodostojnost ipis_ mene izjave jugoslovanskega čast- Veliki neredi na nemško-češkoslovaški meii Na področju .Frankfurta na Odri pri Leiisitzischu cb češkoslovaški meji je prišlo te dni do velikih neredov, ki so jih nedvomno ¡povzročili. na-protnlk: združene socialistične stranke Nemčije, V teni kiaju sp nalepili manifeste pr .t.v-ne Vsebine do političnega urada in vodstva te stranke Nekatere sedeže te : tränke so napadi; in zažgali. Ko je nato nastopila1 policija, so se ji ti nasprotniki uprli in ji prizä-zadejali 14 mrtvih. Ročne bombe, ki so jih metali na policijo, so bile češkoslovaške proizvodnje, kar pomeni, da ima to gibanje svoj izvor na Češkoslovaškem. V obmejnem predelu vzhodne cone se neprenehoma širijo glasovi, da gre za začetek partizanske vojne. Obsojeni her so hrilizM okupacijske oblasti Ameriško vojaško sodišče ie obsodilo štiri Japonce na dve leti zapora. ker so bili kritizirali okupacijske oblasti. Obsoja .v. a ie zaprla ameriška vojaška policija 4. I. m. na železniškem kolodvoru v Tokiu, kjer so prisostvovali neki rr-amie-staciji in kjer je tojlo za to priložnost- razobešeno »odprto pismo generalu Mac Arthurju«. Preganjanje demokratičnih elementov v EDU 266 nameščencev na univerzi v Kaliforniji ni hotelo odgovoriti na neko vprašalno polo, s katero so oblasti zahtevale, da pojasnijo, če so pripadali (posebni organizaciji, ki je imela namen ,s silo 'strmoglaviti vlado Združenih držav Amerike. Predsednik univerze, Robert Sproul, je zahteval, da jih vodstvo odpusti 157, Za ostalih 109, zatrjuje Sproul, so njihovo zadržanje nare-kova'a moralna in verska načela. Visi ti odpusti spadajo v okvir kampanje, ki jot vodi vlada proti vsem demokratičnim elementom. Posebne doklade za plovbo v nevarnih vodah Lastniki ladij na zapadni obali Združenih držav Amerike javljajo, da so sindikalni predstavniki pomorščakov tovornih ladij zahtevali, da Zveza lastnikov ladij takoj začne pogajanja za dodelitev posebnih doklad za plovbo v nevarnih področjih, Ta korak je treba pripisati sklepu. Združenih držav Amerike, da intervenirajo v korejski spor. nika Ante Jelaca, ki je bil takrat poveljnik na dctičnein območju in ki je izdal ukaz za aretacijo fašistov. Colotti je trdil, da v tistih dneh, to je 4. maja 1945, jugoslovanske čete še niso imele dovoi-jne oblasti ter da niso medtem izdale raaglaisa,- da ne veljajo prejšnji za-keni. V izvezi s tozadevno razpravo je izdala jugoslovanska agencija Tanjug poseben komentar, v katerem pravi: »Sodišče v Ljubljani je- zaslišalo kapetana Antona Jelaca in Gospodarsko zatiranje Slovencev v Italiji V občini Tajpana v Slovenski Benečiji je nastalo v .zadnjem času precejšnje raazibuirjenje, ker so c.bčino opravili glede zemljiškega davka .v prvo .kategorijo, kjer je davek izredno visok. Prebivalstvo je vložilo ¡poroti previsokim .davkom že okrog 2.000 protestov, Ce'o neki . italijanski - poslanec je moral ugotoviti, da soi razmere v mnogih vaseh Sloveni ke Benečije nmogo sla.baše kakor na '¿Sardiniji. V TorjaniSki občimi se že več let vleče nerešeno vprašanje vodovodne napeljave. Voda, ki jo potrebuje prebivalstvo za ovoje potrebe, je nepitna, a ‘odgovorne oblasti nišo doslej poskrbele ;za kak protiukrep: Tako je Tarjan s svojimi 3.500 prebivalci še seda; .brea: vodovoda in se je zaradi tega pojavilo med prebivalci že več prime- Imf ormiii r oj evska čistka v IP Bomnnljg Posebna komisija' Centralnega komiteja komunistične partije Romunije je proučila delovanje raznih partijskih pristašev in jih nato izključila 192.000, kar predstavlja nad 20 odstotkov vseh včlanjenih partijcev. To vest je objavilo kc-minformistično g'asilo v čiamiku glavnega sekretarja romunske partije Georgija Deja- Romuniska partija šteje danes okoli 720.000 člane.-/, Dej je poudaril, da bodo iztrebili.' iz partije vse tiste elemente, ki ne bodo soglašali z linijo partijskega vodstva, ki io narekuje Informibiro. Nevihta v Franciji 'Po nekaterih predelih Francije razsajajo že več dni močne nevihte s točo, ki so povzročile posebno vinogradom veliko škodo. Cenijo jo na več milijard frankov. Najbolj prizadete so pokrajine Hérault, v bližini Lionskega zaliva, pokrajina Gironde in druge. Nevihte so poškodovale letošnjo letino oid 50 do 80 odstotkov. V nekaterih krajih so viharji celo izruvali trte po vinogradih- rov tifusa, Te razmere ipra-v dobro poznajo krajvne oblasti ,a jim ni do tega, da bi rešile' to pereče vprašanje. «Jlfmáfío áneniani# PUD MORSKO GLADINO Tehnika hitro napreduje! Sedaj so že izdelali priprave, is katerimi lahko posnemajo filme (tudi ipod morsko gladino. Vse do nedavnega go zato porabljali čoln,, na katerega dnu so .montirali filmsko kamero. Za snemanj.e pod vcido «o tudi u: porabljali potapljače,. ki pa.se niso preveč obnesli, bili so prene-c&retni, niso se mogli potopiti y ■večje globine. Zato sedaj snemajo pod vodo na nov način. Snemanje pod vodo opravlja človek, ki je oblečen v pcisebno obleko. Imenujejo ga tudi člcvek-žaba. Ze med ■-/ojno so uporabljali te žabe za podvodne napade na sovražnika, Ta žaba nosi na hrbtu dve steklenici is strnjenim Zrakom, ki prihaja- po j enostavni cevki do maske v lice. To je tudi .tista velika prednost te žabe ,da ni vezana na površino. Pod' vodo se premika ,s pomočjo ■gumijastih plavuti, ki jih ima pritrjene na nogah. S temi se lahko svobodno in tud; hitro-pomika po vodnih globinah. Podvodna kamera je malo precizno delo mehanike in .optike. Mehanizem kamere deluje s .pomočjo električne energije iz baterije. Kamera je v železni škatli, ki ima rezervoarje 7. zrakom in ie zato lažja- od vode. Ce jo snemalec pod vodo spusti, kamera počasi sama priplava na površin». Ce je lc-p jasen dan dobimo lepe jasne posnetke pod vodo do .globine 20 m. Odlične posnetke so posneli v Sredozemskem morju tudi v globin; 24 metrov, Pri snemanju v večjih globinah pa je potrebna osvetlitev. Tudi za to imajo že posebne podvodne naprave. • Pcrflvof&o filonijk-d (snemanje u-pcrabljajo za raziskovanje potopljenih ladij, za raziskovanje morskih rastlin, živali in morskega dna. Jugoslavija MÉ za svetovnega fev poslalo zapisnik tržaškemu sodišču. Jz zasliševanja ie razvidno, da je kapetan Jelas izdal povelje borcema Danilu Pettarcisu in Stojanu Freslu za izvršitev smrtne obsodbe, ko jo je izreklo vojaško sedišče jugoslovanske armade. Iz tega tudi jasno izhaja, da .tržaško sodišče nikakor nima pravice .soditi bivšim članom Jugoslovanske armade, ki ~so izvrševali direktive in bili podrejeni svojim predpostavljenim, -kot s-Q podrejeni tudi vojaki katere koli druge armade. Jugoslavija - Švica 3-0 Jugoslovanski - nogometaši iso v prvi tekmi .za svetovno nogometno .* .prvenstvo, ki iso io prot; Švici odigrali v Belo Horizonte v Braziliji, izpolnili pričakovanja jugoslovanskih nogometnih ljubiteljev in obenem 'tudi viseh -športnikov sveta, ki so že ves teden pred tekmo napovedovali, da bo Jugoslavija gotovo premagala svojega- prvega . tekmeca. Z nedelj.iko zmago je sloves ju-goidovamskega nogometa zelo .pora_ sel med svetovnim športnim občin-sjtvctin, Najtrši oreh bo imela v favoritu prvenstva Braziliji, s katero bo igrala 1. julija. Jugoslavija- Metlika 4:1 Jugoslovansko nogometno moštvo je v ¿redo, odigralo v Porto Alegro svojo drugo tekmo -za svetovno prvenstvo, in, sicer z rapre-• zentar: o Mehike.' Tekmo ie .sodil Anglež Lonfe, stranska sodnika'pa sta bila Šved Dal'a'.aer in Holandec Vian Der Meer. Tekma .se je .zaključila z veliko zmago Jugoslavije (4:1). Kolesarska dirka okoli Hrvotske in Slovenijo V peti etapi dirke, ki je peljala ■iz Pulja v Port-onaž, v do ži-ni 118 km-je Italijan Malabrocca prevozil sani' 105 km ,nakar so ga v Izoli dohiteli Fanti, Grajzer, Confetti in Varga. Fanti ga je prehitel in privezi; prvi na cilj, s tem isi je še bolj utrdil tvojo pozicijo na prvem mestu. Eden najboljših udeležencev dirke, Jugoslovan Poredflki, je odstopil, V včerajšnji etapi',so se -plasiraT takole: 1) Fanti (Italija) 2) Malabrocca (posameznik.) , 3) Grajzer (Jugoslavija) 4) Ccrretti (-STO) 5) Varga (Jugoslavija) 6) Petrovič (Jugoslavija). Upor v koneesitra-cijskem .taborišču V koncentracijskem, taborišču »Valka« v Norimberigu je prišlo, do sipcpadov. Ubiti sta bili dve osebi. V t.o taborišče sprejemajo češko-bovaške begunce. Nekateri begunci so vdrli v neko .skladišče ameriškega orožja v bližini tega taborišča. in odnesli véíiké količine ročnih bemb, ki -so 'jih'nato .poskrili v taborišču. Ko je policija začela preiskavo, so jo interniranci napadi; in ie tako prišlo do oborožene borbe. BliMSIlllH!!lllllliim:illlllll!Illlllll!IIIII!lllllllllilll!l!ljllllllltlllllUllllllllHiji Spopad v iCoreii je izzvala lutkovna vlada po naročilu svojih gospodarjev Radio Nova Kitajska poroča, da so čete lutkovne vlade Južne Koreje dva dni pre.d svojim napadom na Severno Korejo bombardirale mesto Bek Sung v iseverni Koreji. Od 22. ure 23, junija do 4. ure naslednjega dne so izstrelile na mesto Bek Sung nad 200 granat kalibra 81 do 105 mm. Za mobilizacijo vseh moških, ki so sposobni uničevati sovražnika, odgovornega za izbruh vojne, je Urbanovi j en sedemčlanski, vojaški odbor pod' predsedstvom generala Kirn I! Sena.. V,se vladne ustanove, politične stranke, ljudske organizacije in vojaški organi morajo ubogati zapovedi tega odbora. Demonstracije proti netilcem no a vojne Ko_ je prispel zunanji minister Z.duuzemh držav Amerike Acheis.on na univerzo Havacda, da bi imel zelo važen gor/or ob priložnosti iz-rcic.tve- dsplcm ob ikcnr.u akademskega leta, -ga je eprcjela skupina 'demonstrantov, ki je rosila transparente naslednie v ■'-'ine: "Postavate izven .zakona atomčko bombo. Hočemo delo j,n ne bombe! Ljudstvo hoče mir!« .Demonstrante, člane akcijskega oz.cona c a mir je vodil duhovnik Robert Muicr, Mirnik® w&®ii RIM — V območju pripetil .med vojaškimi ciden-t, pri katerem -bs ubite. Nek mcčoiiC-c letel v skupino vojake mestu ubil, .sam ca j c je zaradi posledic, RIM — V mesecu m •Italiji 1,956.251 birenp. 60.009 več kakca' v a, Pištole se je rnanevr; in-bile tri »seist se je za-■/ in dva na umrl pazne- aju je bilo vi :ceinih, to je irilu. W ASHINGTCN — F osi. zbornica je izglasovala .zakon, ki predvideva dodelitev kreditov v skupnem 'znesku 653 milijonov 761 il.soč 808 dolarjev. Od teh bo šlo 50 milijonov za južno Korejo. NORFOLK (Virginija) — Državni tajnik .pri ministrstvu za obratu, bo Louis Johnson je izjavil, da so Američani pripravljeni fc.rez odlašanja izvesti svoje že .pripravljene načrte, če bi .se za to pokazala potreba. CAGLIARI — V Curbohijl na Sardiniji se je včeraj zalete.1 tovorni avtomobil z 18 delavci v težak tovorni avtomobil, ki je prevažal pesek. Zaradi močnega udarca se ie kamion polomil in za-sul s svojim teverem delavce na manjšem avtomobilu, 14 delavcev je bilo pri tem ubitih, dva pa s.ta težko ranjena. (Nadaljevanoe s 1. strani) v vojne operacije v Južni Koreji. Po Zračni in morski .poti pošiljajo silam Južne Kareje strelivo in drug vojni material. Moskovski radio je objavil poročilo vojske LR Koreje, ki pravi, da so cdde’ki fljtiddke vojiske zapleteni v hude boje, da bi uničili ter da nadaljujejo z napredovanjem, Poročilo dodaja, da .se v o-evobojenih vase,h in. mestih vršijo zborovanja, na katerih ljudstvo pozdravlja oddelke osvobodilne vojske. V osvobojenih krajih takoj Ustanavljajo začasne ljudJke odbore, ki jih je svoj čas razpustil reakcionarni režim J-užne Koreje. Seja Varnostnega sveta V zvez; z dogodki v Koreji je Ameriška vlada takoj zahtevala, da se skliče Varnostni svet. Na‘ sejo varnostnega isveta, ki je bila v nedeljo zvečer, so bili na ameriški predlog .povabljeni tudi .predstavniki Južne Koreje, Delegacija ZDA je ,predlažila resolucijo, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi VOJNA V KOREJI nas,ta'eiga položaja in .poziva Severno Korejo, naj nemudoma- preneha s sovražnostim.; in umakne svoje čete za mejo. Predstavnik Južne Koreje je po_ roča! o napadu. Angleški predstavnik je predlagal, naj se doda ameriški resolucij; še prošnja, da naj komisija Organizacije združenih narodov v Koreji v najkrajšem času pošlje Varnostnemu svetu svojo sodbo o položaju. Pr.i glasovanju je bila ameriška resolufcija sprejeta z devetimi gla-Ecvi- Jugoslavija se je vzdr,ža'a glasovar 'a. JiigcUlovanski delegat Bebler je predlagal, da .naj Varnostni svet odloži sklepanje o korejskem problemu, dokler ne zasliši tudi predstavnika Severno korejskih narodov, Predlog so zavrnili, s šestimi glasovi. Zanj je glasovala samo Ju_ goslavija; Norveška, indija in Egi-pc-t pa .so se glasovanja vzdržali. Druga eeja Varnostnega sveta v .zvezi -z dogodki na. Koreji je bila v torek zvečer. Seja se je začela v zelo napetem ozračju, ki ga predsednik indijski delegat Rau n; skušal zakriti. Fro'stpr ^cvjetokega delegata je octal-, prazen. Prvi ie spregovori' Beinegal Rau, ki ie obvestil Varnostmi sve.t'o adnjih poročilih, ki jih ie no-sla'a komisija OZN v Koreji. Nato je ameri.žkhj^elegat Warren Austin 'predložil v Varnostnem ■svetu resolucijo ameriške delegacije, v kateri je predlagal naj svet uvede vojaške sankcije proti Severni Koreji • leot, jamstvo miru itt varnosti. Jugoslcvanlski delegat Aleš Bebler je izjavil, da je koFejsko ljud-illvo žrtev politike .vplivnih področij-, Bebler je izjavil, da mOra avet -tako postopati, da b-o korejsko ljudstvo 'samo našlo svojo pot.. Bebler je predložil osnutek jugo-s'-ovan.-ke resolucije, ki določa: 1. Naj bj Varnostmi svet ponovil svoj poziv za prenehanje sovražnosti, naj cpaziori prizadeta 'stranki na resne posledice, ki bi jih prineslo padaljišanje vojaških operacij bodisi 'za kcrejlsiko ljudstvo kakor tu_ ■di tako iza medinaariplco varnost. 2. Posredovanje med obema prizadetim ¿strankama in poziv, naj obe gprejmeta načelo posredovanja. 3-Vabilo vladi LR Koreje, naj takoj pošlje svojega predstavnika na sedež OZN, ki >se bo kot 'opolnomočenec udeležil postopka za posredovanje- V uvodu omenja jugoslovanska vlada zaskrfolienoiot, ker poziv za ukinitev sovražno ti ni bil izveden in ker se vojaške operacije, na Koreji nadaljujejo1, medtem ko ie bistvenega pomena to ,da se takoj ¡konča .spopad med obemo korejskima vojskama. Za jugoslcivanrkim .d. egatom je •spregovoril dr. Can,gk'l ng, predstavnik Južne Kareje, ki. j.s izjavil, da bo lahko vsaka držs- a postala žrtev napada, če ne L do takoj ■sDireieli odločnejših ukrepov. ZA VšSAKOGAR NEKAJ BOJ MEP IxAiiSOPARPi ________;_______ ; %.. ■ in tolminskimi Slovenci pred 1250 leti V Julijskih Alpah, ob gornjem toku prelepe Soče se razprostirajo lepe planine, s kater.h dobivamo izvrsten tako imenovan bovški sir. Zaradi pašnikov v teh pokrajinah so m prepirali pred 1230 leti tol-minski S'ovenel z^longofaardiskmi pastirji. 'Najbrž iso gonili ti svoje črede na slovensko stran. . ; Okoli leta 700 so napadli tolminski Slovenci iongobardrke pastirje jn j'm odgnali črede, ki so-se pasic tam .blizu. Longobardski župan ddtične.ga okraja je udaril za njimi, toda ni jih mogel doiti, Zaradi tega ga je grdo ozmerjal čedadski vojvoda ¡Ferdulf, ki je bil prevzeten in nečimrn človek, V svoji oholosti je hotel pokazati županu svojo hrabrost. Podkupil je nekatere Slovence, ki so živeli v Furlaodiji in bi'i njegovi podložniki, da so .pregovorili svoje rojake, naj pošljejo slovensko vojsko-na Furlansko. Slovenci so prišli iz veliko močjo in postavili svoj tabor na strmem hribu, na katerega se je moglo priti le . s težavo, Longobardi so #fa/ trem® o * ! bv I i k krenili kljub temu sljgvoiim domišljavim voiv-odom na-gč§}u po strmini proti Slovencem, .Vnel se je hud boi. Slovenci eo valili z višine ka_ rnenje na sovražnika, Ko so se ti vseeno približali^,jj^ napadli s sekirami in z drugim ¡orožjem ter skoraj vse pomori;,|,,,yše 1-ongoibard-sko plemstvo iz nadutim Fecdulfomi vred je bilo uničenp.*,,, ,j, Fosledica te zmage je bila, da se Langobardi niso upali dolgo časa več kratiti Slovencem pravice do paše, :oJ?, prekrasrj^popi. Trajnega uspeha pa ta zmaga,:];' imela, kajti pozneje so gonili past italijanski planšarji svojo drobnico na 'Slovensko stran, Ker so zaradi tega mnogi Italijani hodili po naših gorah, si ljudstvo pripoveduje še danes, da so po njih iskali' zlate rude. (Pio Rutarju spisat'MtirkO Simonov) Pri odkritju Amerike je Krištof Kolumb opazil kajenje pri Indijancih v naselbini Tabaico, Od tam je priše-l tobak tudi k nam in ohranil ist-o ime. V, tcibakov-em listu ie .cela vrsta kemičnih spojin, a najhujša je strupeno olje ali nikotin. Nikotin je hud strup, ki blažilno, a vendar kvarljivo vpliva na živčevje. Ce ¡bi človek užil ves nikotin, ki se nahaja v cigareti, se bi takoj ¡zastrupil. Toda del nikotina zgori, dei gre iz nas, ko puhamo dim, tako da ostane le manjša količina v našem telesu. Tobak zelo s-lafoo vpliva na naše isree. Srčna angina je po izjavah ¡zdravnikov «.Izrek kajenj esP'0d„ n.ii stiani listov opažamo razmnoževalne organe glivice v obliki belega puha (plesni). To so gliv.ini trosonos-ci .s trosi. Ce .nastopi suho vreme, se bolezen utavi in pegati deli' polstanej.b krhki, KAKO ZATIRAMO PLESEN? Cim «pazimo pege na robovih listja, škropimo nasade z enocd- VPRASANJE: Citat sem nekaj o novi vrsti -koruze, ki da 20 do 30 odst- večji pridelek od ostalih domačih vrst,. Ali pri nas ‘lahko gojimo to koruzo? ODGOVOR: Ne gre za novo vrsto 'koruze, temveč za križane (ba. tard rane) vrste. Novo vrsto .ki nastane po križani oploditvi, nazivamo »hete-razma koruza«. Bistvo us.peha leži v izbiri dveh vrst, katere nameravamo križati alti od katerih imamo namen vzgojiti novo vrsto. posledice (zaostalost na področju izobrazbe itd-). Kmečke zadruge so pa sedai pristopile k .reševanju kmečkega vprašanja tako, da združujejo malo jpccost v veliko zadružno posest, uvajajo moderna proizvajalna sredstva, povečujejo žival.ki fond itd. ter obenem zagotavljajo vsem kmetovalcem delo m obstanek in kar je najbolj važno, izboljšujejo življenjsko raven kmečkega delovnega človeka. Ta način preoblikovanja kmečke posesti in poljedelskega dela pa zahteva mnogo samozavesti, odločnosti in pripravljenosti na žrtve. Zahteva predvsem temeljito .poznavanje samega- sebe in cilja, h kateremu mora težiti vsakdo, ki se odloči za ta korak. Združitev male posesti v veliko pod okriljem kmetijske zadruge pomeni ubit; konkurenco kapitali-.-ti-one veleposesti, ki stremi za u-ničeniem male posesti, pomeni tudi borbo združenih malih posestnikov za svoj obstoj, za svoj napredek, za ustvaritev .socializma na vasi. stot.no raz,.; tcipi.no .modre galice (bordsko brozgo). Torej uporabljamo einaiko škropilno sredstvo kakor .za peromospor-o vi.nske ¡trte. V primeru potrebe ponovimo škropljenje po 8 dneh ali pa še večkrat, kakor se pač pokaže potreba, Ker le .bolezen razširjena tudi na krompirju, se priporoča, da paradižnikov ne sadimo v bližini krompirjevih nasadov. , Ker so letos vremenske prilike ugodno vplivale ,da poljski pridelki le.po dozorevajo1,. — le pri krompirju ¡rilgrahii b,i bilo potrebno malo več dežja —, imajo (tudi naše odkupne barze oziroma zadruge po vaseh pdlne 'roke dela .z odkupom in odpravljanjem sadja in zelenjave. -Nekatere odkupne baze set to' delo. vršile s- čutom odgovornosti1 ih redno pošiljale po_ rosila o odkupljenem blagu na odkupni center v Koper, nekatere pa so to delo tudi zanemarjale. Odkupne baze Bertoki, Pobegi, Izola, Vanganel, Dekani in Marezige so to delo temeljito opravljale, zato jih moramo tudi pohvaliti za tako vztrajno in požrtvovalno de- lo. Graiati pa moramo odkupno bazo v Koštaboni. Zaradi površnega dela 'tamkaj zaposlenega osebja, na odkupnem* centru v Kopru še danes ne vedo,'Koliko je ta zadruga odkupila, Tu se je zgodil celo pri- Kaj bomo delali v naših vrtovih VRTNARSTVO: Poslednje deževje je dobro-namočilo zemljo. Cas je, da začnem« "presajati na prosto kapus in cvetačo. Proti koncu meseca julija b-cmo dobili iz Slovenije sadike nanoškega zelja. Kmetje in ¡zadruge, ki niso še naročili sadik, naj to čimprej štorijo. Ponekod lahko sadimo še fižol in tudi grah. .Ni nevarnosti,;, da ne bi mogli -prodati ¡pridelkov. Posvetiti moramo več pozornost; sortiranju paradižnika. Omenili smo že večkrat, kolike važno.ti je na domačem in tujem, trgu sortirana povrtnina! Čebula je ponekod- pognala .prevečlbavižgor, V teh primerih moramo nadzemne dele rastlin pripogniti in povezati. V tem mesecu bo dozorelo sejne radiča, peter-šTja, solate in drugih povrt-nin. Semena moramo pravilno obrati in .posušite Izkustva so dokazala, da domača semena, v kolikor, jih moremo doma .pridelati, najboljša. To velja posebno za grah in paradižnik. Grah je -že obran ali paziti maramo, da nam ga ne naipadgy|)ggahar«. Da se to ne zgodi:, lnprainp^keme ra-zkužiti z žveplenim ogljilppjgp petrolejem ali paatakan-cmi. fiz.] ' sedaj moramo skrbeti za dobro‘seme paradižnika. Seme moramo odbrali od naj lepših, zdiavih in najbolj rodovitnih sadik. Šeme vzamemo od plodov, k.i rastejo čiiri mjžfe pri tleh, ■ ¡sij Is?:-..;; Važno vrea^i#.. je povzročilo, da so .nekatere ..gevif^nine posebno fižol napadle -ja|%sIlijiču.jemo jih s ■tobačni m izvlečkom (ekstraktom), mu-šjim ¡lesoin~/lignb quassio) ali panltakancm. Na kapu.sni-cah so se pojavili »bolhači«. Tudi te uničimo s Pantakanom, mer, da je odkupljeno sadje stalo na mestu tudi ¡po ištiri dni, preden je kdo poskrbel, da se ga odpelje. Krivda .pade tudi na tiste, ki :.o odgovorni za prevoz! Knjigovodja odkupne zadruige v Koštaboni, tovariš Jože Baruca, pa 'Se ne zanima preveč za stvar! Zjutraj ral popi, tako da ga morajo ljudje, k.i pripeljejo 'blago, čakati, če hočejo dobiti izkupiček- Tu bo potrebno, da se knjigovodja prvi zbudi! V prihodnje naj ima malo več čuta odgovornosti pri delu! Kljub gornjim pomanjkljivostim pa vidim-o, da ¡naš odikup še precej dobro deluje. Plan odkupa češenj je bil presežen z nad 15 odst. Plan odkupa graha je bil dosežen ¡z 80 odist., čeprav mu je ma'o škadova’a suša. Kakor je predvideno, bo plan ¡prav gotovo izpolnjen in tudi prekoračen! Odkup česna poteka prav dobro kljub temu, da sedaj še ni nie-gova sezona. Pilan je dosežen že z 27.6 odet. Fri zelenjavi kakor: .so’a.ta, radič, korenje itd- je bil plan presežen za 2,7 odst. Kako pa je z odkupom mleka? Kljub težavam v prevozu je bilo do sedaj odkupljenih nad 4300 hi. V kratkem bodo začele delovat; še 4 nove zbiralnice, za kar je -predvideno, da se bo odikup mleka povečal še za nadalj-nih 1000 hi. Odkup rib poteka -tako, da -bo pravočasno izpolnjen celotni ¡plan. Z odkupom slanine je bil do sedaj letni plan dosežen za 46,8 od t. olja z 53.4 cdstot., svinjsko meso z 3.1,3 ceLt,, goveje živine pa z 49,7 odst., kar se pravd, da je dosežen letni .plan nad 50 odst. To pomeni tudi, da je za toliko odstotkov .presežen tudi polletni plan. Pri odkupu je bilo ugotovljeno, da je na področju krajevnih ijud-tikšh odborov Dekani, Boršt, iSe-me-de'a, Ankaran, Osp, Vanganel. Korte, Sv, Peter, Ko-štabona in MLO Kcjper še nad; 1-6 vagonov necldkuplijenega vina. Iz tega- :e razvidno, da odkupne ba-ze v teh krajih za odkup vina- se le malo zanimajo, kar je seveda -napačno. Ugotovljeno je bilo tudi, da se ie prav zaradi tega v Koštaboni pokvarilo nad 3.000 litrov vina. Potrebno je, da se naši strokovnjaki pozanimajo za stvar in da-j-o primerna navodila našim vinogradnikom! V bodoče ce .podobne napake ne smejo več ponoviti! Poudariti moramo še, da bi bi.1 odkup še boljši, če foi našim kmetom na vasi na vsakem sestanku pojasnjevali .pomen in namen -odkupa. Ce bi odgovorni ljudje na odkupnih bazah redino poročali odkupnemu centru o napakah in težavah, bi bil rezultat cdkupa še boljši, kakor je. Tc-h in takih pomanjkljivosti naša- -nova skupno, t ne bo trpela! Škropimo paradižnik proti plesni Važni km et ¡¡ski opravki v ju H ja.. POLJEDELSTVO: Žetev je pri kraju. Začela je miatev,,Okrajni kmetijski odseki so organizirali miatev. Ta naj bo v resnici speSii-(tivna. Vsako odlašanje lahko povzroči veliko zgubo dragocenega pridelka, vsakdanjega kruha. Skrbeti moramo, da se niti klas pšenice brez potrebe ne izgubi. Prej moramo omlatiti semensko pšenico, nato pa naj| pride na vrsto m-erka.ntilna. Poslednja naj -bo tista, ki je okužena .po trdi sneti«, da se bolezen ne prenese z bolnega- .na zdiavo seme. Navadno se že ob mlatvi pojavi .zelo ¡nevaren škodljivec »žitni molj« (¡pim.pi.nel-ia). Tega škodljivca uničujemo z ogljikovim žveplecem. Omlačeno m dobro posušeno žito moramo pravilno ¡'.hraniti, da ga tudi v shrambah ne napadejo škodljivci. Žitne shrambe moramo v ta namen očistiti in razkužiti .z apnenim belečem in žvepleni. Cim spravimo žito -z njiv, moramo «preorati strnišča, S tem važnim kmetijskim opravilom ne smemo odlašati! Podnebne razmere so vplivale ' uigod.no na razvoj koruze. Te rastline pa ni..mo še poVsod -okopali. Ponekod je ikc-ruza pegasta. Rastline morajo imeti za svoj normalen razvoj doivo'; prostora;, zraka in sonca, V višjih predelih trava ponekod še ni • ¡pokošena. S ¡pozno košiij-o spravljamo na senik namesto dobrega sena le manj Vredno -slamo; VaNOGRADNISYT'/D: fSe vedno je n-°varn-o, da se ¡pojavi ¡perono-spora in plesen. Zato morajo biti kmetovalci vedno na preži. Trte so bujno pognale ,zato moramo, začeti z odstranjevanjem nerodovitnih in divjih poganjkov. Ce o-pa-zimo (ličinke molja, dodamo škropii-u (raztopini modre ga’ice) pa vsakih 100 litrov 3 kg tobačnega- izvlečka. Trte cepimo v .zeleno, ¡pri (tem pa moramo paziti, da cepič in podlaga nista preveč olesenela. Deževno vreme je vplivalo na razvoj iplevalnih rastlin. Te odvza-mejo trti hranilne snovi in vlago. Nikdar ne bomo dovolj poudarjali, da se mora vinograde neprestano' pleti. TRAVNlIST.VO: Kar ¡se tiče krme, lahko rečemo, da je letos mnogo boljša od lanskega- leta. Sena pa je še vedno premalo' za naše raizmere. Po žetvi pšenice ne smemo, pozabiti na setev koruze za želeno krmo -in drugih krmilnih rastlin. Poskusiti moramo z zeleno .irisilaž. no krano. Lahko si zgradimo z lastnimi sredstvi »insi'ažn'o jamo«. Cim -spravimo eno s 'travnikov, moramo .pobranati krtine, da nas ne bodo. nadieigovato pri košnji -o-tave. Na več mestih ern-o opazili j,-pi.ci jnevamo parasifeko rastlino na deteljiščih — deteljno predeni-c-o (cureuta). Proti ¡tej se borimo, da okuženo -seno na licu mesta sežgemo. Ne smemo gledati le na trenutno korist. Deteljna ¡predeni- ca je naih-ujiši sovražnik glavnih naših .krmilnih, .rastlin detelje in LUicerke in zato fflj-o^gim-o .proti njej p-odv.z-eti najbolj’ o ¡tre. ukrepe! ŽIVINOREJA:0 Pazimo na čistočo v hlevih!1 Uničujmo povsod mulhe, ki s-o 'Wiph’t:iše' raznaišalke raznih -kali bdffeafl,1 Kluhe v hlevu uničujemo s pa.ntakanom v prahu ali -če isto prašivo •uporabimo v raztopini .s pe&ttlbjetn. Fri prašičih -moramo -p&fcii na rdečico in takoj icepiti; A^Felna živina naj' ima -po delu riek&j ur počitka. Ne pckladajino jr 'pi-Hveč s-veže in-segrete krme! ! v ČEBELARSTVO: V vročih dneh zračimo panje .[g,grozimo, da čebelam ne .zmanjka .^gdg.:», ¡bližini čebelnjaka, Pazjf^&ri-^B Isedai, da si za zimo., precikipbi.mo -dobre, plemenjake. Slabiče m pozne roje.'združujemo- Cim ..preneha paša, silijo čebele na repanjep ¡zato (točilno med vedno y zaprtih prostorih. PERUTNINARSTVO: Kakor V hlevih in svinjakih moramo skrbeti za. čistočo tudi y -kulrnikih, O-pazili smo na več me'stih, da niso dvorišča, kjer' živijo -kokoši, dovolj zasenčena. To je nemarno in .povzroča perutnini Veliko trpljenja- Perutnina mora imeti y vročih dneh do-vollj sveže vode. ¡SADJARSTVO: Tudi po sadovnjakih s-o se letos pojavili razni škodljivci. Češplje j-e napadla glivica Exoascus ¡prum, povzroča rožičenje. V dolini reke Dragonje , je povzročil precejšnjo škodo »Jabolčni racij«. Za sedaj ne moremo mnogo ukrepati proti tem boleznim in sk-od'jivcem, toda piriipra-. viti ¡se moramo ¡na jesensko in zimsko škropljenje sadnega drevja. Ne •smemo pustiti .po njivah in sadovnjakih odpadlega sadja. V tein sadju se skrivajo’razni škodljivci-in zato' ga moramo takoj na licu. mesta sežgati ali prekuhanega dati prašičem. _ «_... .¿j 'j- ' ■: Draga a popotnikova torba Povedati ti moram najprej, da rad čitam vse tisto, kar prinašaš iz svojega potovanja po naši deželi. Je prav na mestu, da razkrinkuješ tiste, ki zavirajo dejavnost našega delovnega ljudstva, šibaš birokrate ,omahljivce ,lenuhe in podobno vrsto ljudi. Naše delovno ljudstvo želi, da bi se še boi j vedelo, kje je najbolj potrebno•, da vzameš tudi ti metlo, udrihaš in pometaš, tako da bo ps-j nas v Okrožju čim lepše in prijetnejše. Smatram, da je tvoj način dela popolnoma v skladu z željami naših delovnih ljudi. Včasih pa se mi dozdeva, da Je tvoja torba tako nabita, da je ne moreš hitro izprazniti in zarradi tega tudi ne vidimo vsega tako, kakor dejansko je. Iz mojega pisanja lahko razbereš, da sem skromen človek, da je takih ljudi v našem okrožju še kar precej in prav zaradi tega naj se ti ne mudi! Jaz sam si želim, da bi o vsakem posameznem slučaju povedala kaj več. J-e namreč tako: gr ekar dobro pri na in to tudi dobro veš, toda kjer se najde plevel, ga je treba zgrabiti tako, da se Učno vidi, kako in kaj, da se t:U, kdo je tisti, ki se boji tvojegi očesi in tvoje palice! Torej le na plan! Če boš tako postopala, te bomo še bolj razumeli ter hitreje odprav-nezaželjene pomanjkljivosti'. 'In pri vsem tem povej tudi, kje se led prebija, da veselo poka in odmeva na vse strani! Slišal sem, da se je tu in tari ena ali pa druga oseba močno jezila, a prav tako te ne spravljata iz tira niti jeza m niti n> nezaslužena pohvaV;. Tako je prav! Se nikdar se ni dogodilo, da in na primer birokrati kar takoj sprejeli kritiko! Naj le kuhalo jezo in pihajo! Jih bože minilo in še toli- Vidalijevsk! (kominformistični) statut Člen 1: Član Kp je- lahko vsak! tisti človek, kT aiEtivtno sodeluje v ratekrinkalvanijfu KPJ ter FLRJ. Pod »aktivno« razumemo vise oblike razkrinkavanja! Simpton za aktivno razkrinkavanje je dejansko razkrinkavanji e in ne denar! Lenin le dajal, da je pri človeku najvažnejša revolucionarna preobrazba! Člen Z; Demokratični centralizem je podlaga aktivnosti KP. Ta ima razne oblike. Osebno koncentriranje revolucionarnih tradicij ima za posledico, da ena oseba lahko izraža totalne želje delavskega ra‘zreda in1 izaraidi tega se jd je treba pokarati. Pristati ie treba ria demokratični centralizem novega tipa, , > Vi : '' | j Člen 3: Taktična je visaka akcija, -ki doseže efekt. Efekt je vse. Taktika se spreminja vsako sekunda in vfeako minuto. Stalin je V tem pcg’edu večkrat citiral Mac-chiavelliija, ki je dejal: Cilj opravičuje sredhttva! Potrebno je torej podrejanje revolucionarni teoriji! j Člen 4: Visak kominformiat bodi spreten! Bodi kakor jegulja, ki' se vselej izvije ,in prebije tudi skozi majhno luknjo. Sprfttnof.it je glavni zakon revolucionarne teorije! Sred stva isama so univerzalna, Laž je posebna oblika taktike. Znanstveno bomo rSJe rekli: »laž« — ko hitreje, če boš-d- nekaterih primerih ponovno .oplazila trmo po ti stem mestu, ki je najbolj občutljivo! Reči ti mordni, da se najdejo tudi ljudje, H te včasih ne razumejo dovolj in zarodi tega celo sumničijo, da ti -je odpo )edal vid alt Pa sluh! Svoje slabosti bi iadj naprtili na tvoja pleča! Le povej tudi tem, kar jim gre! To lahko storiš! Te pozdravlja! Partizan iz okolice Kopra- Jekleni pakt druge izdaje Nesi barofanti (pa domače rečer?©} bi morali bolj paziti pri pisanju tuj ib im©» ljanju prišel do. zaključka, da sla to tovariša Stoka in Kralj, sem se začel spraševati, /akaj »La ndstra lotta« njuna priimka potvarja. Na misel mi je padlo, da ima morda »La nostra lotta«' z omenjenima tovarišema kaj osebnega- Jasno mi je postalo šele potem, ko sem se spomnil, da so v starih časih tova_ riša Štoko imenovali Stooca, tov. Kralja1 pa Kra'!y. Zanimalo me je tudi, kje se je izvršili dogodčk, v katerega sta bila 'tovariša Stoka in Kralj zapletena, na katerem »Monte« (kajti pri nas nimamo samo enega hriba),, Pri tem sem moral ravno tako brskati po slovarju poitalijančenih imen naših vasi in šele nato sem ugotovil, da so prvi zadružni dom otvorili v Šmarjah. Ko sem črtal zadnjo številko lokalnega lista »La- n astra lotta«, sem na’etel na dva zelo čudna priimka, Sicer se pa to ponavlja skoraj v vsaki številki omenjenega časopisa; toda, ker me je v zadnji .številki zadeva, v katero sta bila neznana tovariša zapletena, izredno zanimala sem si začel razbijati glavo, da bi ugotovil, za koga prav za prav gre. Ko sem ,še’e po dolgem razmiš- iii¡Eiiiiiijiiiiifi¡!¡!iuiiiiiinii!!iiiuiiimiiii!!iiiiiiiiiii!uiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiif¡iiimuiiiiiiiiiiiiiMimiii!i!t¡ii!i!iiiimiiiiiiiMiiimii¡Miiiiiiiiiiiuiiinrnr Birokrat in stranka PRVO SREČANJE Stranka: »V naši vasi bi radi zgradili most čez reko. Prišel sem po navodila in naisvete«. Birokrat: Zelo zelo koristno, tovariši! Prav koristno! Jaz o-'dobravam! veste, človek .skoraj ne more dihati iod silnega dela! O, če t)i jaz 'Utegnil, bi vam takoj- pomagal! Firav za prav, ali ste napravili prošnjo? Napišite, napišite! In tudi komisija naj 'da svoje mišljenje. Oglasite se čez 14 dni!« .DRUGO SREČANJE Stranka: »Prinese! sem prošnjo. Velite zaradi tistega mostu. Podpisale so tudi priče. V.se potrebne dekummete smo dodali!« Birokrat: »Da, da, dobro se spominjam! Bi],i ste pri meni! Vroče. je, ali ne? Povedati ,pa vam moram vem/iarle, da vi prav za prav niste v planu, oziroma, da bi Mikaj o koprski sku-tarni... ne mlekarni V Kopru ha »Mudi« ¡mamo prav čudno mlekarno; Kupiš mleko, ga prineseš domov in zavreš. Mleko se spremeni v gosto zmes, podobno skuti, ki pa ni niti skuta, niti sir, niti ne »jouigurt«. Prepričani ano* da bo analiza odkri'a novo snov, kj jo proizvaja ta mlečna industrija in zakaj se mleko redno skisa. se morali prav za prav zaradi tega obrniti na kak drug oddelek. Jaz ne morem rešiti vsega in morda vam bodo drugi pomagali. Od vraga je dela! Veste jaz se zanimam le za prioritetne objekte!«' Stranka : »Kam naj se obrnem? Kaj ise to pravi, nismo v planu? Zakad nismo mi prioritetni objekt? Birokrat: »Res nimam časa. Prav zdajle moram na setstanek! Imam že 10 minut zamude. Le nastopite energično. Je zelo važno! Je prav koristno . . .« Kaj je s sindikalnimi izkaznicami ? V Kaligeriji setn hotel kuipiti usnjeno listnico. Prodajalec me vpra (šal nimate .sinidlikalino izkaznico?« Odgovori Isem mu, da sem sicer član ES, da pa od svoje podružnice sindikalne izkaznice še nisem prejel, nakar mi .ie takoj odvrnil, da mi listnice ne more dati. Kje je napaka? P. A. tKcmišno se zavedamo, da smo bili bedaki, ko smo tako tldovrat-no Viztlaiali v bolbi plorti našim najboljšim plijateljem Amelikart-cem. Saj so vendai še boljši demo-kilati kakol mj. Kominformistična neizbežnost PROF. FERLAN: Veš, Vidaii, jaz vedno bolj verujem v neizbežnost. Se mi zdi, da postaja ta problem vedno bolj aktualen. Dogodki sami po sebi so neizbežni in zakaj bi zaradi tega raznovrstne dogodke v njihovem razvoju zavirali? Mar ne potrjuje to veliko dejstvo vojna v Koreji? VIDALI: Zdi se mj, da imaš prav. Jaz sem prav za prav že večkrat govoril o tem. Titini se borijo Za mir in dopuščajo, da o-staja ljudstvo v temi prav zaradi neizbežnosti določenih dogodkov-Tudi meni se zdi, da daje Koreja »?p primer., Titini so uničili moč delovnega ljudstva. Niso hoteli predvidevati neizbežnosti! Vojna je navsezadnje lepa stvar! Ona je celo omogočila Oktobrsko revolucijo-Jaz bi dejal, da jo moramo še bolj spoštovati! PjilOF, FERLAN: Dragi V.idali! Jaz vedno bolj razumem tvoje bistvo. Zdi se mi, da sem veroval v neizbežnost še kot mlad dijak v Kopru, \\idaii, jaz te prav res občudujem, Prepričan sem, da je tudi priključitev h Italiji neizbežnost. Razvojne tendence so mi to odkrivale že v davnih časih. Morje postajo plitvo Srečal sem kopalca, ki se je pobahal, da je ugotovil, da je p ostalo morje ob zahodnem, pomolu v Kopru plitvejše. Vprašal sem ga kako je to izmeril. »Oh,« pravi, »moja glava je to izmerila ko je udarila ob kamenje! Premisli dobro. Lani sem pikiral nan-avnost notri, a dna skoraj uzrl nisem ,a letos taka izprememba. Razmišljal sem, in končno vem, kaj je temu vzrok. Postalo mi je jasno šele, ko sem opazil, kako so otroci tekmovali kdo bo vrgel dlje kamenje v vodo. Saj ga je bilo na »bankini« polno pa peska tudi ne manjka, čeprav ga uvažamo iz Soče in plačujemo zanj devize. Boljša v senci-nego delati Krkavčam so sami poiskali našo torbo, da bi ji sporočili to zadevico, ki je mjkav-na. »ELTE« so pripeljali v Krkavče material za napeljavo elektrike, toda da bj razkladali, tega pa ne, raje so jo u-cvrli v senco. »N\aj le kmetje razkladajo, ki so vajeni dela«, so na jbrž mislili lenuhi. Kmetje pa niso tako neumni, antpak so pustili kamion, naj čaka brez da bi ga kdo razkladal — torbi flaso le povedali. Juca eno Vanea šrafajo JUCA: Duber dan Vanea! Naraste brž kosilo u valo, ja? ' VANČA: Malo je dubar ta dans eno kosilo bo vaAja našla moja pupa, ke jaz nimam Cajta. JUCA: Zakaj sta taku malkontenta, ke provesta, da je malo duber ta dan? Kaj so vas razrab.io’a voša hčere; orka bundama, vredna je lepo, entrodo jimasta posod lepo eno< anka zdrove sta ust. Jaz sama na znom razložet zakaj sta tašna! VANČA: Kaj ni za bet malkonten- t.a! Vam ni neč povedala vošo ¡pupa, kaj so se use menele snu-čar na sestanke mladatine? JUCA: Ma jaz ne znam neč. Moja šla zguda u valo žet čanico. Samo tu znam, da ja bil sastanek, pupa me ni neč povedala, ke je ke sem čuila■ kadar so finile, ke so kantale. J VANČA: Božjo blast! Me ja be povedala mojfi pupa kaj so diško-rele na sastanke. Zna sta, da bojo šla s fonte u bregado za c.n mesac? Ma jaz mojo na pestim, rajše čon, da gre nast delat u Trst, taku se bo a’meno ubukio eno ne bo taku ščarnela m tem (Sonce. Eno nanka zatu je ne pestim, ke be mogla ubuč brirgeše, ko be šla. JUCA: Znasta Vanča, da iaz sem kontenta, da gre u bregado, samo ko grejo anka druga p up e. Pa kaj čaisfa, kočajo jet te mlade, mi jem ne smemo branet eno nareka ukazat jen ne moremo vač zatu ke svet ja saldo več pu Jave mode. VANČA:Mučta, mučta Juco! Vi sta kontento, ma jaz nisem! Koi bo šlo moja pupa tam ubuč barge-ša. Eno anka ko ča prav jet, ja na pestimVana na bo man u kazala, zatu ke sem jo jaz zraunala eno neban druge. JUCA: Ma ko j sta taku nasprutna, Vjhreca. Na znaste, da late par nas čarna najredet sočaUžmo. Zatu trba anka deste delat. Koj pa prove vaš mož Vonca, anka- me-me smrdi kor Vam? Mu j Nanič je reku, da bomo usi šle u kolektiv. Koj pa raca za kolektiv Vaš mož? Mu? me usake dan prave, da u leoletive ja lepo živet eno da u koletive sa začna scfniižmd, VANČA: Vi sta zmetjano Juco, koj bomo šle u kol.etiv, krapov at od glada? Jaz eno mojo famejo živ-mo bulša taku, kor jet u koletiv, pa naj raca usak kar ča. JUCA: Ben znasta kaj Vanča, pestimo rajše tu ča, Srajajmo rajše kakre gre z intrado, bomo bulše nardjle. Bojo ben nardile naše može taku, da bo prav anka zanas. VANČA: Ja vero jo, rojše mučmo, ko čarno bet zdrave. Ma jaz vsa-bargeša. Po moja be nardilo več nako mojo pupo na1 pestim ubuQ prau mojo pupo, da be uešla u Trst, kor je uešla tam Bijanko od Pdtalošča. JUCO: Pa koj jima anka una dañas! Vi ne znasta tega, da uzemo iz oust kreh unem brjinem tam, 'ke so parz dela? Tega ne znasta! Vi gledasta soma vaša škaršela, da se bejo saldo púnela. Ma vrt dañas sa burmo eno delamo, da bo za vseh prav, ne samo za bogate, kar ja blo ambot. Odgovorni urednik SREČKO VILHAR Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru Uredništvo in uprava v Kopru Riva Castelleone 2