Kmetski upori
na Slovenskem

Spisal

Josip Mravljak


Kmetski upori
na Slovenskem

Spisal

Josip Mravljak

Popravljen in dopolnjen ponatis
iz »Večernika«

Maribor 1940

V samozaložbi

92158

Tiskala Mariborska tiskarna d. d., Maribor;
za tiskarno odgovarja Stanko Detela, ravnatelj

Puntarski kmet

Slika iz začetka XVI. stoletja

Predgovor

Pred tremi leti je izdala Slovenska
Matica Kreftovo Veliko puntarijo. V
uvodu ugotavlja pisatelj žalostno dej¬
stvo, da Slovenci še nimamo zgodo¬
vinske študije o uporih slovenskih
kmetov. Podrobnih razprav k temu
vprašanju je — kakor kaže zadaj na¬
vedena literatura*) — priobčenih že
razmeroma mnogo. Bilo je treba le
vse zbrati in na novo obdelati.

Skoraj nemogoče je, vse arhivalno
gradivo podvreči ponovnemu pregle¬
du, ker je večina arhivalij v inozem¬
stvu, mnogo jih pa sploh ni več mo¬
goče najti; deloma so založene, de¬
loma tudi izgubljene. Zato se je pisec
omejil na tiskane vire razen v uporu

* Izpuščena in neupoštevana sta dva
prispevka:

a) Slovenec št. 266 od' 19.XI. 1936 „Obso-
telsko ozemlje in kmečki upori“.

b) Razprava o km. uporu 1515, ki izide
v časopisu 1939/zv. 3—4.

5

leta 1740., ki še doslej ni bil obdelan,
in v uporu leta 1809., za katerega je
bilo priobčeno le gradivo.

Delce žal ni tako popolno, kakor
si ga bi marsikdo želel. Temu je pa
krivo zlasti dejstvo, da večina manj¬
ših uporov ni obdelanih podrobneje,
pri večjih pa ravno za gotova vpra¬
šanja, ki nas danes zanimajo, manj¬
kajo spisi. Prepričan pa sem, da se
bo v zasebnih (graščinskih) arhivih s
časom našlo še marsikaj ali novega ali
kot dopolnilo oziroma pojasnilo tu ob¬
javljenega.

Ako bo knjižica dala pobudo za po¬
drobnejši študij slavne zgodovine na¬
ših prednikov in ako bo svoj delež
prispevala za obuditev ponosa, da smo
Slovenci sinovi kmetskega stanu, smo
tudi opravili veliko delo.

V marcu 1940.

6

I. Vzroki uporov

Sicer ne edina, gotovo pa zelo, ako
ne najbolj svetla točka v slovenski
preteklosti so kmetski upori. V času,
ko je bilo v deželi domala vse javno
življenje, gosposki stan, obrtništvo,
meščanstvo, v velikem, ako ne pretež¬
nem delu tudi duhovništvo tuje, je
bil kmet edini reprezentant Sloven¬
cev. In če se je ta od vseh zatirani
in izrabljeni, od Turkov oropani in
od najemnikov oguljeni ubogi ratar
brez tujega vodstva upal, postaviti se
v bran svojim tlačiteljem, se mora to z
ozirom na okolnosti ceniti pač nepri¬
merno više, kakor pa slični pojavi
v Nemčiji, Angliji, Franciji in drugod.

Kmet in njegova pravica

Medtem ko so bili še za prvih kri¬
žarskih vojn kmetje po veliki večini
brezpravna raja in živ kapital zemlji¬
škega gospoda, so se v naslednjih dveh
stoletjih predvsem po prizadevanju

7

cerkvene gosposke prilike za kmeta
vidno zboljšale. Prej suženj, je do¬
bil polagoma nekoliko človeških pra¬
vic, predvsem glede lastnega zemlji¬
šča, ženitve in osebne svobode, potem
pa so začeli njegove redne letne da¬
jatve tudi zapisovati v tako imenovane
urbarje, to so seznami vsega donos¬
nega zemljišča in dajatev od teh zem¬
ljišč v denarju in v naravi. Namen te¬
ga zapisovanja je bil naravno ta, da
bi nihče ne mogel podložniku svo¬
jevoljno zviševati dajatev in da bi i
gosposka i nevoljnik vedela, česa se
jima je držati.

Kljub tem zapiskom pa so v drugi
polovici XV. stoletja nastopile takšne
prilike oziroma neprilike, da se go¬
sposka pri najboljši volji z dajatvami,
določenimi v urbarjih, ni mogla več
zadovoljiti. Dotlej je kmet po veliko¬
sti in donosnosti zemlje, ki jo je imel
ponajveč v dosmrtni užitek, odrajto-
val letno zemljiškemu gospodu red¬
ne dajatve, nekaj davka v denarju
(činž), nekaj pa v žitu in malih služ¬
nostih (jajca, piščeta, kapune, sire,
ovce, kozliče, prašiče, drva in drugo);
razen tega je moral opravljati tlako,
ki tudi ni bila pretirana. Med redne
dajatve je še šteti desetino, ki se je

8

dajala cerkvi ali graščakom, ki so jo
imeli od cerkve v zakup ali v zastavo.
Med izrednimi dajatvami sta bili znat¬
nejši naselnina in smrtnina, manjše
pa laudemij, sodne takse, ženitne tak¬
se in upravnikove pristojbine.

Kmet in graščak

Urbarialne dajatve, torej činž, da¬
jatve v naravi in tlaka, so bile prav
za prav nezvišljive. Toda kaj je ho¬
tel zemljiški gospod, ko so pa nje¬
mu začeli predpisovati vedno večje
zneske? Od kod naj jih vzame, ako
ne od kmeta-podložnika, svojega sko¬
raj edinega vira dohodkov? Skoraj, bi
rekli, ker so nekateri imeli v zakup
tudi mitnice, ki jih je bilo takrat mno¬
go, drugi dohodke od trgov in pod.

Stalno naraščanje dajatev pade v
dobo vladanja cesarja Friderika III.
Glavni vzrok so bili neprestani boji
in s tem zvezani veliki stroški. Naj¬
prej je omeniti boj za dediščino Ce¬
ljanov, ki je povzročil pri nas mno¬
go gorja. Komaj so bile te rane za¬
celjene, so morali čutiti kmetje div¬
janje Baumkircherjevih vojakov-na-
jemnikov, ki so čakali na plačilo za¬
ostale mezde. Sodobnik teh homatij,

9

koroški župnik Unrest pravi, da se
je zgodila v deželi taka škoda, da je
ni moči popisati. Potem so prišli vpa¬
di Turkov, ki so ropali, požigali, od¬
ganjali živino in ljudi in pustili za
seboj same pustote. Se ne dovolj te¬
ga, so prihruli potem Ogri, da pobe¬
rejo še to, kar je ostalo. Tako je
razumljivo, da skoraj ni bilo kraja,
ki bi ne bil več ali manj trpel od te
ali one invazije. Proti vsem tem na¬
sprotnikom pa sta morala cesar in
dežela postaviti vojsko in se braniti,
in ta vojska je stala mnogo denarja.
Kdo naj bi te zneske plačal, če ne
graščaki? In ker ti zopet niso imeli
drugih dohodkov kakor od svojih
podložnikov, je jasno, da so končno
padla vsa bremena na ubogo paro
kmeta, ki je že itak neposredno do¬
volj trpel.

Denar je moral biti, in hočeš no¬
češ, pravica ali krivica, nevoljnik —
plačaj! Kajti tudi deželni stanovi, ki
so končno sami bili graščaki, niso vla-
stelinov nič vprašali, od kod bodo ti
dobili zvišane zneske: repartirali so
zahtevane izdatke na gosposke. Tako
je umljivo, da tudi dajatve, točno za¬
pisane v urbarjih, niso mogle več
držati.

10

Razen tega je moral v obrambo de¬
žele vsak peti, deseti ali dvajseti mož
na vojsko (deželno brambo), domači
pa so morali dajaLi priprego, stano¬
vanje in hrano vojakom. V okolišu
gotovih mest je oblast naložila kme¬
tom še pomoč pri popravilu mestne¬
ga obzidja, graščaki pa so odvzeli pod¬
ložnikom staro pravico planinske pa¬
še, lova in ribolova; prepovedano je
bilo kmetom tudi kupčevanje na de¬
želi, kar je le škodilo domači obrti.

Deloma pa je zvišanje dajatev po¬
vzročilo tudi dejstvo, da je po šte¬
vilnih vpadih sovražnikov ostalo pre¬
cej kmetij neobljudenih, pustih. So¬
vražnik je ljudi in živino, kar se ni
rešilo pravočasno, odpeljal. Tudi ta
delež se je moral potem porazdeliti
na zasedene kmetije. Iz istega vzroka
so morale gosposke zvišati tudi tlako,
saj bi sicer ne bilo mogoče, vsega
dela pri gradu opraviti.

Brezuspešne pritožbe

Pri takih razmerah je povsem raz¬
umljivo, da so kmetje postali nevolj¬
ni in so se uprli plačilu zvišanih
davščin. Začeli so se shajati, da se
posvetujejo, kako in kaj ukreniti pro¬
ti tem neprilikam. Naslavljali so pri-

11

ložbe na svoje gosposke, pošiljali so
celo deputacije za odpomoč k cesar¬
ju, — vse seveda zaman.

Pa še en nedostatek moramo šteli
med glavne vzroke nezadovoljstva
kmetov: silno malomarno in pristran¬
sko, da krivično pravosodje, tudi na
najvišjem mestu. Umljivo je še, če
gospoda nikdar ni dala kmetu prav,
pa če je imel stokrat prav, kajti ta¬
krat je pač veljal pregovor quod li-
cet Jovi, non licet bovi. Toda če je
v medsebojnih tožbah graščakov, pri
katerih so nastopali kot priče i urad¬
niki i kmetje, dobil pravdo oni, ki
je dokazano vedno delal le krivice,
je to vsekakor moralo vplivati demo-
ralizujoče tudi na podložnike.

Tahijeva nasilstva

Konkreten takšen primer nam je v
nekoliko poznejši dobi znan iz Taho-
vega paše vanj a na Susedgradu 1. 1566
(Susedgrad 10 km zapadno od Zagre¬
ba); ob marljivem, temeljitem brska¬
nju v arhivih pa bi se sličnih primerov
našlo gotovo še obilo tudi pri nas. Ko
je graščakinja Heningovica izročila
svojo polovico Susedgrada v upravo
banu oziroma ogrski kraljevski ko¬
mori, sta bila kot kraljevska delega-

12

ta in upravitelja na tem gradu imeno¬
vana Štefan Gerdak iz Filetinca in
Ivan Djak iz Varaždina. Strahovita
Tahova nasilstva nad kmeti so celo
tema dvema zagrenila bivanje na gra¬
du. Pa ne le, da je od kmetov iz¬
terjeval daleč preko mere, tudi njima,
kraljevima zastopnikoma, ni hotel dati,
kakor je velevala pogodba, na razpo¬
lago pol grada, temveč vsakemu le
po eno sobico. Poročala sta kralju in
komori o Tahovih krivicah, in ko je
Heningovica (1567) zahtevala svojo po¬
lovico nazaj, je kralj določil komisijo,
ki naj preišče razmere pri susedgraj-
skih podložnikih. Komisarja Gašper
Draškovečki in Franjo Filipovič sta
zaslišala vse podložnike, katere je Ta¬
hi strahoval, in ugotovila po 508 pri¬
čah krivične in nezakonite čine Taho-
ve, rezultat svoje preiskave sta sporoči¬
la vladi in vladarju na 6 in pol metra
dolgi listini. Vse priče so potrdile,
da je Tahi nagnal mnogo kmetov s
kmetij samo zato, da je mogel nagra¬
diti s posestvi svoje služabnike in pod¬
repnike. Izpričali so, da je Tahi dal
zapreti in umoriti Štefana, podkaste-
lana Heningovice na Brdovcu, kljub
temu, da ga je gosposko sodišče
spoznalo za nedolžnega. Dokazali so, da

13

je dal Taki vreči v ječo, tam vklenili
v verige in potem ugonobiti dvornika
Heningovice, plemenitega Ivana Sabo-
ja in še mnogo drugih zločinov. —
Res je bil nato Tahi pozvan na dvor
na zagovor. Toda čeprav so bili s to¬
likimi pričami dokazani Tahiju vsi zlo¬
čini, je vendar ostal za vse — nekaz¬
novan in kljub vsem krivicam mu je
bilo lastništvo nad polovico susedgraj-
skega vlastelinstva na novo potrjeno.
Da, še več: dobil je še drugo polovico
od komore za letnih 4.500 1'1 v zakup.
S kakšnimi občutki so to vest sprejeli
podložniki in koliko zaupanja so še
imeli v kraljevo pravosodje in pra¬
vico sploh, si pač lahko mislimo. Pra¬
vijo, da so se že tedaj radi dali z
zlatom okovati svečeniki boginje Prav¬
de v okove, skozi katere ni mogel niti
najstrašnejši krik preganjanega, in go¬
tovo nič manj ni bila podkupljiva
dvorna kamarila. Kam naj se je uboga
para potem sploh še obrnil?

Potrpljenja je zmanjkalo

Radi neuslišanja svojih utemeljenih
pritožb in prošenj so kmetje upravi¬
čeno začeli dvomiti v pravičnost in
nepristranost gosposke, to tembolj, ker
so se našli uradniki, ki za podložni-

14

ka sploh niso imeli srca. Izpraznili
so mu zadnjo kaščo, odgnali morda
zadnjega vola, ne računajoč, od česa
naj kmetič živi, kako naj polje ob¬
dela. Takšno postopanje pa je mo¬
ralo prignati tudi potrpežljivost naj-
vdanejšega, najponižnejšega podložni¬
ka na vrhunec, in če je v skrajni sili,
ko sploh druge možnosti več ni imel,
segel po samopomoči in se uprl svo¬
jim tlačiteljem, je s tem hotel le dati
duška dejstvu, da je tudi človek, ki
hoče in mora živeti, ki ljubi svojo gru¬
do in je tudi zaradi tiranstva brez¬
srčnih gospodarjev ne mara zapustiti.
Da so se pri vsaki vstaji našli ljudje,
ki so hoteli priliko izkoristiti in si na
račun drugih izboljšati položaj, da so
se na eni in na drugi strani godile zlo¬
rabe in so nastali izrodki, je povsem
naraven pojav, ki je sicer na uspeh
akcije vedno skrajno slabo vplival,
ki pa pogleda na pravi smoter punta
ne sme zavesti v napačno smer. Smo¬
ter punta je bil — vsaj pri prvih upo-
rih, — prisiliti gospoda, da se bo
držal tega, kar je zapisano v urbarjih,
odpraviti novotarije in prehuda bre¬
mena, torej izboljšanje socialnega po¬
ložaja.

Šele v drugi vrsti in bolj podza-

15

vestno so mislili tudi na to, da bi
se sploh rešili vlastelina kot vmesne
oblasti in priznavali le vladarja in nje¬
gove organe za svojo gosposko. Vse
gibanje se je — vsaj na zunaj — vršilo
pod geslom „za staro pravdo", to je
za tiste pravice in dolžnosti, ki so nek¬
daj veljale.

16

II. Prvi manjši upori

Do resnih uporov proti gosposki
v srednjem veku sploh ni moglo priti;
saj so bili podložniki brezpravna ra¬
ja, s katero je gospod razpolagal po
mili volji. Tudi se je položaj kmelom
nekoliko zboljšal in že zaradi tega
ni bilo povoda za nasprotovanja ali
pobune. Šele zvišanje davkov, ki pa
je bilo bolj v zvezi z razvrednote¬
njem denarja, je dalo pobudo za
prvi znan primer, tako imenovani sti¬
ski upor leta 1358. Kmetje so odpove¬
dali samostanu pokorščino, ker jim
je opat Nikolaj zvišal naklade. Upor
pa ni bil nasilen in so se kmetje s sa¬
mostanom kmalu pobotali.

Da so veliki inozemski kmetski
punti (Žakerija v Franciji 1358. ter oba
upora na Angleškem 1381. in 1450.)
ostali pri nas brez vsakega odmeva,
o tem pač ni dvoma. Saj niti 400 let
pozneje francoska revolucija ni mo¬
gla vzdramiti našega ljudstva k pravi

17

zavesti za socialne pravice. Zato mo¬
ramo smatrati vse naše kmečke punte
za povsem regionalne upore, reakcije
proti prehudemu izrabljanju po vla-
stelinili.

Prvi pomembnejši upor na Sloven¬
skem je bil leta 1478. Ziljski punt.
Vzrok upora je bil, ker je ortenburški
oskrbnik zahteval dvojno naselnino,
to je pristojbino za vmeščenje na
kmetijo. Kmetje so se seveda branili
plačati novo davščino, pa jih je zato
dal vicedom nekaj zapreti. Nato so
se dogovorili, da napravijo v svojo
obrambo močno zvezo. („bund“). Prvo
zborovanje so imeli o Veliki noči
(1478.) v beljaški okolici, tam so spre¬
jemali tudi nove člane. Zasadili so
v zemljo dva kola in privezali počez
gol meč. Potem so stopili mož za
možem pod meč, položili nanj prste in
prisegli zvestobo zvezi („puntu“). Za
poglavarja zveze je bil izbran Peter
Wunderlich, ob strani pa mu je stal
veččlanski odbor, sestavljen iz kme¬
tov in rokodelcev. Vsakdo, ki je bil
sprejet v zvezo, je moral plačati 6
fenigov pristopnine. Pristop k zvezi je
bil prav za prav obvezen, kajti se¬
stavili so tudi nekaka pravila, ki so
med drugim določala, da kdor ne bi

18

pristopil, naj ne bi imel pravice do
skupnega imetka, njemu naj nihče ne
da ognja, če bi mu ugasnilo ognjišče,
in če umre, naj se ga ne pokoplje.
Tudi za duhovnike je bila določba,
kateri ne bi pristopil, ne dobi niLi
davščin, ki mu sicer gredo, niti dru¬
gih darov; tudi so si pridržali pravi¬
co jih vmeščati in odstranjevali. Da¬
lje pravi pravilnik, da tudi cesarju
ne bodo dajali višje mitnine in višjih
naklad, kakršne so bile pred 100 leti;
kdor pa bi storil drugače, bo kazno¬
van na telesu in na imetju.

Drugi namen punta poleg glavnega,
da se zavarujejo proti novim davkom,
je bil ta, da storijo potrebne korake
za obrambo proti Turkom, ker tega
gosposka ni hotela oziroma ni mogla
storiti. Pravili so celo, da je cesar
njihova pravila potrdil in so vabili
duhovnike, meščane in gosposko k pri¬
stopu.

Naravno je povzročila ta zveza ve¬
liko razburjenje med gospodo in po¬
sestniki. Poročali so cesarju v Gradec,
kaj se godi po Koroškem in dobili
povelje, da z uporneži strogo posto¬
pajo. Toda' kmetje se cesarjevemu po¬
velju, da se razidejo, niso vdali, tem¬
več so razširili svojo zvezo vsepovsod.

19

Medtem pa so prihruli dne 26. ju¬
lija Turki iz Primorskega preko Pre¬
dela v Kanalsko dolino. Puntarji so
sklenili, postaviti se Turkom v bran
in jih pregnati, da bi mogli potem
reči, češ oni so deželo rešili. Pri Ro¬
kovem se je zbralo 3000 puntarjev pod
vodstvom kmeta Matjaža. Toda ta voj¬
ska ni bila za boj sposobna, najmanj
pa proti urnim turškim jezdecem, ki
jih je bilo baje 30.000.

Kmetom je dan pred bitko upadel
pogum in se jih je ponoči večina raz¬
bežala. Ostalo je le 600 mož, ki so
se hoteli braniti na utrjenem kraju.
Toda Turki so jih zajeli od zgoraj
z vrha in spodaj od Žilice. 400 so
jih posekali, druge pa so polovili;
le prav redki so ušli. „Punt“ je bil
uničen. Po odhodu Turkov pa so še
gosposke obračunale z ostalimi, mno¬
go kmetov polovile in jih kaznovale.

Upor v Škofji Loki

Medtem ko bi bil ziljski punt uteg¬
nil postati oblastnikom nevaren, ko
bi se ne bili Turki pojavili lako rekoč
kot rešitelji iz zagate, je bil naslednji,
škofjeloški upor leta 1490. bolj ne¬
dolžen in nenasilen. Uprli so se pod¬
ložniki brižinskega škofa v Loki, Že-

20

leznikih in Selcih in se pritožili za¬
radi neznosnih davkov. Škof je po¬
slal svoje svetovalce v Loko, naj pre¬
iščejo razmere, podložnikom pa je v
pismu pojasnil, da zahtevajo nove dav¬
ke deželni stanovi in cesar, ne pa škof
zase. Odredil je tudi, naj kmetje
iz poedinih županstev sami izvolijo
zaupnike, ki bi naložene davke pra¬
vilno porazdelili. Kako je bilo dalje,
ne vemo.

Odpor v Gornjem gradu

Pet let pozneje, 1495, so se uprli
podložniki gornjegrajski in odrekli
ljubljanskemu škofu dolžne davščine.
Škof Krištof Rauber (1493—1536) je
prosil papeža Aleksandra VI. za po¬
moč, in ta je imenoval za komisarja
ljubljanskega stolnega prošta in stol¬
nega dekana, naj gresta v Gornji grad,
pokličeta uporne kmete pred se in jim
zapretita hude cerkvene kazni, ako ne
bi izpolnjevali svojih dolžnosti. Več
tudi o tem ne vemo. Vidi pa se, da
je povsod med ljudstvom vrelo zaradi
novih davkov in da je bilo treba le
pravega povoda, pa bi izbruhnil po¬
žar.

21

III. Slovenski kmečki punt 1515

Leta 1514. je bila na Ogrskem vstaja,
ki je končala s popolnim polomom
kmetske vojske. Sicer smo sosedje
Ogrski, vendar se zdi, da slovenski
kmetski upor naslednjega leta ni imel
prav nobene zveze z omenjenim.

Prvo gibanje kmetov se je začelo
na Kranjskem in sicer že mesca ja¬
nuarja; kajti kranjski delegati so na
seji deželnih stanov 2. II. 1515 v
Gradcu že poročali, da se je v iz-
vestnem delu Kranjske nezadovoljstvo
zaradi novega deželnega davka zelo
razširilo in da to dela stanovom skrbi.
Vendar je bil novi deželni davek le
posredni povod: neposredni vzrok pa
je bilo nečloveško ravnanje grašča¬
ka Jurija Turna na Kočevskem.

Vsa poročila se strinjajo v tem, da
je bil Turn velik oderuh in nasilnež.
Pobral je n. pr. od mest, trgov in
duhovščine svojega vlastelinstva nalo¬
žene davke, ni jih pa deželi odrajtak

22

Posegal je v pravice drugih in se ni
zmenil niti za cesarske mandate niti
za razsodbe sodišč. Pleterski kartuziji
je popolnoma izropal tri vasi, odgnal
150 kosov lepe živine, vse, kar je v
hišah našel, je pokradel, kmete pognal
na ogrsko ozemlje, one pa, ki so se
postavili v bran, je zaprl in izpustil
šele proti odkupnini. Tudi cesarski
mitnici v Kostelu je pobral neke za¬
plenjene konje in tovore, mitničar in
njegovi ljudje pa so jedva ušli preko
Kolpe na Hrvatsko.

Takšna in še hujša nasilja so morali
prenašati tudi Tumovi podložniki. Da
se ga rešijo, so segli po samopomoči.
Zbrali so se, ga napadli na njegovem
gradu in ga ubili; prav tako so ubili
tudi njegovega upravitelja Stersena.

Neposredni povod upora torej niso
bili davki, ampak nasilnosti graščaka
Turna.

Uporni duh se širi

Zgled je bil dan, kmalu so ga po¬
snemali po drugih graščinah. Iskra
upora se jc hitro širila, saj je bilo
povsod netiva dovolj. Priključili so
se uporu podložniki okoli Ribnice in
Galenberga, ki že prej niso hoteli pla¬
čati davkov, dalje podložniki cesarske

23

graščine Polhov Gradec, ki so odrekli
Gašperju Lambergerju pokorščino in
oboroženi silili druge kmete, da se
jim pridružijo. Sledilo je ljudstvo iz
graščin Škofje Loke, Radovljice in
Bleda. Tu se je postavil na čelo gi¬
banja kmet Klander, ki je pravil, da
govori iz njega sv. Duh in da ima
privide. Blagoslavljal je tudi križe in
podobe, na katere so morali vstaši pri¬
segati in katere so potem nosili seboj
na pohode kot bojna znamenja. Tu¬
di briksenski podložniki iz Bohinja
so se pridružili, predloživši svoji go¬
sposki pritožbe proti novim davšči¬
nam, „das vor nit ge\vesen ist“. „Za
staro pravdo" je bilo geslo upornikov.

Najprej so se zbrali kmetje iz ra¬
dovljiške gosposke in izjavili, da ho¬
čejo biti cesarju zvesti, če jih pustijo
pri starih pravicah, ki so jih bili
imeli še za prejšnjega cesarja. Potem
so se priključili podložniki iz okoli¬
ce Kranja. Kamnika, Bleda in drugi;
zbralo se je okoli dvajset tisoč upor¬
nikov.

Na zborovanju so ugotovili v glav¬
nem te-le pritožbe proti postopanju
graščakov: 1. za gotove vožnje so dali
prej graščaki določeno količino vi¬
na, zrna in denarja; sedaj so te pro-

24

tidajatve ukinili, robolo pa obdržali;
2. pri prodaji dvorca, njive ali trav¬
nika zahteva graščak desetek, prej lega
ni bilo; 3. za novo postavljeno hišo
se mora plačati davek 12 fr, prav
tako za kmetski mlin; 4. prej se od
planšarske kmetije ni plačalo nič, se¬
daj se mora oddati določeno število
sirov; 5. prej je smel kmet v nekate¬
rih potokih ribiti (zlasti v Bistrici in
Savi, ki sta polni rib), sedaj je to pre¬
povedano; 6. gospoda zahteva novo ro-
boto, da morajo kmetje dovažati in
odvažati ribičem mreže, sode in dru¬
go; 7. vsaka kmetija je morala pla¬
čati zaradi benečanskih vojn po 14
fl vojnega davka.

Kmetje so skušali pridobiti na svo¬
jo stran tudi nižjo duhovščino, mesta
in trge, zdi se pa, da brez uspeha.
Edino trg Železniki se je pridružil
gibanju in bil zato pozneje kazno¬
van z odtegnitvijo trških privilegijev
za nekaj časa.

Ko so stanovi videli, da se vstaja
širi, so skušali z dobrotnim posredo¬
vanjem kmete potolažiti in tako celi
polcret potlačiti. Opozorili so tudi ce¬
sarja na nevarnost gibanja. Na de¬
želnem zboru na Dunaju 20. marca
so kranjski stanovi zahtevali od ce-

25

sarjevega zastopnika krškega škofa
Mateja Langa, da pošlje tri ali štiri
vplivne može kot posredovalce na
Kranjsko, ki naj kmetom predočijo
puntarijo kot uporniško in kaznivo
dejanje ter jih pozovejo k redu z ob¬
ljubo, da bodo vse pritožbe preiskali
in storili potrebne ukrepe. Vlada pa
naj bi izdala povelje za zbiranje voj¬
ske proti puntarjem in tudi cesarski
upravitelji bi se morali oskrbeti z
orožjem in topovi.

Cesarske komisije posredujejo

Cesarjev namestnik je res poslal v
prvi polovici aprila komisijo na Kranj¬
sko, kjer je bilo blizu Ljubljane zbra¬
nih 5—6000 puntarskih kmetov. Komi¬
sija je skušala posredovati, bilo pa
je zaman, ker kmetje niso popustili
od zahtev. Po odhodu komisije so
kmetje poslali deputacijo v Augsburg
k cesarju. On jih je poslušal in jim
potem naročil, naj se vrnejo in rečejo
doma, da puntarji položijo orožje in
se razidejo, on pa da bode svojim
upraviteljem ukazal, da ne smejo ni¬
kogar obremenjevati preko stare mere.

Tak ukaz je poslal cesar tudi kranj¬
skim stanovom z naročilom, da ga
razglase in povedo, da pride posebna

26

cesarjeva komisija, ki ji bo treba
predložiti vse pritožbe. Cesarjevo pis¬
mo pa ni imelo nikakega uspeha, na¬
sprotno, vicedomskega sla so kmetje
pretepli, pismo zasramovali in tudi
komisarjev niso hoteli več čakati, še
manj seveda položiti orožje. Domneva
se po neki instrukciji od 25. aprila,
da so upor zanetili ali vsaj podpiho¬
vali Benečani, ki so prav takrat hudo
pritiskali na Avstrijo pri Gorici in
Gradiški.

Naskok na gradove

Kmetje so potem imeli več zboro¬
vanj. Eno je bilo 14. maja v Novem
mestu; udeležilo se ga je tudi precej
meščanov. Dogovorili so napad na več
dolenjskih gradov. Najprej so napadli
turen Težko vodo pri Novem mestu,
ga zavzeli, oplenili in zažgali. Nato so
se lotili Mehovega, ki so ga s pomočjo-
nekega odpuščenega vojaka kmalu za¬
vzeli. Oba graščaka Mindorferja so
ubili, nikomur niso prizanesli; celo
graščakinjo so prisilili, da je oblekla
kmetska oblačila in šla na polje de¬
lat. To je bilo 17. maja. Za tem so na¬
padli grad Čušperk in ga tudi zavzeli.
Vse orožje in strelivo iz gradov so
odpeljali in uporabili, žito razdelili,

27

vino izpili, kar pa jim ni služilo v
rabo, so razbili, ribnike razdrli, gra¬
dove zažgali.

V teh dneh (17. — 19. maja) je zase¬
dal deželni zbor v Ljubljani. Že prej
se je bil obrnil do Štajercev in Koroš¬
cev za pomoč. Sam je sklenil, oboro¬
žiti 200 konjenikov. Splošen poziv ni
bil mogoč, ker so plemiči imeli gra¬
dove s svojimi vojaki zasedene, pa jih
niso hoteli zapustiti. Cim pa bi bila
štajersko-koroška vojska v Celju, naj
bi se zbrala tudi vojska kranjskega
plemstva in se pridružila.

Medtem se je upor že razširil tudi
preko Save na Štajersko. Kmetje v
celjski grofiji in v vlastelinstvih Pla¬
nina, Kunšperk, Bizeljsko, Podsreda,
Podčetrtek in Statenberk so se pri¬
družili uporu. In dalje je šel val vstaje
proti severu, preko Drave skoro do
Gradca in proti zahodu na Koroško.
Na Kranjskem so vstaši zapored za¬
vzeli gradove Rukenštajn, Mokronog,
Boštanj in druge. V ta čas (mesec ju¬
nij) je staviti tudi zavzetje Brežic po
kmetih, pri čemer so uporniki ubili
50 oseb. med njimi stotnika Klisa in
8 plemičev, zavzeli grad ter zažgali
mesto.

28

Pritožbe cesarju

Na štajerskem so imeli kmetje na
več krajih podobna zborovanja; glav¬
no je bilo koncem maja v Konjicah.
Tam so določili svoje zahteve in pri¬
tožbe, obsegajoče 13 točk. Navedemo
jih nekaj: 1.'davke so zahtevali vla-
stelini po dvakrat, celo trikrat na le¬
to, vsakokrat po 1—2 fl; dozdevno
ta denar ni prišel v cesarske bla¬
gajne; 2. roboto je gospoda povsod
naložila preko mere; 3. postopek v
primeru smrLi je oderuški, ker graščak
pobere vse (smel bi vzeti le enega vo¬
la in zahLevati nekaj malih služnosti);
4. sodne denarne kazni so krivične,
ker vse gleda le, da nagrabi mnogo
denarja. Zato celo tatove in čarovnice
izpuščajo proti odkupnini; 5. mere za
vino in žito so zvišali, prav tako dese¬
tine, nove mitnine, nenavadne globe,
omejitve svobodnega ribolova, ribar¬
jenja, paše itd.; 6. mnogo gosposk gro¬
zi podložnikom tudi z odvzemom
gruntov (brez posebnega razloga), kar
ljudi silno razburja itd.

Odposlali so pritožbo cesarju v Gra¬
dec in je 31. maja deželni glavar Die-
triclistein delegiral četvorico odlični¬
kov v Konjice na pogajanja. Kmetje

29

so obljubili, da bodo začasno miro¬
vali in nikogar več silili oziroma
sprejeli k punlu, da bodo vrnili med¬
tem zavzeta gradova Podčetrtek in
Pilštanj, o povzročeni škodi pa naj
razsodi cesar sam. Kaj pa so komisarji
kmetom obljubili, ni znano; akti so se
izgubili (?). Tudi o kakem uspehu pri¬
tožbe ni znano nič, najbrž se sploh
ni predložila na odločujočem mestu.
Kmetje, ki itak gospodi niso mnogo
zaupali, so ostali naprej pod orožjem
in strahovali graščake. Ta čas so za¬
vzeli grad Zbelovo in samostan v Stu¬
denicah, ki so ga oplenili, z redov¬
nicami pa so zelo grdo ravnali.

Upori po Koroškem

Tudi na Koroškem se je punt zelo
širil, zlasti v Labodski dolini. Pri Pu-
strici se je 1. junija zbralo 3000 kme¬
tov, središče upora pa so bile Roje.
Ko je prišel k njim komisar iz Ce¬
lovca, so izjavili, da ne nameravajo
storiti nikomur nič žalega, želijo le
božjo pravico in cesarskim komisar¬
jem biti na odgovor. Tudi v Junsko
dolino se je upor razširil, potem da¬
lje v Ziljsko dolino in na sever do
Strasburga. Cesarska komisija je iz-

30

dala 10. junija iz Celovca proglas na
narod, da naj se ne pridruži puntar¬
jem, temveč pove svoje pritožbe
komisarjem v Celovcu.

Ponovno je izdal cesar 11. junija
razglas, v katerem poziva kmete vseh
treli dežel, da se razidejo in ne zbi¬
rajo več. Pritožbe je predložiti ko¬
misarjem v Velikovcu. Ce kmetje ne bi
ubogali, naj prelati, plemstvo, mesta
in trgi pripravijo vojsko, da na po¬
velje cesarskega stotnika gredo nad
upornike. Niti komisarji, niti deželni
stanovi pa niso pri puntarjih nič
opravili.

Medtem so stanovi zbirali vojsko;
komaj 450 mož so zbrali v Velikovcu,
in še ti niso bili popolnoma zanesljivi,
kajti pešci niso hoteli iti nad kmete.
Stanovi so poslali te čete najprej proti
St. Vidu; to mesto pa se je dolgo
branilo, vojsko sploh sprejeti v svo¬
je obzidje. Od tod je šla vojska v
Beljak, kjer jo je dosegel Žiga Die-
trichstein in se ji postavil na čelo. V
kratkem je kmete premagal in raz¬
pršil, nekoliko vasi požgal in dal par
krivcev usmrtiti. Najprej so se vdali
bekštanjski podložniki in prisegli zve¬
stobo; to je bilo 21. junija. Kmalu po¬
tem so sledili še drugi.

31

Z uporniki na vešala

V tem je zavrelo severno od Drave
pri Vovbrah, Ebersteinu in Hiitten-
bergu; rudarji so se pridružili kme¬
tom. Zavzeli so trg Altenhofen, tudi
posadka na gradu se je vdala. Prav
takrat je prispela Dietrichsteinu po¬
moč od cesarja, 300 pešcev; združili
so se s stanovsko vojsko in udarili
na Altenhofen. Kmetje so se morali
vdati in podvreči, nakar so čete na¬
pravile red še v Labodski dolini. Pri
Rojah so premagali zbrane kmete in
vzpostavili zopet red. Podjunski upor¬
niki so se zbrali pri Velikovcu in
zasedli most. Tudi te so stanovske
čete potolkle in privedle k pokorščini.
Povsod so z ujetimi voditelji postopali
brez usmiljenja: obesili so jih brez
sodbe na najbližje drevo.

S tem je bila vstaja na Koroškem
zadušena, na Štajerskem in Kranjskem
pa je bil položaj še neizpremenjen. Se
12. julija so zavzeli kmetje gradova
Kunšperk in Podsredo ter Bizeljsko
(last krškega škofa), na Kranjsko
pa je vnovič prišla posredovat ce¬
sarska komisija, zopet brez uspeha.
Vstaši so skušali zavzeti še grad Črne¬
lo pri Domžalah; odgnali so živino,

32

zažgali pristave in razdejali ribnike,
gradu pa niso mogli zavzeti. Tudi
gradu Ortneka niso dobili, ker jih je
graščak Lamberg s pregovori toliko
časa zadrževal, dokler ni zbral ne¬
koliko vojakov in ž njimi razpršil
kmete. Zavzeli pa so Auerspergov grad
Najdek.

Herberstein na delu

Za poveljnika vojske proti štajer¬
skim in kranjskim puntarjem je bil
medlem določen Jurij Herberstein. Z
maloštevilno vojsko, ki jo je imel,
se je obrnil najprej proti kmetom, ki
so bili zbrani v okolici Gleisdorfa in
jih deloma pobil, deloma razpršil. Na¬
to se je obrnil na jug in zavzel grad
Viltuž, ki je bil Ludi v kmetskih ro¬
kah. Od tod je krenil ob Dravi gor,
si izsilil pri Vuzenici prehod čez
Dravo in polom blizu Vuzenice po¬
bil zbrane kmete (koncem junija). Da¬
lje je vodil vojsko proti Celju in ga
brez odpora zasedel. Grad pa je bil
v posesti puntarjev. Nato je prišlo
med kmeti in Herbersteinom do bilke,
ki je končala s popolnim porazom
upornikov; padlo je 2000 kmetov, po
drugem zapisku pa samo 700. (Mitteil.
23/126).

33

To je bilo prve dni julija. Vojska,
ki jo je vodil Herberstein, je bila se¬
stavljena tedaj v Celju iz 900 mož ko¬
njenikov in pešcev, katere so na¬
jeli štajerski stanovi, 400 mož iz Ko¬
roške in 200 konjenikov, najetih na
račun kranjskih deželnih stanov, sku¬
paj torej 1500 vojakov.

Upori zadušeni

Ko je dobil Herberstein še nova
ojačenja (okoli 1000 mož), je krenil
proti Savi. Pri Rajhenburgu je 22.
julija prepeljal vojsko na Kranjsko,
kam pa se je potem obrnil in kaj vse
je storil, tega ne vemo, poročila manj¬
kajo. Gotovo pa je, da je upornike
povsod potolkel in jih prisilil k po¬
korščini svoji gosposki. Koncem av¬
gusta je bil upor tudi na Kranjskem
docela udušen in mir vzpostavljen.

Voditelji upora so se deloma po¬
skrili, deloma so zbežali na Benečan-
sko, deloma pa so bili ujeti.

Zadnji boji so se vršili pri Brežicah
v septembru. Žiga Dietrichstein je s
svojimi dobro oboroženimi konjeniki
napadel tam zbrane zadnje kmetske
upornike in jih popolnoma potolkel.

34

Mnogo so jih pobili, nekoliko ujeli
in potem usmrtili. 1 )

S tem je bil veliki kmetski upor
popolnoma udušen, sledile so še kazni
za uporneže, ki so morali vso povzro¬
čeno škodo povrniti in še plačati no¬
ve, večje davke. To utegne tudi biti
glavni vzrok pustot, ki se poslej po¬
javljajo v urbarjih.

Konec leta so bili glavni voditelji
upora na Gorenjskem, neki Zuzuk,
kmet Klander in golšavi krojač iz Ra¬
dovljice še zaprti v Ljubljani. Za nje
so zahtevali stanovi smrtno kazen. Ali
se je to izvršilo, pa ni znano.

Tako je končal prvi veliki slovenski
kmetski punt, ki bi bil mogel po¬
stati takratnim mogotcem nevaren, ko
bi bili imeli kmetje dobro organizacijo,
enotno vodstvo in boljše orožje. Ce¬
sar se je trudil, da bi odstranil vzro¬
ke nezadovoljstva. Stanovi o tem niso
hoteli nič vedeti: bridka izkušnja jih
ni nič naučila, — ničesar tudi niso
pozabili.

') Zadnjih bojev pri Brežicah najbrž
ni bilo; o njih poroča le eden vir, ki
pa ni povsem zanesljiv.

35

IV. Hrvatsko-slovenski upor
1573

Naslednji kmetski punt, ki se je
vršil leta 1525., je omejen v glavnem
na Gorenje Štajersko, zato o njem tu¬
kaj ni treba razpravljati, šele, ko so
bile vse rane zaceljene in posledice
zadnjega upora pozabljene, so se sku¬
paj s hrvatskimi pobunili Ludi naši po¬
savski kmetje.

Kot vsem prejšnjim in poznejšim
kmetskim gibanjem, so bila Ludi velike¬
mu hrvatsko-slovenskemu uporu po¬
sredni, a glavni vzrok velika breme¬
na, naklade, davki in tlaka, s katero
je gosposka pritiskala na kmeta; ne¬
posredni vzrok pa je bil nečloveško
ravnanje graščakov s podložniki. Glav¬
no pozorišče upora je bilo vlastelin-
stvo Susedgrad, severno od njega stu-
biški okoliš in še dalje kranjski in
štajerski predeli ob Savi.

Gospodar na Susedgradu (10 km za¬
hodno od Zagreba) je postal 1. 1566

36

po mnogih neprilikah in borbah z
graščakinjo Heningovico madžarski
plemenitaš in poveljnik konjenice v
Kaniži Franc Tahi. Deloma zaradi
Prejšnjega spora s Heningovico, v ka¬
terem so se ludi kmetje odločno po¬
stavili proti novemu graščaku, deloma
že po svoji madžarski in vojaški na¬
ravi, deloma pa iz pohlepa in zlobe
je Tahi strašno grdo, neusmiljeno ode¬
ruško ravnal s svojimi podložniki. Ta¬
hi je imel poleg vlastelinstva Sused-
grad v lasti ludi graščino Štatenberg
pri Makolah. Kako nečloveško je rav¬
nal s svojimi tamk. podložniki, naj
v kratkih obrisih pojasnijo sledeči pri¬
meri.

Tahijev© sleparij©

Ce je Tahi zvedel, da ima kdo denar,
mu ga je moral „posoditi“ na povra¬
čilo „na Nikolovo“. Tako je zaman
čakal na povrnitev 11 fl in 20 tolarjev
•1 uri Kelner iz Sp. Makol, Janže Kotnik
iz Črešnjevca na 5 funtov denarjev,
Doroteja Cvirner (tudi iz Črešnjevca)
na 100 fl, Mihael Močangrad mu je
posodil 700 fl, Pavel Bohorič 400 fl
in še mnogo drugih.

Čeravno plemič, se ni sramoval, iz¬
posoditi si denar od kmetov; pa tudi de-

37

lavcem zaslužka ni hotel izplačali. Dol¬
goval je Filipu Tkalcu iz Sp. Makol na
delu 30 tolarjev, Filipu Lončarju za
dobavo lončene posode v 4 letih za
gradove Štatenberg, Susedgrad, Stu-
bico in Jablane (20 fl in precej natu-
ralij), Simonu Varhiču 20 fl, majarci
Katri plačo 4 let, Urbanu Kovaču za¬
služek 15 let itd.

če so se podložniki pr o ti vili izvršiti
kakšno neobično ali brez pravice
predpisano delo, so jih z najraznovrst-
nejšimi sredstvi k temu prisilili. Ste¬
fana Lončarja iz Makol so prisilili, da
je moral delati opeko, zaslužka mu pa
sploh niso hoteli plačati. Tomaž Uršič
s Pohorja je dobil povelje, da mora
tega in tega dne ustreliti jelena in ga
pripeljati. Ker se mu to ni posrečilo,
so ga vrgli v ječo in je moral pla¬
čati 12 tolarjev globe. Juri Krašič iz
Zg. Makol se je branil, izvršiti neko
krivično zahtevano vožnjo, pa so ga
pahnili v ječo in ga kaznovali na 30
čebrov vina, in še več sličnih.

Mnogo je bilo tudi pritožb, da je v
najdražjem letu 1570. zahteval dvakrat
dajatev v pšenici; bogatemu Andreju
Krojaču so odvedli biriči preko že
plačanega davka še dva vola, kravo
in konja, Jurija Pistorja iz Laporja je

38

upravitelj prisilil, da je moral plačati
25 fl za plačila nezmožne podložnike,
Filipu Zorku iz Lukovnjaka so vsilili
župansko čast, in ker davkov ni mo¬
gel zbrati, je moral sam od svojega
položiti 52 fl.

Se drugih sredstev se je poslužil
Tahi, da je prišel do denarja, ki mu
ga je vedno primanjkovalo. Kmetje
so morali zanj brezplačno voziti živež
v mesto in ga tam prodajati po ceni,
ki jo je določil Tahi in je bila višja
od tržne cene. Kdor ni izkupil izra¬
čunanega zneska, je moral razliko po¬
ravnati iz svojega. Tudi je dal Tahi
isto kmetijo istim posestnikom večkrat
v zakup, čeprav so jo imeli na doži¬
vetje, samo da je lahko zahteval de-
setek in takse (Martin Kotnik iz Hra¬
stovca, Janže Zlodej iz Maclja, Ma¬
tija Žumer iz Jelovca itd.).

Pa to graščaku še ni zadostovalo.
V mnogih primerih se je poslužil krat-
komalo ropa. Mihu Brumnu iz Sp.
Makol so odpeljali trikrat po par vo¬
lov za davke, in potem še konja. Mar¬
tinu Urbanu iz Lač so brez vzroka
odpeljali konja, in ko se je pritožil,
je bil še kaznovan. Mihu Kotniku iz
Dol je sam Tahi odvzel 90 tolarjev
in dal odpeljati enega konja, tri kra-

39

ve, 15 prascev, 15 koz in 15 ovac. Ur¬
banu Kovaču iz Koprivnice so odvedli
dva konja, štiri krave in enega vola,
itd.

Nekoliko teh primerov smo obrav¬
navali natančneje zalo, da na kon¬
kretnih slučajih pokažemo, kakšne kri¬
vice, dognane po uradnih preiskavah,
so se godile podložnikom in ker za
druge upore, katerih vzrok pa je bil
prav slično brezsrčno ravnanje gospo¬
ske, tako podrobnega arhivalnega gra¬
diva nimamo na razpolago.

Sličnih pritožb je bilo samo iz sta-
tenberške graščine še nešteto. Vse to
in še huje je počenjal Tahi s sused-
grajskimi podložniki. Pozval jih je na
tlako, moške in ženske. Ce mu je
katero dekle bilo všeč, ga je dal po
slugi odvesti v grad, kjer je postala
žrtev njegove strasti. Takih zločinov
je komisija ugotovila štirinajst. Mladi
Gabrijel Tahi je Pavlu Jurkoviču iz
Brdovca razrezal obraz in mu iztaknil
oči. Siromak je romal, čim je okreval,
k nadvojvodi v Gradec in se prilo¬
žil. Sodna razprava je bila 1574. v
Gradcu in je obsodila Gabrijela Taha
na 1853 fl odškodnine, toda Jurkovič
je dobil po dolgih pritožbah komaj
800 fl. In takih primerov je bilo več.

40

Dolgo so kmetje prenašali Tahijeve
hudobije, potem pa so sklenili, po¬
iskali si pravice pri vladarju. Staten-
berški podložniki so že lela 1571. se¬
stavili pritožbo na nadvojvodo Karla,
ki pa ni imela nikakili uspehov. Vo r
diLelji kmetov susedgrajskega in stu-
biškega vlastelinstva so se zbirali pri
župniku Ivanu Babiču v Brdovcu, ki
je bil njihov prijatelj in somišljenik
in je za nje sestavil pritožbo na kralja.
To pritožbo je s prošnjo za odpomoe
neslo posebno poslanstvo na Jurjevo
1572 na Dunaj cesarju. Komaj pa so
odšli, je tudi že izbruhnil splošni upor
susedgrajskih podložnikov. Navalili so
na Susedgrad, ga zavzeli in iztirali
Tahove sinove in služabnike, s pri¬
stave pa so odgnali konje, govedo in
svinje in si plen razdelili med seboj.
Odbili so potem še Gabrijelov poskus,
zopet se polastiti gradu. Poleti so iz¬
vršili tudi napad na Dolnjo Stubico in
prisilili Štefana Tahija in njegove lju¬
di, da so se umaknili; tudi tu so ugra¬
bili vso živino. Značilno je, da sta
bila pri teh dogodkih kraljeva upravi¬
telja Horbinovič in Bakšaj na slrani
kmetov, prav tako tudi Gregorijanec
in vdova Heningovica.

41

Upor na Štatenbergu

Kmalu nato je prišlo do upora Ludi
na Štatenbergu. Ker je bila prošnja za
odpomoč, poslana na nadvojvodo,
brezuspešna, so se začeli kmetje na
skrivnem shajati in se pripravljati za
upor z orožjem. Vse se je vršilo zelo
lajno in manjka tudi o napadu na
grad ločnejših poročil. Vse kaže, da so
se s pomočjo grajskega vojaka Nikole
Koprive, ki že 10 let ni dobil plače
za svojo službo, zvijačno polastili gra¬
du v pozni jeseni 1572. Statenberški
grad je bil takrat poln raznih drago¬
cenosti, finih turških preprog, drago¬
cenega orožja in konjske opreme, zla¬
tih oklepov in z zlatom obloženih uzd,
20 skrinj polnih raznih dragotin. Toda
kmetje si niso prisvojili nič, — ho¬
teli so se le rešiti svojih tlačiteljev in
krvosesov. Ko so si grad osvojili, so se
vsi za boj sposobni možje pridružili
drugim puntarjem iz Spod. štajerske.

Medtem so zahtevali hrvatsko-sla-
vonski stanovi od kralja, da se gi¬
banje kmetov v susedgrajskem in stu-
bišlcem vlastelinstvu zatre s silo. Pa
tudi kmetje niso ostali brezdelni. Po¬
slali so kralju poslance, ki naj opra¬
vičijo njihovo postopanje, obenem pa

42

so se pripravljali na odločilni udar.
Konec leta 1572. so se začeli po vo¬
jaško organizirati. Tedaj pa borba že
ni veljala več Tahiju samemu, temveč
vsej gospodi brez razlike. Namesto
„proč s Tahijem" so oznanjali geslo
„za staro pravdo" po vseh graščinah
zapadno od Zagreba, hrvatskih in slo¬
venskih.

Kmetje so hoteli postaviti v Zagrebu
svojo vlado, ki naj bi bila v soglasju
s cesarjem. Zahtevali so odpravo tla¬
čanstva in stanovskih predpravic, od¬
stranitev davčnih izterjalcev, odpravo
carine in mitnine, svobodno trgovino
itd. Obljubljali so, da bodo sami po¬
birali davke in skrbeli za obrambo
meje proti Turkom. 2e iz navedenega
se jasno vidi, da so se v njihovih
zahtevah skrivali osnutki idej, ki jih
je zastopala pozneje francoska re¬
volucija. Samo po sebi se razume, da
so se plemiči tega ustrašili in naenkrat
so se znašli vsi bivši nasprotniki v
skupnem taboru in skupni borbi proti
kmetom.

Prvo, kar so kmetje storili po raz¬
glasitvi svojih zahtev, je bilo. da so
izvolili vlado treh mož. Na čelu je bil
Matija Gubec, poleg njega pa Ivan Pa-
sanec in Ivan Mogaič. Vojski so po-

43

stavili na čelo Ilijo Gregoriča kot voj-
/vodo, njemu v pomoč pa 11 (ozir. 12)
kapetanov. Ilija je bil izurjen vojak,
ker je dolg>o časa služil v hrvatski
jkrajini in bil dvakrat ujet od Tur¬
kov, obakrat je ušel.

Kmetska zveza si je nadela ime
„moška puntanja", njenih članov od-
znak pa je bil „zimzelen“ ali bršljan,
ki so ga nosili za klobukom. Spre¬
jem v zvezo je bil skrivnostno-slove-
sen: pristopajoči je moral vstopiti z
desno nogo v začrtan krog in slovesno
priseči zvestobo in pokorščino pun¬
tarskim vodjem.

Ilija Gregorič je kot izkušen vojak
kmalu uvidel, da s hrvatsko kmetsko
vojsko samo ne bo moči doseči traj¬
nih uspehov. Zato je poslal agitatorje
v sosedno Kranjsko in Štajersko, in ti
so kmalu pridobili prebivalstvo jugo¬
vzhodnega kota Štajerske in vzhodne¬
ga dela Dolenjske. Ni pa bilo mogoče
pritegniti Uskokov, ki hi bili kot dobri
vojaki zelo dobrodošli. Iz slovenskih
krajev se je zbrala vojska, ki je štela
okoli 16.000 mož, oboroženih s kiji,
kosami, cepci, sekirami in sličnim
orodjem.

Dne 29. januarja 1573 je bila vsa
vojska pripravljena za udar. Ilija jo

44

je razdelil na tri dele: eden bi ostal
in operiral pod Susedgradom, druga
dva bi taborila med Cesargradom in
Zabokom. IJija Gregorič si je napravil
bojni načrt, po katerem je nameraval
z delom vojske iti v Brežice, kjer bi se
mu pridružila slovenska vojska in bi
tako pomnožila njegove sile. To po¬
množeno armado bi razdelil na dve
manjši: ena bi prodirala preko Krške¬
ga in Kostanjevice na Novo mesto in
se pomnožena z Uskoki vrnila preko
Metlike v Samobor, drugi oddelek pa
bi korakal na Sevnico, Radeče, Laško
in Celje in povsod pridobil kmete k
puntu. Z ojačeno silo bi se potem pre¬
ko Rogatca vrnil v Cesargrad.

Očitni upor in boj z gospodo se je
začel pri Cesargradu (ob Sotli). Kmetje
so trdnjavo zavzeli in zaplenili mnogo
pušk in streliva, grajskemu oskrbni¬
ku pa so odsekali glavo. Na Svečnico
(2. febr.) je potem puntarska vojska
pod vodstvom Ilije prekoračila Sotlo
in zavzela na Savi prevozne brodove.
Štefan Gregorijancc, lastnik gradu Mo¬
krice, ki je bil še nedavno prislaš kme¬
tov, se je zbal za svoje imetje in pisal
pismo kranjskim stanovom, naj mu
pošljejo 500—600 Uskokov na pomoč.
Toda Gregorič ni udaril na Mokrice,

45

ampak je šel proti Brežicam, kjer se
je pojavil zvečer 3. februarja. Napad
na grad je odbil grajski upravitelj
Possinger, pa tudi meščani so kmetom
zaprli vrata. Drugi dan je stala kmet¬
ska vojska že pri Vidmu. Prebivalci
Krškega so bili tako preplašeni, da so
izročili upornikom mesto in brod ob
Savi. Nato se je večji del vojske, okoli
2000 mož pod kapitanom Kupiničem
prepeljal na drugo stran Save v Krško,
Gregorič sam pa je z ostalo vojsko
nekako 600 mož prodiral proti Sevni¬
ci, kjer so se mu pridružili štajerski
kmetje prizadetih graščin.

Na Kupiničevo kmetsko vojsko je
dne 5. februarja nedaleč od Krškega
zadel uskoški poveljnik Tum s pri¬
bližno 500 možmi vojske (Uskoki).
Upornike je brž premagal in razpršil,
kakih 300 kmetov je poginilo, Uskoki
pa so besneli, ubijali in plenili, da je
bilo celo Tumu žal. Drugi dan (6. II.)
se je vnela bitka med plemiško in
kmetsko vojsko pri Kerestincu in Mo¬
kricah. Plemiški vojski je poveljeval
Alapič, ki je kmete, katerih je bilo
okoli tisoč, popolnoma užugal in raz¬
pršil. Tudi Alapičeva vojska je stra¬
hovito postopala s kmeti, ropala in
zažigala, kar se je dalo.

46

Z boji pri Krškem, Kerestincu in
Mokricah je bil kmetski upor onstran
Save tako rekoč strt. Mnogo vodite¬
ljev je bilo ujetih oziroma ubitih, pre¬
ostalo ljudstvo pa je prosilo usmilje¬
nja. 2e 9. II. so se kmetje 5 kranjskih
gospostev zopet povrnili k pokorščini
proseč, da jim prizanesejo.

Gregorič je že v Sevnici (5. II.) zve¬
del o porazu vojske pri Krškem, ven¬
dar je šel brž naprej v Radeče, bo¬
ječ se, da se mu čete ne bi razšle.
Od tod pa se je obrnil namesto proti
Celju v bližnjo Planino, da bi čim
prej prišel v Cesargrad. A še preden
je prišel v Planino, so se štajerski
uporniki deloma zaradi vesti o porazu
pri Krškem, deloma pa zaradi lažnih
poročil, da so Turki prihruli v Kozje,
razpršili na vse strani. Gregorič je
hitel mimo Kozjega in Podsrede proti
Kunšpergu; toda pri Sv. Petru pod
Svetimi gorami je zadel na vojsko šta¬
jerskih stanov, katero je vodil celjski
okrožni poveljnik Jurij Schrattenbach.
Ilija je bil s svojo vojsko popolnoma
poražen. Mnogo kmetov je bilo ubitih,
mnogo ujetih in odpeljanih v celjske
ječe. Rešila pa sta se iiija Gregorič in
Mihael Gušetič. Gregorič se je hotel
potem preko Slavonije umakniti v Bos-

47

ao, pa je bil pri Križevcih ujel od
krajiških vojakov, ki so ga poslali na
Dunaj.

Konec tragedije

Nalo je prišel na vrsLo glavni del
kmetske vojske v Zagorju, Dne 9. II.
se je bila glavna bilka pri Stubičkih
Toplicah. Baje je obležalo lam 5.000
kmelov. Ko je Matija Gubec zvedel,,
da prihaja kraljeva armada, je razpo¬
redil čete v bojne vrste in jih hra¬
bril za odločilni boj. Kmetje so se v
začetku nad vse pričakovanje dobro in
hrabro borili, slednjič pa so jih izurje¬
ni plemiški vojaki popolnoma porazili.
Mnogo jih je na begu padlo, mnogo
jih j e bilo ujetih, le malo jih je ušlo v
gorovje. Zmagoslavni plemiči so straš¬
no divjali proti premaganim kmetom:
obešali so jih na bližnja drevesa, ubi¬
jali kot živino, strašno ravnali z ujet¬
niki.

Izmed vodileljev je Mogaič padel,
Gubec in Pasanec pa sta bila ujeta in
oba dne 15. februarja v Zagrebu na
strašen način umorjena. Najprej so
Pasanca po strašnih mukah ubili, po¬
tem pa Gubca posadili na razbeljen
železen prestol, mu dali razbeljeno že¬
lezno krono na glavo in ga slednjič

48

kakor razbojnika razčetvorili. Tako je
žalostno končal „kmetski kralj“ in ž
njim ves kmetski punt.

V tem kmetskem uporu je pogi¬
nilo, kakor sodijo, preko 6.000 ljudi,
ki so bili neobhodno potrebni za ob¬
delovanje polja in obrambo proti Tur¬
kom. Naravna posledica, da je bilo v
krajih, kjer je bilo središče upora,
mnogo kmetij, da celo selišč zapušče¬
nih, oropanih, požganih.

Malo zadoščenja pa so le dobili sta-
tenberški podložniki, ko je nadvojvoda
leta 1575. odtegnil Tahijevim graščino
Štatenberg in jo vzel v svojo upra¬
vo. A medtem je Franc Tahi že umrl
in so ga pokopali v cerkvi sv. Tro¬
jice v  Dolnji Stubici. 1 )

*) Za štajersko vojsko, ki so jo bili zbrali
stanovi zoper puntarje, je ohranjen še
račun celotnih stroškov; znašal je 2524
funtov. Se bolj nas zanima račun celj¬
skega vioedomata, ki je kot neposredno
ogrožen moral napeti vse sile, da se ubra¬
ni puntarjev. Celotni stroški celjskega vi-
cedoma so znašali 1067 fl„ in sicer za
sle (potnine, prehrana, konji) 144 f!.,

na eskortiranje ujetih puntarjev, oblači¬
la, obutev in ukovanje puntarjev 100 fl.,
zdravljenje in prehrana puntarjev 97 fl.,
stroške za najete vojake (81), strelivo, po¬
pravilo gradu 467 fl., izplačilo služinčadi
na Štatenbergu 210 fl. in razni drugi
stroški 49 fl.

49

V. Krajevni upori - Prvi in
drugi tolminski punt

Po veliki puntariji je bil v sloven¬
skih deželah do konca XVI. stoletja
mir' Zgodovinska kronika beleži pred
tem prvi punt na Tolminskem lela
1542.. o katerem so znana le gola dej¬
stva. Grofovski vojaki so upor udu-
šili, ne da bi bili mogli puntarji priti
grofovski gospodi do živega. Krivce
je zadela huda kazen, ki je bila izvr¬
šena deloma na dvorišču, deloma v
temnicah „Kozlovega roba“, to je tol¬
minskega gradu.

Ženske proli uskokom

Brž v začetku XVII. stoletja se po¬
javijo novi kmetski upori. Leta 1602.
so se uprli svoji gosposki podložni¬
ki graščine Mehovo na Dolenjskem.
Graščak na Mehovem je poklical na
pomoč Uskoke iz bližnjega Žužember¬
ka. Toda kmetje so se hrabro branili
in so celo ženske pomagale napadati

50

Uskoke. Od sto Uskokov je ušlo komaj
deset živih, medtem ko je bil na stra¬
ni kmetov ubit le eden mož, ena žena
in eno dete. Upor se je menda kmalu
polegel oziroma se je spor poravnal,
žal manjkajo vsakršna nadaljnja poro¬
čila.

2e dve leti pozneje 1604. je izbruhnil
v Kočevju nov kmetski upor. Kočevci
so odklonili plačilo zaostalega teden¬
skega vinar j a“ in izjavili, da se bodo
z orožjem v roki branili izterjavanja
tega davka. In res je bilo na tisoče
mož pripravljenih za odpor; postavili
so tudi po vaseh straže. Toda za¬
deva se je brez boja in prelivanja krvi
uredila, — nismo pa poučeni, kako.

Papežev legat posreduje

Za škofa Tomaža Hrena (1597—
1630) so se gornjegrajski kmetje zo¬
pet uprli svoji gosposki 1. 1603. Ta¬
krat sta vodila upornike Jakob v Tla¬
kih in Luka Zaleznik, njun pisar pa
je bil neki Hans Huber iz Celja. Ali
je bil ta upor v zvezi z onim na
Dolenjskem, ni znano. Odrekli so po¬
korščino deloma zaradi visokih dav¬
kov, tlake in krivične mere pri od¬
daji naturalij, deloma pa zato, ker je
oblast zavoljo kužne bolezni določila

51

začasno pokopališče pri sv. Magdaleni.
Podložniki so se puntali, češ da to
pokopališče ni bilo posvečeno. Spor je
trajal cela štiri leta in je moral priti
za ureditev zadeve papeški legat Janez
Salvago sam v Gornji grad. Dne 23.
septembra 1607 je izrekel končno sod¬
bo, — kako, ne vemo.

Uporini duh Tolmincev

Zaradi novih davščin se je vnel leta
1627. drugi tolminski punt. Tolminski
glavar Gašper Dornberg je zahteval od
kmetov za novine, to je za novo iz¬
trebljene njive in travnike poseben
davek, namesto nekatere robote pa
je terjal odkupnino v denarju in je
naložil novo trošarino (vžitnino) na
vino. Se bolj je razburila kmete stro¬
gost graščakovih uradnikov, ki so iz¬
terjevali nove davke brezobzirno.

Seveda ni manjkalo ljudi, ki so ne¬
tili nezadovoljnost med ljudstvom in
ga podpihovali k uporu. Taki vodi¬
telji so skrivaj sklicevali ljudske shode
in imeli hujskajoče govore. Med dru¬
gimi se omenjajo kot poglavarji upor¬
nikov Jurij Kobal, Lenart Golja in
Tomaž Kragulj. Glavni voditelj vsega
gibanja pa je bil Jernej Mavrič, ki
je imel na ljudstvo velik vpliv. Po

52

vzgledu drugih kmetskih puntov so
tudi tolminski uporniki pobirali od
kmetov poseben puntarski davek, kate¬
rega pa so voditelji večinoma porabili
zase. Kazno je, da so pospeševali
uporno gibanje tudi nekateri duhov¬
niki.

Glavar Dornberg je naznanil graški
vladi, kaj se godi na Tolminskem.
Nato je poslal cesar Ferdinand v Tol¬
min posebno komisijo, ki je sprejema¬
la pritožbe podložnikov, poslušala za¬
govore obtoženih in zasliševala zlasti
povzročitelje in vodilelje upora. Na
podlagi teh poizvedb je izdal cesar v
Gradcu 26. februarja 1628 razsodbo, ki
je Dornbergu priznala pravico Lerjati
desetino in roboto od tistih novin, ki
so bile iztrebljene kljub prepovedi go¬
sposke po letu 1600., ali pa ki so že
vpisane v urbarju; tudi bi se smele
kuhinjske služnosti odkupiti z denar¬
jem. Tolminski podložniki pa so dolžni
opravljati vso roboto in dajati vse dav¬
ke Dornbergu, kakor so jih že od
nekdaj dajali tolminskim glavarjem.

Izmed puntarskih voditeljev so bili
skoraj vsi pomiloščeni. Cesar je zahte¬
val od njih le, da morajo gosposko
prositi odpuščanja, plačati komisijo in
nekatere terjatve Dornbergove ter Iju-

53

dem povrniti denar, ki so ga po kri¬
vem od njih izterjali. Glavni vodja
Jernej Mavrič je bil iz Goriško-Pri-
morske izgnan. Slednjič se je kme¬
tom strogo prepovedalo prirejati sho¬
de brez dovoljenja gosposke, sicer bo¬
do kaznovani na telesu in imetku.

Kazen za punt ni bila posebno stro¬
ga in prav to je bržda mnogo pripo¬
moglo, da se je nevarno gibanje kma¬
lu poleglo.

Upor na Dolenjskem

Leta 1631. so se uprli podložniki
gospostev Kočevje, Kostel, Metlika in
Cernomelj deloma zaradi visokih davč¬
nih kontribucij, deloma pa zaradi iz¬
gredov iz nemške vojne se povrnivših
polkov. K temu se je pridružilo še ple¬
njenje Uskokov, ki niso dobivali v
redu mezde. Ob Pivki so kmetje zav¬
zeli, oplenili in razdejali nekoliko gra¬
dov, — drugo o poteku upora je ne¬
znano.

54

VI. Spodnještajerski upor 1635

Kakor smo o poteku in udušitvi
upora leta 1635. razmeroma dobro po¬
učeni, tako vendar ni dovolj pojas¬
njen njega pravi in neposredni po¬
vod. Nepobitno je, da moramo šteti
med posredne vzroke tudi huda bre¬
mena in visoke naklade, ki jih je
povzročila 30-letna vojna in katere je
gosposka ponajveč naprtila kmetu in
izterjevala brezobzirno. Neposredni
vzrok pa je bržda iskati v prestrogem
postopanju graščaka Feliksa Schrat-
tenbacha. Bil je prej stotnik pri gra¬
ničarjih v Karlovcu in se je pogumno
boril proti Turkom, pozneje je po¬
stal polkovnik in član štajerskega voj¬
nega sveta. Kot vojak je seveda ravnal
s kmetom kakor prej s samopašno sol-
datesko, to pa je rodilo najprej raz¬
draženost, potem odpor in končno
vstajo.

Dejstvo je, da so se začeli puntati

55

kmetje začetkom leta 1635. in sicer
samo v ostrovskem vlastelinstvu. Gra¬
ščak Schrattenbach je upal. da bo
s svojimi hlapci (vojaki) vstajo sam
potlačil. Ko se mu pa Lo ni posrečilo,
je zaprosil pri vladi v Gradcu za po¬
moč deželnega profosa.

Graščakovemu zaprosilu se je ugo¬
dilo s patentom od 22. februarja, to¬
da iz neznanih razlogov je prišel pro-
fos Lorene Maas na poziv šele v dru¬
gi polovici aprila s 40 vojaki. Schral-
tenbach je zahteval takojšen napad
na kmete, s čimer se pa profos ni
strinjal, ker je imel nalog, da mora
najprej v dobrem posredovati. Graščak
je potem kmete vendarle napadel in
jih deloma pobil, deloma razpršil. Na¬
to se je proios vrnil v Gradec, je pa
prišedši v Fram zvedel, da povsod med
ljudstvom vre. Kmalu nato (prve dni
maja) so izbruhnili upori v celjski
četrti južno od Pohorja. Iz ostrovške-
ga dominija so se razkropili agita¬
torji na vse strani in pozivali kmete
na punt.

Tudi na Kranjsko se je upor brž
razširil in najprej izbruhnil pri vedno
nemirnih Kočevcih. O lem uporu pra¬
vi krška kronika, da je gospoda svoje
gradove v begu zapustila, kmelje pa

56

da so napravili velik plen v srebrnini,
dragotinah, oblekah, žitu in vinu. Tu¬
di na Gorenjskem okoli Bleda je bilo
napeto, ne vemo pa, ali je prišlo do
izbruha. Značilno je bilo zadržanje
meščanov v tem uporu, ker niso do¬
volili vstopa plemičem v svoja obzidja.
Kranjska stanovska vojska je 14. ju¬
nija nedaleč od gradu Šilentabor na¬
padla uporne kmete. Premagala in raz¬
kropila je kmetsko vojsko; 40 kmetov
je bilo ubitih, 15 upornikov pa je de¬
želni sodnik Peter Legat odpeljal seboj
v Ljubljano, kjer je prejel za vsakega
nagrado en toiar. Kolovodje upora na
Kranjskem so bili nekateri obešeni,
nekateri razčelvorjeni.

Podrobno smo poučeni o razvoju
dogodkov na štajerskem. Najprej so
si uporniki privoščili gradove Ostro-
vec, Hekenberg in Purkštal. Zavzeli so
jih in povsem oplenili, graščak Scliral-
tenbach pa se je še pravočasno umak¬
nil v varno zavetje. Nato so puntarji
oplenili in porušili prevolski grad.
Uprli so se tudi gornjegrajski podlož¬
niki in izropali gradova Budenek in
Vrbovec. Revoltirali so tudi kmetje v
Gornjem gradu. Eden izmed vodij si
je nadel škofovsko kapo in spreje¬
mal poklonitve kot gospod in škof.

57

Zakaj se gradu samega niso lotili, ni
znano.

Vstaja se je širila tudi proti severu,
kjer so uporniki zavzeli in izropali
gradove v Šoštanju, Lilienberg, Gra¬
dič (Sclnvarzenstein), Turn, Forhte¬
nek, Helfenberg in Šalek. Zakaj ve¬
lenjskega gradu ni med navedenimi,
ni znano; skoraj gotovo se je s svojo
posadko ubranil upornikov.

Kako je bilo v Novem kloštru

Razumljivo je, da v splošnem vsta-
škem razpoloženju uporniška žilica ni
dala miru tudi podložnikom onih go-
sposk, ki so s kmetom sicer dobro
ravnale. Tako je značilen primer No¬
vega kloštra. Dne 4. maja je prišla v
samostan deputacija 15 kmetov, ki so
zahtevali zboljšanje glede davkov in
robote in prebrano ob dnevih robote.
Dva dni vselej jih je prišlo že 200 pod
vodstvom Antona Repiča in Štefana
Dvornika. Ti že niso prišli več s pro¬
šnjami, ampak z zahtevki: hoteli so
videti topiče, dati so jim morali kruha
in vina. Zopet dva dni slej jih je
vnovič prišlo 150, ki so zahtevali še
več, jesti in piti seveda, pa tudi dru¬
go: ta je hotel imeti vrnjeno kravo, oni
žito, tretji zopet drugo, odnesli so tu-

58

di samostanu orožje. In spet so prišli
14. maja z novimi zahtevki, — kon-
vent pa je privolil v vse, samo da
se obvaruje večje škode.

Tudi cerkve so ropali

Enako so razsajali kmetje tudi dru¬
god. Podložniki šentpavelske župnije
so oplenili gradič Schonbichl, tudi
župnija Nova cerkev je bila hudo oško¬
dovana. Gradovi Žovnek, Laško, Pla¬
nina, Žusem so utrpeli mnogo škode,
prav tako tudi samostani Jurklošter,
Žiče in Studenice. Žički samostan je
že pet let prej hudo trpel, ko je tam
izbruhnil krajevni punt, ki ga je Die-
trichslein s peščico konjenice zatrl. Se¬
daj so povzročili zlasti mnogo škode
na cerkvi, tako da je moral prior
prositi vlado podpore za popravilo.

Se huje so delali vstaši v Studeni¬
cah: oropali niso le samostan raznih
pridelkov, temveč tudi cerkev različ¬
nih svetih posod in onečastili prior-
ko, ki se je zatekla k velikemu oltar¬
ju. Tragična je bila usoda šentjur¬
skega župnika Stefana Magerla. Da bi
nekoliko vplival na svoje farane, si je
vzel za osnovo nedeljske pridige evan¬
geljske besede „dajte cesarju, kar je
cesarjevega in Bogu, kar je božjega".

59

Uspeh je bil strahovit: po sv. maši so
ga čakali puntarji pred cerkvijo, mu
naložili na rame bruno in ga peljali
na bližnji hrib. Tam ga je eden
ustrelil v glavo, drugi pa mu je s se¬
kiro razbil lobanjo.

Do Drave so zapored padli v roke
upornikov gradovi Ponikva, Brezovec,
Jelše, Korpula, Goličev dvorec pri Ko¬
njicah, Oplotniški dvorec. Frajštajn
Polskava, Pragersko, Fram, Slivnica
in Hausampaher; vsi so utrpeli več
ali manj škode. Mesto Slovenska Bi¬
strica se je vstašev srečno ubranilo.
Zdi se, da vlastelinstva Podčetrtek,
Podsreda, Bizeljsko, Loka, Sevnica,
Brežice v ta upor niso bila zapletena.

O podrobnostih, kako so uporniki
gospodarili v gradovih, sicer ni toč-
nejših poročil, lahko si pa početje
po zgoraj povedanem živo predstav¬
ljamo. Trenutni uspehi in nebrzdana
prostost so kmete tako opijanili, da
so marsikaj zagrešili in delali hude
krivice. Hitro doseženo svobodo so
uživali v prepolni meri, zraven pa po¬
zabili na končni cilj vstaje: osvobo¬
ditev od hudih bremen in samovoljno¬
sti gosposke. Daleč preko mere so uži¬
vali v shrambah nakopičene dobrote,
saj se je gospoda pravočasno zatekla

60

v varna mesta. V kratki dobi dobrih
dveh tednov se je upor razširil od
enega vlastelinstva na skoraj celo
Spodnjo Štajersko, vlada pa je misli¬
la na odpomoč šele, ko je bila dežela
že težko oškodovana.

Graničarji se zbirajo

Poročilo profosa Maasa je došlo
šele prve dni mesca maja v roke sta¬
novom in šlo — ad acta. Medtem so
prihajale vedno hujše vesti v Gradec,
treba je bilo ukrepov. S vesti si, da se
z dobrim ne bo dalo nič doseči, so
stanovi zaprosili za vojaško pomoč
iz vojaške granice, in sicer za 300 ha-
ramijcev, 100 huzarjev in 100 hlapcev
(pešcev). Namesto tega je komandant
vojaške krajine grof Jurij Ludovik
Schvvarzenberg pripeljal 1300 graničar¬
jev, pešcev in konjenikov v Celje (dne
19. maja). Tega so se vstrašili celo sta¬
novi, vedoč, koliko bo ta pomoč stala
in kaj bo škode sama učinila.

Že prihod vojske 22. maja v Žalec
je kmete silno prestrašil. En del se
je brž umaknil in razkropil, drugi so
začeli prositi milosti. Pri Šoštanju so
se graničarji spopadli s kmeti in jih
razgnali; 31 upornikov so pobili, 23
odvedli kot ujetnike v Celje. Podlož-

61

niki dominijev Laško in Trbovlje, prej
najhujši uporniki, so obljubili, da bo¬
do položili orožje in dali 7 kmetov kot
poroke za izpolnitev obljube.

V začetku junija je še vzplamtel
upor po vaseh okoli Konjic. Ko pa
je komisar Stubich prišel s svojo četo
iz Maribora, so se razpršili. Graničarji
so ostali en mesec v celjski četrti in
vzpostavili povsod red in mir, toda
napravili niso nič manj škode, ka¬
kor prej uporniki. Oddahnilo si je
zato prebivalstvo, ko je bil zopet mir
v deželi, še bolj pa, ko so graničarji
tudi zopet odšli.

Nekako sredi mesca julija je bil
kmetski upor v glavnem udušen. Se so
se Lu pa tam uprli kmetje zaradi zah¬
tev komisarjev, da morajo vstaši
ugrabljeno blago takoj vrniti, prav
tako orožje, kolovodje pa izročiti obla¬
sti. Takšen upor je nastal v laški
graščini, toda z vojaško silo je bil
kmalu zatrt.

Kakor po vsakem uporu, je sledila
tudi sedaj preiskava, ki je spravila na
dan marsikatero nepravilnost in grdo¬
bijo graščakov. Mnogo napak so komi¬
sije odpravile, toda žal je bila po uporu
omiljena usoda podložnikov le za kra¬
tek čas. Značilno je, da so ugotovili

62

komisarji na strani kmetov tudi neka¬
tere plemiče, ko so jih podpirali z
nasveti in dejanji. Taki plemiči so
bili Erazem pl. Ramschussel, Hans
Adam pl. Scheuern in neki Glušič.

Voditelji upora ujeti

Večina voditeljev upora je bilo uje¬
tih. Večji del teh so pridržali v za¬
porih v Celju. 14. junija pa je prevzel
deželni profos Maas 17 takih in jih
spravil v Gradec; bili so ponajveč
Schrattenbachovi podložniki. Od 130
kmetskih ustašev, kolikor so jih te¬
kom mescev nalovili, sta bila obsojena
na smrt in 12. oktobra usmrčena sa¬
mo dva, 36 jih je bilo deportiranih v
Italijo na galere, 5 izgnanih v Gyor
na Ogrsko, ostali pa kaznovani na
denarno globo. Ce presojamo sodnijski
postopek v duhu časa, kazen za upor
res ni bila prehuda. Ker posebno soci¬
alno čustvovanje sodnikov ne pride
v poštev, gre ta izredna milost pač
največ na ta rovaš, da je razprava
ugotovila grozne krivice, ki so jih de¬
lali kmetom graščaki.

Gospodarska škoda, ki so jo utrpeli
naši kraji, je bila neizmerna. Na nje¬
nih posledicah je trpela vsa dežela
še par let. Saj je samo vojaška po-

63

moč stala vlado 26.674 fl (ali preko
5 milijonov dinarjev); koliko pa je
soldateska napravila še druge škode!
Mnogo graščakov je tudi prosilo dežel¬
no vlado za podporo pri obnovi gra¬
dov in svojega gospodarstva, tako Her¬
berstein za Slivnico in Fram, Schrat-
tenbach za Prebold in drugi. Ali in
koliko so podpore prejeli, ni znano.

64

VII. Manjši upori XVII. stoletja

Medtem ko so bili vsi dotedanji
upori sad dolgoletnega sovraštva pod¬
ložnikov proti svojim tlačiteljem, ni¬
majo naslednje vstaje več samo tega
značaja. Gre ali za prestrogo izvaja¬
nje novih predpisov ali za nezadovolj¬
stvo z duhovščino ali kaj podobnega.

Krajevno omejeni manjši nemiri so
bili 1644 v fari št. Peter pri Kunšper-
gu in proti oslrovškemu župniku.

Leta 1646. je bila večja kmetska
revolta v vasi Spodnji Polskavi. Vzrok
nemirov so bili strogi ukrepi proti
kužnim boleznim. Kakor znano, sta
bili pri nas najhujši kužni leti 1646.
in 1680. Pravijo, da je umrlo 1646 samo
v celjski četrti nad 10.000 oseb za
kugo. Da se prepreči širjenje te bo¬
lezni, je bilo treba podvzeti posebne
zdravstvene ukrepe zlasti izolacijo in
zaslraženje okuženih krajev. V to svr-
ho so najeli stanovi posebno letečo
stražo 60 mož, ki je bila na zahtevo

65

dominijev poslana v take kraje, kjer
so se kmetje upirali vladnim ukrepom.
Tudi so dobila deželna sodišča v Celju,
Ptuju in Slov. Bistrici poseben nalog,
da morajo imeti svoje hlapce vedno
pripravljene za pomoč tej četi, kjer
bi bilo treba.

Nemirna Polskava in Slivnica

Gotovo je prišlo tudi drugod do
manjših trenj, najhujši pa so bili iz¬
gredi na ozemlju dominijev Polskave
in Slivnice. V vasi Spodnji Polskavi
je prišlo do pravega kmetskega upo¬
ra, zaradi katerega je moral vzeti tam¬
kajšnji župnik nase ostre očitke brez¬
brižnosti in pasivnega zadržanja. Upor
se je kazal zlasti v tem, da so kmetje
s silo odgnali pred vasi postavljene
stražnike-mušketirje in zažgali dve ču¬
vajnici. Kot najhujša puntarja se ime¬
nujeta Urh Jenko in Jakob Tregule
iz graščine Rače. Hodila sta od hiše
do hiše, od vasi do vasi in pozivala
kmete na posvetovanja in na napad
na vojake.

„Slovenski Ciceron“

Zelo napeto je bilo v območju do-
mitiija Slivnica v vaseh Terniče in Do¬
brava. Tu se je poostrilo razmerje, ker

66

je bilo prepovedano, za kugo umrle
pokopati na pokopališču. Župnik je
bil proti razjarjeni množici brez moči
in bi se mu bilo slabo godilo, ko bi se
bil branil storiti to, kar je ljudstvo
zahtevalo. Razen tega je še kaplan
potegnil s kmeti in jih podpihoval. To
potrjuje tudi naslednja zgodba. Ko je
sedel stanovski komisar Hohemvart pri
grofu Herbersteinu na slivniškem gra¬
du pri zajtrku, so mu nenadoma ja¬
vili, da hočejo kmetje iz Ternič prav¬
kar pokopati okuženega mrtveca na
pokopališču. Komisar je dal svojim
ljudem nalog, da takoj zajamejo po¬
grebce z mrtvecem vred. Kaplan pa je
kmetom nasvetoval, da brž izkopljejo
plitko jamo, položijo vanjo mrtveca in
nagrebejo nanj zemljo; to so tudi sto¬
rili. — Da so takšna postopanja le
pospeševala širjenje kuge. je jasno.
Zalo je vlada poslala omenjeno četo
60 mušketirjev, ž njimi pa tudi izkuše¬
nega pridigarja Filipa Terpina, ki je
dobi! pozneje priimek „slovenski Ci-
ceron“. 14. decembra je prišel Hohen-
wart v graščino Polskavo (v vasi Ši-
kole, Stražgonjce in Pongerce, obč.
Cirkovce) in tu je dosegel Terpin z
ognjevitim govorom popoln uspeh:
puntarji so celo obljubili, da se ne bo-

67

do več stražam zoperstavljali, ampak
hočejo celo pomagati pri zapori okuže¬
nih vasi. Popoln uspeh so dosegli mu¬
šketirji tudi v Orehovi vasi. Dobrov¬
cih, šmarjeti in drugod. Poročilo ugo¬
tavlja, da leži del krivde tudi na
gosposkah, ki premalo uvažujejo in
izvršujejo predpise vlade.

Upor leta 1650.

štiri leta pozneje. 1650, je zopet za¬
vrelo med slivniškimi podložniki. Bi¬
li so nezadovoljni z župnikom ma¬
gistrom Janezom Raiauerjem. ker je
zahteval previsoko štolnino, ker ni da¬
roval predpisanih maš, ker je zahte¬
val za običajne maše pretirane zne¬
ske (1 fl = 200 din!!) in je bil nevoljen,
če je prevzel kaplan kakšno opravilo.
In še druge pritožbe so imeli. S temi
pritožbami je šla deputacija k stude-
niški priorki kot zaščitnici župnije,
proseč jo, da posreduje in odstavi
neljubega župnika, ker ga občina ne
mara; ako ne. bi se mu utegnilo pri¬
petiti kaj neprijetnega. V samostanu
navzoči župnik je pritožbi v vseh toč¬
kah ugovarjal, nakar je priorka ozna¬
čila postopanje kmetov ,,ein Freventli-
ches begern und muetwillige conspi-
ration“. To je kmete silno razburilo

68

In so izrecno poudarili, da ne že¬
lijo nobenega odgovora, temveč zahte¬
vajo samo: proč z župnikom.

Nastop proti župniku

Da so kmetje z grožnjo resno mi¬
slili, dokazuje dejstvo, da so se jim
kmalu pridružile sosednje vasi: Račje,
Otinja vas, Orehova vas, Prepola, Ter-
niče, Šmarjeta, Dobrovce, Podova in
Prevola. Na zborovanjih, ki so bila
koncem leta 1650. in začetkom 1651.,
so se dogovorili za nasilni nastop proti
osovraženemu župniku, ki naj bi se
izvršil 13. januarja. Na večer tega dne
je prihrula velika množica kmetov v
slivniško župnišče, kjer sta bila nav¬
zoča tudi župnik iz Nove cerkve Adam
Smuk in hočki župnik Jurij Kačič. V
ostrih besedah so zahtevali, da mora
Raiauer tekom 14 dni zapustiti žup¬
nijo, sicer da si bodo pomagali sami.

Po poročilih, došlih na vlado, je
vrelo tudi drugod v celjski četrti in
se je bilo zopet bati uporov. Zaradi
krivic, ki so se jim godile, so tudi
Schrattenbachovi podložniki odrekli
pokorščino. Deželna vlada je brž odre¬
dila komisijo, ki naj preišče prilike
pri podložnikih in skuša odstraniti ne¬
sporazume med gosposko in kmeti.

69

Komisar Hans Georg Gaisruk je kma¬
lu ugotovil, da je vzrok nezadovolj-
stva v glavnem v velikih denarnih bre¬
menih, zlasti v oskrbi vojaštva, ki se
je pomikalo tam skozi, in v prepo¬
gostih prepregah, ki se ne računajo v
tlako. — Tudi podložniki v Trbovljah
so se zbirali in so se culi hujskajoči
govori. V dominiju Žovnek je vodil
upor kmet Boštjan Natek, mož, ki je
bil zelo aktiven tudi v uporu leta
1635. Predno pa je mogel kaj pod-
vzeti, so ga 3. II. 1651 prijeli in zaprli.
Na pi-itožbe kmetov je vlada odgo¬
vorila, da jim bode v vseh upravi¬
čenih zahtevah ugodila, v zameno pa
morajo kmeti obljubili, da se ne bodo
več zbirali in bodo pokorni gosposki.
V tem smislu so komisarji posredovali
in spore uredili.

Naskok na župnišče

Manj zadovoljivo se je razvijala
stvar v Slivnici. Ker župnik ni bil
več življenja varen, je prosil vojaške
pomoči, ki mu je bila poslana in se
je vselila v župnišče. Nekaj časa je
to držalo. Toda na Jurjevo so hoteli
kmeti svojo zahtevo s silo uresničiti.
Na prošnjo samostana v Studenicah,
ki je bil o vsem razvoju točno po-

70

učen (slično kot v Slivnici je vrelo
tudi v Cirkovcih, Št. Vidu, Monšper-
gu in drugod), je prišel posredovat
komisar Hohenwart. Toda čim je ta
zopet odšel, je brž drugega dne na¬
valilo 30 podložnikov iz Orehove vasi
na župnišče, da se znesejo nad župni¬
kom, ki pa je še v zadnjem hipu
pobegnil k župniku v Hoče in se ni
vrnil več. Ker je bil s tem odstranjen
vzrok prepira, se je tudi vrnil mir med
prebivalstvo.

Zopet je leta 1662. izbruhnil upor
kočevskih kmetov proti svojim gospo-
skam. Toda o njem ni znano drugega
nič, kakor da so ga s silo zatrli.
Vodje upora so polovili in jih nekaj
usmrtili, nekaj pa izgnali iz dežele.

Vojaštvo v Sav. dolini

Dozdeva se, da so bili vzrok upo¬
ra, ki je izbruhnil v pomladi 1674 v
žovneškem dominiju, zopet previsoki
davki. O poteku vstaje ni točnejših
poročil; vse pa kaže, da se je naj¬
prej komisarjem posrečila mirna ure¬
ditev spornih točk. Spor se je pa
poleti na novo poostril in je vlada po¬
slala 700 mož vojaštva v spodnje kraje.
Nastanili so jih deloma v Braslovčah
in Mozirju, deloma po vaseh: v Pre-

71

kopi (pri Vranskem), Glinji (pri Bra¬
slovčah), Trnovi (pri Gomilskem), Za¬
klu (pri Gomilskem), Polčah (pri Bra¬
slovčah), Latkovi vasi (pri Preboldu),
St. Rupertu in Gomilskem. Tu, naWa-
genspergovem vlastelinstvu je bilo sre¬
dišče upora, o katerega poteku žal
manjkajo točnejša poročila. Gotovo je
le, da še 1674 ni bila zadeva pri kra¬
ju, kajti prav v začetku 1. 1675. sli¬
šimo o nemirih kmetov proti gospo¬
ski, gotovo zopet zaradi objestnosti
gosposke oziroma njenih organov. Zo¬
pet so prišli komisarji, da posredujejo
pri ureditvi sporov. Ko pa so del
voditeljev, ki so šuntali na i'op in
uboj, polovili, jih vklenili in zaprli
na celjskem gradu, so se nemiri po¬
legli. Edino v Mozirju je še prišlo
12. marca 1675 do spopada med vo¬
jaštvom in 200 glav broječo množico
kmetov, ki je pa tudi potekel ne¬
krvavo. Kolovodje (bilo jih je 28) so
potem aretirali in prepeljali v Gradec
in jih tam sodili zelo strogo, — ven¬
dar tudi o kaznih nismo poučeni na¬
tančneje.

Upori na sinledniški graščini

Leta 1674. je postal lastnik smled-
niške graščine Hans pl. Pernburg,

72

bivši naddavkar na Kranjskem. Ker
je kmete preveč odiral, so se mu 1.
1684. uprli in pritožili na vlado za¬
radi prekomerne robote in prehudih
kazni. Pernburg je dobil nalog, da se
mora držati prevzemnega urbarja (iz
1. 1674.) in da podložnikov pri iz¬
stavitvi ženitnih pisem in ob sličnih
prilikah ne sme siliti v pijančevanje,
tudi ne sme terjati prekomerne na-
selnine in odselnine, niti svojih ljudi
ne sme preko mere kaznovati. Zdi se
pa, da se Pernhurg za opomine ni
zmenil, kajti že naslednjega leta je
dobil nov, ostrejši opomin in 1686
so se kmetje vnovič uprli in pritožili,
da jih grozno odira. Ko je Pernburg
1687 umrl, so se zopet uprli (proti vdo¬
vi) in je prišlo do dejanskih spopa¬
dov. Da se vzpostavi red, so poslali
na smledniško graščino 200 karlov¬
ških graničarjev. Voditelje upora so
polovili in kolovodjo Jakoba Stareta
(ali Stenovica) pred mestnimi vrati v
Kranju obglavili. Popolnoma udušen
je bil upor šele 1688.

73

Vlil. Veliki tolminski punt 1713

Od leta 1651. dalje so bili grofje
Coronini lastniki tolminskega gospo¬
stva in glavarstva. Bili so strogi, ne¬
usmiljeni gospodarji. Skušali so pod¬
vreči davčni obveznosti privilegirane
Nemškorutarje, pa se jim ni posrečilo.

Leta 1702. so se podložniki uprli
zaradi previsokih davkov. Ker z nepo¬
srednimi pregovori niso uspeli, so
sklenili poslati deputacijo k cesarju na
Dunaj. Vodja upornikov je bil Simon
Golja iz Kneže (med Podmelcem in
Grahovim). Istočasno z uporniškim
odposlanstvom pa je prispelo na Du¬
naj tudi poročilo grofa Coroninija, in
ker so njegovemu pismu popolnoma
verjeli, so deputacijo vtaknili v zapore
in kaznovali. Golja in še nekateri drugi
so se z begom odtegnili kazni, niso
pa smeli domov, ker je prišlo povelje
v Tolmin, da se jih mora prijeti. Ker
Golja samega niso dobili, so zaplenili
njegovo precej veliko premoženje.

74

Ko je vlada leta 1706. uvedla po
vsem Goriškem davek na meso in vi¬
no, so se Tolminci temu davku uprli.
Glavni davkar za Goriško je bil tedaj
neki Bandel, ki ni nikomur prizana¬
šal in si je pri davkariji nabral lepo
premoženje. Tolminci so ostali z dav¬
kom že par let na dolgu, in zato jih
je Bandel opominjal, naj zaostanke
poravnajo. Namesto tega so Tolminci
na tihem proti Bandlu snovali upor,
ki se je vedno bolj širil. Središče
upora je bila idrijsko-bačka dolina od
Sv. Lucije do Idrije; pridružili so se
jim tudi Tribušarji, Cepovanci in Banj-
škarji. Puntarski voditelji so zbirali
tudi denarne prispevke za finansiranje
upora.

Neposredni povod za upor je dal
Bandel sam. Ker kmeti kljub opo¬
minom niso hoteli plačati zaostankov,
si je pomagal Bandel s silo. Ko je
prišlo 13. marca 1713 po kupčijskih
opravkih mnogo Tolmincev v Gorico,
ki so si nakupili raznega blaga, jih
je velel davkar s tovori vred odgnati
na goriški grad, kjer so može zaprli,
tovore in konje konfiscirali. Vest o
Bandlovem nasilju se je brž raznesla
po Tolminskem in povzročila silno raz¬
burjenje.

75

Pohod na Gorico

Voditelji puntarjev Ivan Gradnik,
Gregor Kobal, Lovrenc Kragulj in Mar¬
tin Munih so nemudoma sklicali upor¬
ne kmete k Sv. Luciji, odkoder so
oboroženi z dolgimi palicami in kosa¬
mi odkorakali 27. III. v Gorico; bilo
jih je okoli 500. Namen je bil, da
osvobodijo zaprte tovariše in se ma¬
ščujejo nad Bandlom. Pri solkanskem
pokopališču jih sreča tolminski glavar
grof Jakob Anton Coronini. Na vpra¬
šanje, kam in po kaj so namenjeni,
mn povedo, da gredo v Gorico po
tovariše in nad Bandla. Coronini jih
skuša potolažiti in odvrniti od po¬
četja, ker pa vse ni nič zaleglo, je
brž odšel v Gorico in javil deželnemu
glavarju pretečo nevarnost. Ta je brž
poslal svoje čete, nekaj dragoncev in
mušketirjev v Solkan, da kmete raz¬
krope in največje kričače ujamejo in
odvedejo v zapore. Ker so bila vsa
prigovarjanja, da bi se Tolminci spa¬
metovali in razšli, zaman, so začeli
vojaki streljati; enega kmeta so ustre¬
lili, dva pahnili v Sočo, 25 pa so jih
ujeli. Vsi drugi so zbežali po cesti
proti Sveti gori. Ujetnike so odpeljali
na goriški grad.

76

Ko se je vest o tem dogodku zve¬
dela po Tolminskem, so sklicali vodje
puntarjev zborovanje k Sv. Luciji, kjer
je poročal Ivan Gradnik o resnosti tre-
nutka. Ko je bilo zbranih okoli 500
kmetov, je ukazal Gradnik pohod na
Gorico, da zahtevajo zadoščenje za
krute krivice. Med potjo so se jim pri¬
družili še Kanalci. Solkanski klanec
je bil že pred prihodom puntarjev
zaseden po brambovcih in mušketirjih,
ki naj bi zabranili dostop v Gorico.
Po razgovorih s puntarji so nekateri
brambovci pristopili k upornikom,
drugi pa so ostali pasivni; mušketirji
pa so zbežali v Gorico in naznanili dež.
glavarju, kaj se je zgodilo.

Kmalu so prišli Tolminci v mesto,
ki je bilo kakor izumrlo. Obkolili so
palačo dežeinega glavarja Strassolda
in zahtevali od njega, da izpusti ujete
rojake in vrne zaplenjene konje in
blago. Ko pogajanja niso rodila nika-
kih uspehov in je situacija postajala
vedno bolj kočljiva, se je tudi on sam
umaknil v grad, kamor sta se že prej
zatekla grof Coronini in Bande!.

Medtem so se podali nekateri kmetje
na Studenec in začeli razdirati Ban-
delovo hišo. Ker je bila zaprla, so
vdrli skozi slreho in raznesli in raz-

77

prodali vse, kar jim je prišlo pod ro¬
ke. Za Bandela se ni zavzel nihče,
tako je bil splošno osovražen.

Nato so se začeli znova pogajati z
deželnim glavarjem in zahtevali, naj
jim takoj izroči ujete rojake in vso
zaplenjeno robo; zažugali so mu, da
sicer tudi njemu razdero hišo. Pre¬
strašeni glavar se je končno udal, ve¬
lel izpustiti ujetnike in dal kmetom
tudi pismeno zagotovilo, da bodo Tol¬
minci poslej oproščeni nadležne dav¬
ščine (trošarine). Ravno ko je bilo
preči'ano zagotovilo glavarja, so pri¬
korakali iz zapora izpuščeni tovariši,
katere so uporniki sprejeli z velikim
veseljem.

V zmagoslavnem sprevodu so jih po¬
tem nosili po mestu, kjer so meščani,
videč, da jim ne preti nič hudega,
začeli odpirati trgovine in gostilne.

Dne 28. marca 1713 so puntarji nav¬
dušeno vzklikajoč zapuščali Gorico.
Nekateri so se obrnili čez soški most
v Brda in zanesli tja iskro upora, dru¬
gi pa so še hoteli ostati in razdejali
hišo grofa della Torre, kar je pa za-
branilo medtem od gradiščanskega gla¬
varja poslano vojaštvo. Zdaj so zad¬
nje trume Tolmincev odšle proti do¬
mu, so se pa med potjo še maščevale

78

v Kanalu nad dacarjem, ki je tam po¬
biral v Bandlovem imenu davek, in
mu razrušile hišo.

V tem je upor že zajel tudi Brda in
Vipavsko dolino, zlasti Rihenberk. Sled¬
njič so se dvignili tudi Devinci proti
svojemu graščaku in tako se je upor
razširil po vsej Goriški.

V tej stiski je prosil deželni glavar
skupaj z drugimi graščaki pomoči z
Dunaja. Vlada mu je poslala brž 700
Hrvatov in nekaj drugih čet na pomoč,
ki so v kratkem vipavske upornike
ukrotile in polovile.

Ne dolgo potem se je zopet razne¬
sla novica, da so Tolminci na potu v
Gorico, da preženo Hrvate in pobijejo
plemiče. S Hrvati in medtem zbranimi
četami je čakal glavar pri Solkanu in
Sv. Martinu, kjer so mislili, da bodo
vdrli Tolminci. Toda napovedanih
upornikov ni bilo, morda, ker so s
to vestjo hoteli vzbuditi strah, mor¬
da ker so se kmetje sami ustrašili
Hrvatov.

Kazen za upor

Sedaj je prišla kazen za upor. Go¬
riški glavar je poslal Hrvate na Ka¬
nalsko in Tolminsko, kjer so se na¬
stanili po vaseh. Hrano so jim morali

79

kmetje sami dajati ali pa za tlako pri¬
našati iz Gorice. Pričele so se brez¬
obzirne persekucije. Voditelje punta
so brez nadaljnjega polovili in od¬
gnali na goriški grad, njim pa je sle¬
dilo še mnogo takih, o katerih so le
količkaj vedeli ah sumili, da so bili
vnetejši pomagači. Kdor je proti gro¬
fu zinil neprevidno besedo, je pla¬
čal tudi z življenjem; vojaki niso po¬
znali šale. V mučnem strahu je prebi¬
valstvo pričakovalo konec strahovanja.

Ko so bile ječe goriškega gradu pol¬
ne puntarjev, je na višje povelje pri¬
spela 29. julija (1713.) iz Gradca po¬
sebna, zasliševalna komisija, ki je z vso
vnemo začela svoj posel. Ker so bili
zaprti puntarji „trmasti“, so jih z raz¬
ličnim mučenjem pripravili do tega,
da so izpovedali tako, kakor je že¬
lela komisija. Skoraj devet mesecev je
trajalo zasliševanje, in 18. aprila 1714.
so razglasili sodbo, ki pravi, da je 11
puntarjev obsojenih na smrt (obglav¬
ljenje), njih premoženje pa zaplenje¬
no; 150 kmetov pa je bilo obsojenih
na večletno ječo v goriškem gradu.

Obenem s to razsodbo je komisija
sklenila, da se obsodba izvrši dva dni
pozneje. Po vseh puntarskih vaseh je
bila sodba razglašena in vsi župani

80

iz Tolminskega so dobili ukaz, da mo¬
rajo usmrtitvi enajstorice prisostvovati.
Z župani je odšlo v Gorico tudi mnogo
svojcev, sorodnikov in znancev na
smrt obsojenih.

V ran i h urah 20. aprila je bil po¬
stavljen na „Travniku“, tam kjer je
sedaj znamenje sv. Ignacija, prosto¬
ren oder, ki so ga obstopili muške¬
tirji. Potem je stopil na oder sodni
zbor in kmalu so prignali v spremstvu
duhovnika prve štiri obsojence: Iva¬
na Gradnika, Gregorja Kobala, Loren¬
ca Kragulja in Martina Muniha. Drug
za drugim je rabelj odsekal gla¬
vo, trupla pa so razčetvorili in nato
razobesili posamezne dele na visoke
črne droge na raznih krajih za stra¬
šilni vzgled. Drugi dan so na isti na¬
čin usmrtili štiri druge Tolmince, in
23. aprila so obglavili zadnje tri Ma¬
tijo Podgornika, Andreja Lapajnarja
in Valentina Lapanjo. Več dni so viseli
deli trupel na črnih drogih.

Tako je končal zadnji večji kmetski
punt. Kazen je bila res stroga, ako
uvažujemo, da so bile pritožbe Tol¬
mincev deloma upravičene. Gospoda
je pač hotela z veliko strogostjo kme¬
te oplašiti in s tem za bodočnost za-
braniti enake poizkuse.

81

Se vzroki uporov ih neuspehov

Ko smo se tako seznanili z glavnimi
kmetskimi upori, lahko ugotovimo, da
leži velik del krivde kmetskih pun¬
tov v prvi vrsti na gosposkah, ki so
s podložniki prehudo ravnale in niso
kazale nobenega smisla in razumeva¬
nja za delovno ljudstvo. V drugi vrsti
je iskati krivdo v državnih in deželnih
prilikah, zlasti v vedno novih in večjih
davkih, ki pa jih je deloma povzro¬
čilo tudi razvrednotenje denarja. Tretji
del krivde leži na kmetih samih. Imeli
so v sebi vedno občutek, da so stan,
katerega izkorišča vsakdo. Zato je v
njih vedno skrito bdela misel upora,
da bi se na ta način rešili tlačitelja.
Res je, da so prišle (po uporih) ko¬
misije, ki so imele nalog, preiskati
vzroke puntov in odstraniti povode
sporov; toda zahLeve, pritožbe in že¬
lje podložnikov so največkrat ostale
le kos papirja, oziroma neuslišane. Po¬
zabiti pa tudi ne smemo, da so konč¬
no bili preiskovalni komisarji navad¬
no ali graščaki ali pa uradniki, ki so
bili od deželnih stanov odvisni in zato
marsikaj niti niso mogli službodajal-
cem tako povedati, kakor bi bilo po¬
trebno in prav.

82

Tudi glavni vzroki neuspehov kmet¬
skih akcij se dado ugotoviti. Prva hi¬
ba vseh oboroženih uporov je pač
bila silno pomanpojiva oboroženost in
izvežbanost. Le malo so imeli strelne¬
ga orožja, največ kole, kije, kose, cep¬
ce in sekire. S tem se seveda z dobro
oboroženimi vladnimi vojaki, ki so vrh
tega znali dobro sukati meče, niso
mogli merili. Druga hiba je bilo po¬
manjkanje enotnega, smotrnega vod¬
stva in čvrste organizacije. O taki si¬
cer vemo. da je obstajala leta 1573.,
toda vse je bilo preveč površno, ne¬
popolno. Tretje veliko zlo je bila ne¬
discipliniranost kmetov. Naj so dobili
še tako stroge prepovedi, da ne sme¬
jo ropali in pijančevali, — ko se je
nudila ugodna prilika, bilo je pozab¬
ljeno vse. In da so potem pijani po¬
čenjali tudi grozodejstva, ki so celotni
akciji silno škodovala, temu se ni ču¬
diti. Deloma pa je bilo temu krivo tudi
koristolovstvo ter nesmisel za skupne
koristi. Četrta — in morda ne najmanj¬
ša — hiba pa je bil prevelik rešpekt,
ki ga je imel ubogi robot pred vlad¬
nim vojaštvom in pred graščaki in nji¬
hovimi uradniki.

Bile so tudi izjeme, ki pa v tem pri¬
meru le potrjujejo pravilo.

83

IX. Zadnji upori

V XVIII. stolelju je spadala h Kranj¬
ski tudi pazinska grofija. Tu je bilo
leta 1712. pozorišče kmetskega upora.
Vzrok so bile diference med kmeti in
upraviteljem grofije Gaetanom Marotti-
jem. Upor se je tako razširil, da je
moral kranjski deželni glavar opozo¬
riti prebivalstvo s posebnim patentom
na strogo prepoved zbiranja oborože¬
nih kmetov. Zdi se pa, da do resnej¬
ših spopadov ni prišlo.

Naslednji večji nemiri kmetov so bili
leta 1718. v framskem dominiju; žal
pa razen dejstva samega ni znano o
tem nič.

Leta 1737. so nastali nemiri na Do¬
lenjskem. Dvorni vojni svet je poslal
nad rebele lotarinski polk vojaštva,
vlada pa preiskovalno komisijo, ki naj
bi uredila sporne zadeve oziroma ugo¬
tovila vzroke nemirov. Izdan je bil
tudi strog nalog, da je poloviti vse

84

kolovodje in jih oddati sodniji. Več o
poteku upora ni znano.

Juriš na jelene

Značilen je povod za spodnješta¬
jerski kmetski upor leta 1740.; pra¬
vijo mu tudi juriš na jelene. Divjačina,
ki jo je gosposka čuvala, je napra¬
vila kmetom na njivah veliko škode,
za katero gospoda seveda ni hotela
odgovarjati. Zato so se kmetje dogo¬
vorili in oničevali divjačino, kjer in
kolikor so mogli. To je bilo že v zimi
1739-40. Da uduši gibanje, ki je gro¬
zilo zavzeti večje dimenzije, je vlada
prepovedala meščanom (tržanom) pro¬
dajati kmetom puške, smodnik in svi¬
nec. Naročila je graščinam, da kolo¬
vodje polovijo, kjer bi to brez hrupa
šlo, in jih odpravijo v Gradec. Za¬
prosila je dvorni vojni svet tudi za 500
mož vojaštva iz Ogrske, (prišli so iz
Medžimurja, železnega in zaladskega
komitata), in ti so vstajo s silo zatrli.
Podrobnosti o vstaji in kazni puntar¬
jev žal niso znane.

Leta 1749. so se zopet uprli gornje¬
grajski podložniki v Lučah, Tirosku
in pri Gornjem gradu zaradi naklade
na sol. Hoteli so napasti celo solin-

85

ski urad v Kamniku in se polastiti
soli, toda uradnik Martin Detela je
zaprosil za vojaško asistenco, zaradi
česar so izgredi izostali.

Posavska vstaja

Ne dolgo po izbruhu francoske re¬
volucije je prišlo tudi ob Savi do
uporov. Podložniki iz Loke (pri Zida¬
nem mostu) so se 30. junija 1790 zgo¬
daj zjutraj zbrali, — povod ni znan,.
— navalili na loški grad in prisilili
graščaka barona Apfaltrerja, da je mo¬
ral na javnem govorniškem odru iz¬
javiti, da jim ni treba več delati tlake
niti več odrajtati žita in desetine. Gra¬
ščak se je vdal in storil zahtevano, ni
se mu pa sicer zgodilo nič žalega; ne¬
ko deklo pa, ki se je repenčila, so sle¬
kli in pretepli.

Iz Loke so odšli puntarji v Sevnico;,
tja jih je prišlo že 3.000. Tu so tudi
z najemnikom sevniške graščine na¬
pravili kakor prej z baronom in do¬
segli, da je isti dal takoj po bobnarjih
razglasiti, da kmetom ni treba razen
deželnoknežjih davkov in kaplanove
zbirce dajati nič. Grajskega pisarja,,
ki se je zoperstavljal, so vlačili za la¬
se in ga hudo zdelali. 1. julija so pri-

86

šli vstaši v Planino, da še lam dose¬
žejo „svoje pravice". Z zvonenjem v
farni cerkvi so dali znamenje za upor
in šli potem nad graščaka Protha-
sija. Ta je pa na srečo imel v gradu
15 vojakov, in da stvar zavleče, je pun¬
tarje s prošnjami in opomini zavla¬
čeval. Ko vse skupaj ni nič pomagalo,
so hoteli vojaki s streli v slepo spra¬
viti upornike k pameti. Pri tem pa je
bil eden izmed rebelov ranjen. Ko
so se vstaši še nekaj obirali okoli ra¬
njenca, je grajskih 15 vojakov napra¬
vilo izpad, streljali so v množico in
jih 10 ranili. Nato se je vse razbežalo
in mir je bil zopet vzpostavljen.

Malo pred tem se je bilo uprlo tudi
podložništvo onstran Save in so šli
na šrajbarjev turen (pri Leskovcu,
Krško). Vodja upora je bil Andrej Do-
mitrovič. Njega in 13 pajdašev so pri¬
jeli in zaradi puntanja ustrelili. Umi¬
rajoč je baje Domitrovič še rekel: „De-
setino le dajte gospodi, ker jo je Bog
postavil; toda za tlako in žitno dajatev
raje umrite z menoj." Domneva se, da
se je zanesel upor v loško graščino z
onstran Save, na Dolenjskem pa je bil
upor morda odmev francoske revolu¬
cije.

87

Med francosko okupacijo

Ko so zasedli Francozi leta 1809.
Kranjsko, so ji naložili precejšnjo kon-
tribucijo. Kmetje, ki so bili prepričani,
da bo cesar kmalu spet odvzel Fran¬
cozom Kranjsko, pa naklad niso ho¬
teli plačati oziroma so jih plačali šele
po pritisku. Prav tako tudi niso pod¬
pisali novega francoskega vojnega po¬
sojila. V Kočevju se je zbralo začet¬
kom septembra okoli 600 kmetov, ki
so se hoteli postaviti davčnim ekseku-
torjem v bran. Toda došlo vojaštvo
je upornike brž razpršilo. V noči od
8. na 9. septembra pa so Kočevci v
Metliki in Kočevju razporejene vojake
dejansko napadli in jih več ubili, od¬
delek 30 mož pa zajeli in odvedli v
avstrijsko Reko. Komandant zasedbe¬
ne vojske general Baraguay je brž
strogo nastopil proti upornikom. Fran¬
cozi so dve vasi, Poljane in Kostel za¬
žgali, ljudstvo pa je zbežalo. Toda zu¬
nanji agenti in agitatorji so ljudstvo še
dalje hujskali, tako da se je vzdignil
plamen vstaje po celi Dolenjski.

V Kočevju so kmetje napadli novo¬
meškega komisarja na gradu Gaspari-
na in ga ubili; tudi okrožnega glavarja
so z več streli ranili. Položaj je po-

88

stal za Francoze kočljiv, ko se je 18.
septembra (1809) zbralo v Novem me-
slu 2000 oboroženih vstašev. Tedaj se
je na prošnjo Francozov podal ljub¬
ljanski škof Anton Kavčič med pun¬
tarje in jim pojasnil dejansko stanje;
istočasno je storil tudi general Bara-
guay potrebne vojaške korake. Drugo
ob drugem je imelo zaželen uspeh,
kajti upor je ponehal. Toliko pa je
upor vsaj imel uspeha, da je pod¬
kralj črtal Kranjski že prej nalože¬
no posebno kontribucijo. Mnogo kolo¬
vodij upora so polovili in jih ostro
kaznovali. Mesto Kočevje pa je bilo za
tri dni, od 16. do 18. oktobra izro¬
čeno francoskim zasedbenim četam v
plenitev.

Tako je prav na Kočevskem, kjer
se je prvi veliki kmetski punt začel,
tudi zadnji pomembnejši upor končal.

KONEC

89

Literatura

Gruden, Zgodovina slov. naroda.

Dimitz, Geschichte von Krain. II. III. IV.
Kovačič, Slovenska Štajerska in Prekmurje.
Pirchegger, Geschichte der Steiermark. II.
Kreft, Velika puntarija. Uvod.

Časopis za zgod. in narod. VI.

Orožen, Bistum u. Dioz. Lavant. II. IV.
Archiv fiir ost. Geschichte 65. (1884).
Letopis Matice Slovenske. 1869.

Slovenski Narod. 1923. št. 76.

Mitteilungen des hist. Ver. Stmk. 10. 23. 44.
Beitrage zur Kunde stmk. Gesch. Quel-
len. 5. 13. 14. 26.

Gottscheer Kalender 1930.

Harlinger, Ilrvatsko-slov. seljačka buna 1513
Durman, Hrvatska seljačka buna 1573.
Mitteilungen des Museal Vereins f. Krain.

1889, 1896, 1897.

Blatter aus Krain. 1865.

Steiermark. Geschichtsblatter VI.

Abditus, Reformacija in socialni boji slo¬
venskih kmetov. 1908.

91

.

.

.

Vsebina

Predgovor

I. Vzroki uporov

Stran
5— 6
7—16

II. Prvi manjši upori.17—21

III. Slovenski kmetski punt 1515 . 22—35

IV. Hrvatsko-islovenski upor 1573 36 — 49

V. Krajevni upori. - Prvi in drugi

tolminski punt . . .; , .' . 50 — 54

VI. Spodnještajerski upor 1635 . . 55 — 64

VII. Manjši upori XVII. stoletja . . 65—73

VIII. Veliki tolminski punt 1713. . 74 — 83

IX. Zadnji upori . , j. , . 84—89

Literatura .' 91

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000421S02