Kamniški OBČAN
St. 15
52. leto
Kamnik, 11. oktober2013
Zaživela živilska tržnica
Okusi Kamnika - Podeželje in Eko
Zadnjo soboto v septembru se je na kamniškem Glavnem trgu odprla nova živilska tržnica z imenom Okusi Kamnika - Podeželje in Eko. Uspešen projekt Okusi Kamnika, v okviru katerega kamniški gostinci od marca ponujajo vrsto tipičnih lokalnih jedi, se širi na živilsko tržnico, izdelke kamniških ponudnikov pa bomo lahko kupovali vsako zadnjo soboto v mesecu med 8. in 13. uro na Glavnem trgu.
Na živilski tržnici Okusi Kamnika bodo odslej na stojnicah z oznakama Eko in Podeželje lokalni pridelovalci in izdelovalci ponujali kamniške domače in ekološke pridelke in izdel-
ke, od sadja in zelenjave do marmelad, zeliščnih namazov, sirov, mesnih izdelkov, jajc, pekovskih izdelkov, piškotov ter kruha in številnih drugih dobrot.
Na prvi tržnici se je predstavilo 14 domačih ponudnikov na štirih stojnicah z oznako Eko in desetih stojnicah z oznako Podeželje. Otvoritev tržnice so pospremile tudi znane osebnosti iz domačih krajev, med njimi televizijska voditeljica in fotomodel Nina Osenar, ki je velika ljubiteljica zdrave prehrane.
Reportažo ter mnenja in vtise ponudnikov in obiskovalcev živilske tržnice Okusi Kamnika - Podeželje in Eko objavljamo na 3. strani.
rw v« i • v	j	• • v v	w
Zaživelo je športno igrišče na Lasenem
TEK JE LAHKO IDEALNA MEDITACIJA IN ZDRAVILO
Kljub dežnim kapljam so bili obrazi krajank in krajanov Krajevne skupnosti Pšajnovica v petek, 27. septembra, vedri, saj sta župan Marjan Šarec in predsednik Krajevne skupnosti Pšajnovica Srečo Dacar uradno predala v uporabo otroško in športno igrišče na Lasenem, na katerega so čakali več kot deset let.
Še posebej so se igrišča kot tudi slastne torte, na kateri je bilo natančno upodobljeno prav njihovo novo igrišče, veselili otroci.
Več na 2. strani.
Dober primer premišljene arhitekture predstavljen tudi v Kamniku
Minuli konec tedna, 5. in 6. oktobra, je za širšo javnost odprlo vrata 100 izbranih stavb, ki predstavljajo najboljšo sodobno slovensko arhitekturo, med njimi tudi 28 zasebnih hiš. V Kamniku je bila na ogled Bela Vila na križišču Kovinarske in Steletove ulice, Skupina Štajn pa je predstavila projekt Študentske svetovalnice Srce v Ljubljani.
Bela vila, ki jo je zasnoval arhitekt Matej Gašperič, je v okviru projekta Odprte hiše Slovenije požela veliko zanimanja. Prva skica zasnove danes sodobne vile je nastala kar na prtičku v bližnji slaščičarni. Izhodišča so bila tako močna in jasna, da se niso bistveno spremenila.
Več na 7. strani.
Commerce fopt* #im<r

pomlad
HM
Pogled na in v osnovno šolo Toma Brejca
V prvem tednu oktobra je v Sloveniji potekal teden arhitekture, zato so se Štajnovci odločili, da v tem času predstavijo svoj (v)pogled v gradbišče osnovne šole Toma Brejca. Mladi del Skupine Štajn že več kot pol leta od samega začetka gradnje vestno obiskuje gradbišče, da bi se iz tako pomembnega in verjetno v Sloveniji trenutno edinstvenega gradbenega projekta kar največ naučili o gradnji in arhitekturi.
Pogled na in v osnovno šolo Toma Brejca predstavljamo na 7. strani.
tUS MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 c, Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO,TUDI EKO PONUDBA.
Zdi se, da so v tem času kamniške sprehajalne poti in kolovozi polni tekačev, ki nabirajo fizično kondicijo ali se morda pripravljajo na kamniški Veronikin tek oziroma Ljubljanski maraton. V začetku oktobra je izšel priročnik Velika tekaška knjiga izpod peresa nekdaj najboljšega nemškega maratonca, seniorskega prvaka in cenjenega tekaškega trenerja Herberta Steffnyja. Knjigo je prevedel Kamničan Igor Jurič, priznan slovenski novinar, nekdanji dopisnik iz Berlina in tekaški zanesenjak že 30 let. Pravi, da mu je ta knjiga kot tretji otrok.
O njegovih dolgoletnih izkušnjah s tekom, ki je danes najbolj množična oblika rekreacje in tudi sprostitve, razlogih za prevod in zakaj bi morali tudi kamniški tekači in športniki vzeti v roke to knjigo si lahko preberete v pogovoru na 8. strani, ki je nastal le dan po uradni predstavitvi knjige.
Tekaška evforija, ki se je v ZDA in Zahodni Evropi začela pred več kot tridesetimi leti, se je v zadnjih desetih letih naselila tudi v Sloveniji in Kamniku. O tekaških navadah, motivaciji in občutkih ob teku smo povprašali nekaj naključnih tekačev.
Anketo objavljamo na 9. strani.

TAXI KAMNIK
taxi s tradicijo
( 031 713 421	www.taxikamnik.si
30% POPUST S TEM OGLASOM
Prenovljena spodnja postaja nihalke na Veliko planino
Občina Kamnik osvojila 2. mesto v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna 2013
Kot smo že poročali, je občina Kamnik zasedla odlično 2. mesto ob zaključku projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna 2013. Podelitve priznanj v Termah Olimia, ki se je v torek, 8. oktobra, odvijala pod skupnim imenom »Slovenijo čutim: Moja dežela - lepa in gostoljubna in podelitev najvišjih priznanj v turizmu«, sta se udeležila tudi župan Marjan Šarec in direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar.
Zbrani so prisluhnili nagovorom župana občine Podčetrtek in predsednika Turistične zveze Slovenije Petra Misje ter predsednika Državnega zbora Janka Vebra.
Sledila je podelitev priznanj v kategorijah bencinski servisi Petrol, kjer je bil nagrajen tudi bencinski servis Petrol Kamnik
III, mladinska prenočišča, kam-pi, turistični kraji, izletniški kraji, zdraviliški kraji, mestna jedra, trška jedra, vaška jedra, manjše mesto, večje mesto in srednje mesto. V slednji je 1. mesto pripadlo občini Nova Gorica, 2. mesto občini Kamnik in 3. mesto občini
Kamniški nagrajenci: v kategoriji srednjih mestje Kamnik osvojil 2. nagrado, ki sta jo prevzela direktorica Zavoda Za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar in župan Marjan Šarec, nagrado v kategoriji bencinski servisi Petrol je za Bencinski servis Kamnik III. prevzela poslovodja Anja Mandej, ob njej svetovalec predsednika uprave za maloprodajo in JVE trge Roman Dobnikar, priznanje za življenjsko delo za dosežke na področju razpoznavnosti slovenske kulinarike in Slovenije v Evropi in svetu je prejel Kamničan Janez Bratovž (restavracija JB).
Slovenj Gradec. Na koncu so podelili tudi pet najvišjih priznanj v turizmu, med katerimi je priznanje za življenjsko delo za dosežke na področju razpoznavnosti slovenske kulinarike in Slovenije v Evropi in svetu prejel Kamničan Janez Bratovž (restavracija JB).
Župan Marjan Šarec s ponosom gleda na prejeto priznanje in na prihodnost ter razvoj turizma občine Kamnik: »Kot župan občine Kamnik sem vesel in ponosen, da je naša občina v močni konkurenci slovenskih krajev prejela priznanje za drugo mesto v kategoriji srednjih mest v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Prejeto priznanje s strani zunanjih strokovnjakov s področja turizma potrjuje pravilnost naših prizadevanj za urejanje in ohranjanje okolja občinev okviru zelenega turizma ter trajnostnega razvoja, čeprav smo včasih priča tudi neodobravanju zastavljenih ciljev s strani različnih skupin ljudi. Načela trajnostnega razvoja turizma lahko marsikomu neopravičeno predstavljajo določeno oviro oziroma omejevanje. Poudariti je potrebno, da je dolgoročna konkurenčnost turističnih krajev močno odvisna od trajnosti, zato se moramo novim trendom prilagoditi ter jih sprejeti v svoje razvojne politike. Le tako bomo lahko ohranili svoje kulturne in naravne lepote ter hkrati ostali zanimiva občina za obiskovalce. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem občankam in občanom za svoj dosedanji prispevek k urejenosti in gostoljubnosti naše občine do obiskovalcev ter posledičen prispevek k nagradi, ki smo jo danes prejeli vsi skupaj. Prejeto priznanje pomeni dodatno motivacijo za nadaljnje dobro delo in sodelovanje med interesnimi skupinami znotraj občine na področju turizma, pri čemer je glavni cilj vpeti čim večje število lokalnih prebivalcev v eno izmed najhitreje rastočih gospodarskih panog. Trdno sem prepričan, da nam bo s skupnimi močmi to tudi uspelo.«
Navdušenja nad odličnim 2. mestom pa ni skrivala niti direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar:
»Ravno v tem času na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik skupaj s ponudniki turističnih storitev opravljamo evalvacijo uspešnosti poletne turistične sezone v Kamniku, kjer ugotavljamo izredno
dobre rezultate kljub slabšim splošnim gospodarskim razmeram.
Prejeto priznanje Turistične zveze Slovenije nagrajuje naše skupno trdo delo in prizadevanja za uspešnost turistične dejavnosti v občini Kamnik. Nekatera področja, ki so bila ocenjena v okviru ocenjevanja spadajo neposredno v pristojnosti našega Zavoda (npr. urejenost Turistično informacijskega centra), nekatera pa veliko širše (npr. urejenost zdravstvenih ustanov, gasilskega doma, ipd.). Tekmovanje nas želi s tem opomniti, da na turizem gledamo veliko širše, kot si predstavljamo, hkrati pa v ospredje postavlja skrb za okolje, na katerega pri sledenju zastavljenih ciljev nikakor ne smemo pozabiti. Skupaj s sodelavci na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik si bomo še naprej prizadevali, da se turizem v naši občini razvija v smeri okolju prijaznih dejavnosti ter sledenju načelom trajnostnega razvoja turizma na vseh področjih in ravneh. Prepričana sem, da imamo podporo tako turističnega sektorja kot tudi širše javnosti, da te ideje uresničimo ter se skupaj zavihtimo med najboljše turistične destinacije v Sloveniji. K aktivnostim za doseganje tega cilja pa vljudno vabim prav vse občanke in občane, da nam s svojimi predlogi pomagajo, saj še vedno velja eden izmed prvih sloganov slovenskega turizma »Turizem smo ljudje«.«
Za kulturno popestritev slavnostne podelitve priznanj so poskrbeli Ansambel Toplar, Tanja Žagar, Donalt Trumpet, Osti Jarej in skupina Sounds of Slovenia.
Prejeto priznanje pomeni za Kamnik velik uspeh in potrditev pravilne usmeq'enosti turistične politike s strani zunanjih ocenjevalcev. Predstavlja tudi odlično promocijo kraja, podroben pregled rezultatov tekmovanja in ocen turistov pa bo turističnim subjektom v občini koristil pri pripravi in izvajanju marketinških načrtov, poslovne politike, kakovostne ponudbe in nadaljnjem razvoju turizma. Vsekakor gre zahvala za osvojeno 2. mesto tudi vsem občankam in občanom, ki ste z neposrednim ali posrednim prispevkom pripomogli k odlični uvrstitvi na tekmovanju, saj so bila merila zelo stroga, zahteve pa visoko postavljene, zato nam brez skupnega truda zagotovo ne bi uspelo doseči tako visoke uvrstitve.
JANJA ZORMAN MACURA
Prenovljena spodnja postaja nihalke na Veliko planino.
Spodnja postaja nihalke številnim obiskovalcem predstavlja prvi stik z Veliko planino. Varnostne zahteve imajo močan vpliv na turistično povpraševanje in z vidika obiskovalca je občutek varnosti v času bivanja in zadrževanja v turistični destinaciji najpomembnejši.
Pri izletu na Veliko planino je poleg samega izleta pomembna tudi cena, prostor, kjer se izlet odvija, promocija aktivnosti, zaposleni v družbi, procesi in fizični deli. Na obiskovalca lahko naredijo poseben vtis okolje, parkirišča, nihalka in urejena spodnja postaja, kjer potnik dobi občutek varnosti in zanesljivosti pri vstopu v nihalko.
V letu 2011 je družba Velika planina d. o. o. prenovila strojnico nihalke, leto pozneje je uredila vrt pred Okrepčevalnico pri Žičnici, kjer je čakalnica za potnike. V letošnjem letu pa je družba izvedla celovito prenovo spodnje postaje nihalke, saj je bil objekt dotrajan in potreben prenove ter ureditve infrastrukture.
S prenovo je družba zagotovila varnost in udobje potnikov in zaposlenih v družbi. Prenovitvena dela so obsegala menjavo ometov in fasade, prenovo nosilnih betonskih elementov, menjavo tlakov v notranjosti postaje, prenovo zaščitnih ograj ter ostalih zaščitnih elementov, prenovo električnega omrežja, menjavo svetlobne opreme, menjavo oken in vrat, zasaditev novih dreves in ureditev oglaševalskih površin.
S prenovo je družba izboljšala kakovost fizičnega dela ponudbe in zagotovila pogoje za povečano število obiskovalcev, ki se na Veliko planino odpravijo z nihalko. Spodnja postaja odslej obiskovalcu daje občutek vizualne privlačnosti, varnosti in udobja. Pri prenovi so sodelovali izvajalci iz lokalnega okolja in zaposleni v podjetju Velika planina d.o.o. Naložba je bila delno sofinancirana iz LAS Srca Slovenije, iz Evropskega kmetijskega sklada.
POLONA GRAHEK
Arhiviran pogled na spodnjo postajo nihalke pred prenovo.
Zaživelo je igrišče v Krajevni skupnosti Pšajnovica
Kljub dežnim kapljam so bili obrazi krajank in krajanov Krajevne skupnosti Pšajnovica v petek, 27. septembra, vedri, saj sta župan Marjan Šarec in predsednik Krajevne skupnosti Pšajnovica Srečo Dacar uradno predala v uporabo otroško in športno igrišče, na katerega so čakali več kot deset let.
V mesecu juniju smo v vasi Laseno pričeli z izgradnjo športnega igrišča, na katerega so krajani čakali več kot 10 let. Opravljen je bil izkop materiala, kjer se je utrdila površina za nasip tampona in kasneje grobega ter finega asfalta. Okoli igrišča so bili položeni robniki, na določenem delu tudi manjši podporni zid. Vzidani so bili temelji za postavitev športnih rekvizitov (zaščitne mreže, košev), uredila se je cesta za dostop na igrišče in javna razsvetljava. Nismo pa pozabili niti na naše najmlajše, saj smo tudi njim uredili otroško igrišče. Občina Kamnik je za športno igrišče namenila 40.000 evrov, 37.000 evrov pa so prispevali krajani.
Predsednik Krajevne skupnosti Pšajnovica Srečo Dacar je s ponosom stopil na novo igrišče ter se Občini Kamnik in županu Marjanu Šarcu zahvalil za vso podporo in pomoč. Nikakor pa ni pozabil na delo in pridne roke krajank in krajanov, ki so s 1.300 urami prostovoljnega dela pripomogli k igrišču, kjer se bodo pisale mnoge prijetne športne zgodbe.
Župan Marjan Šarec se je za novo pridobitev zahvalil in čestital predsedniku Krajevne skupnosti Pšajnovica ter vsem krajankam in krajanom. »Če ljudje znajo stopiti skupaj, če znajo sodelovati, potem je rezultat tu. Naša občina ima kar nekaj projektov, ki so nekje v preteklosti zastali in še čakajo na realizacijo. Vaša krajevna skupnost ima dva taka projekta, eden je mrliška vežica, drugi pa igrišče, ki ga danes odpiramo. Vesel sem, da se oba projekta bližata svojemu cilju, eden ga je dosegel, drugi ga, verjamem, tudi bo.«
JANJA ZORMAN MACURA
Kamniški IJBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica SašaMejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 11.10. 2013-
Veliko vlog za pomoč za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva
Na razpis za pospeševanje malega gospodarstva je prispelo 20 vlog, na razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik pa kar 101 vloga. Tako na področju kmetijstva zaprošeno sofinanciranje bistveno presega zagotovljena proračunska sredstva.
Svilanit odkupil kapitalski delež Občine Kamnik
Na podlagi Letnega programa prodaje občinskega finančnega premoženja za leto 2013, ki ga je Občinski svet Občine Kamnik sprejel 27. 3. 2013, ter v skladu z Uredbo o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin so bili izvedeni postopki ter podpisana pogodba o prodaji 0,02-odstotnega kapitalskega deleža Občine Kamnik v družbi Svilanit Svila d.o.o.. Kapitalski delež bo kupila družba Svilanit tekstilna tovarna d.d..
Vrtički naj bodo urejeni
Ob zadnjem ogledu prostih vrtičkov, ki jih Občina Kamnik oddaja v najem, je bilo opaziti, da nekateri zakupniki ne obdelujejo vrtičkov v skladu z določili sklenjenih pogodb in prosto kurijo ostanke rastlin in odpadkov, kar pa je izrecno prepovedano. Nekateri zakupniki vrtičkov imajo neobdelane površine. Pri tem je potrebno paziti, da sproti čistijo plevel in visoko travo, sicer lahko pride do zasaditve plevela še na sosednje površine. Zato je nujno, da zakupniki vrtičkov sproti čistijo neobdelane vrtičke in s tem pripomorejo k zdravi in urejeni okolici.
Mladinska politika je politika za mlade
V sredo, 25. 9. 2013, se je v prostorih Doma kulture Kamnik odvijal prvi posvet na temo: »Strategije razvoja na področju mladih v občini Kamnik za obdobje 2014-2018«, ki ga je organizirala Občina Kamnik. Posveta se je udeležilo lepo število mladinskih društev, kot tudi zainteresirani mladi posamezniki. Občina Kamnik izraža velik interes in zapolnitev nalog na področju uresničevanja javnega interesa v mladinskem sektorju. V tem okviru želi z dokumentom »Strategije razvoja na področju mladih v občini Kamnik za obdobje 2014-2018« zagotoviti pogoje za kontinuirano sodelovanje mladih pri odločanju o pomembnih stvareh zanje v lokalni skupnosti.
Mladi so bili na posvetu izredno pozitivno naravnani, v razpravi so imeli dobre predloge, kot so vzpodbujanje inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetništva med mladimi, povečevanje sodelovanja in vključenosti med mladimi, razvoj alternativnih oblik dela z mladimi, v aktivno delovanje vključiti tudi zainteresirane mlade posameznike in ustvarjalce. Vsi so bili enotnega mnenja, da je potrebno kot krovno organizacijo mladih ponovno vzpostaviti Mladinski svet Kamnik, ki spodbuja dejavnost mladinskih organizacij in skrbi za njihovo informiranje. Kot pravijo na Občini Kamnik, se zavedajo, da mladinska politika ni politika mladih, niti politika o mladih, ampak je politika za mlade, zato želijo z zgoraj navedenim dokumentom predstaviti in urediti celovito stanje mladinske politike na lokalni ravni.
OBČINA KAMNIKvse občane obvešča, da bo 25.10.2013 na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si in na oglasni deski objavljen
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
Obrazec vloge bo na voljo na občinski spletni strani in v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, soba, št. 1/pritličje.
ROK ZA ODDAJO VLOG
Vlogezvsemi prilogami morajo prosilci oddati v času od 25.10.2013 do vključno 25.11.2013 s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik - s pripisom »razpis za neprofitna stanovanja« ali osebnovsprejemno informacijski pisarni Občine Kamnikv času uradnih ur.
Marjan Šarec ŽUPAN OBČINE KAMNIK
Kamniški OBČAN
AKTUALNO - POGLEDI: PODEŽELJE IN EKO
11. oktober2013 3
Zaživela živilska tržnica
Okusi Kamnika - Podeželje in Eko
Zadnjo soboto v septembru se je na kamniškem Glavnem trgu slovesno odprla nova živilska tržnica z imenom Okusi Kamnika - Podeželje in Eko. Uspešen projekt Okusi Kamnika, v okviru katerega kamniški gostinci gostom že od marca ponujajo vrsto tipičnih lokalnih jedi, se torej širi na živilsko tržnico, izdelke kamniških ponudnikov pa bo moč kupovati vsako zadnjo sobotno dopoldne v mesecu med 8. in 13. uro na Glavnem trgu. Prvo tržnico so odprli kamniški župan Marjan Šarec, evropski poslanec Ivo Vajgl, direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar ter predstavnik lokalnih pridelovalcev Valentin Zabavnik.
Stojnice z oznakama Eko in Podeželje
Na živilski tržnici Okusi Kamnika bodo odslej kamniške domače in ekološke pridelke in izdelke, od sadja in zelenjave do marmelad, zeliščnih namazov, sirov, mesnih izdelkov, jajc, pekovskih izdelkov, piškotov ter kruha in številnih drugih dobrot, lokalni pridelovalci in izdelovalci enkrat mesečno zbrano ponujali v središču Kamnika.
Na prvi sobotni septembrski tržnici se je predstavilo 14 domačih ponudnikov na štirih stojnicah z oznako Eko in desetih stojnicah z oznako Podeželje. Na stojnici Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik so se obiskovalci lahko posladkali tudi z dobrotami Okusov Kamnika, ki so jih pripravili v gostilni Pri planinskem orlu, v Termah Snovik in hotelu Malo-grajski dvor, ena stojnica pa je bila namenjena eko-socialni kmetiji iz Šalovcev, ki je povezavo socialnega podjetništva s kmetijstvom predstavila na popoldanskem razvojnem forumu. Otvoritev tržnice so pospremile tudi nekatere znane osebnosti, med katerimi lahko omenimo Nino Osenar in njenega sovoditelja v oddaji »Moj dragi zmore« Miha Brajnika, manekenko in fotomodel Karin Škufco ter Franca Pestotnika - Podokničarja. Prireditev je s hudomušnimi dovtipi povezoval Iztok Čebašek, za glasbeno spremljavo pa sta poskrbela učenca Glasbene šole Kamnik Ana Kastelic na rogu in Anže Balantič na harmoniki.
m:
1MB
. 'Wm
|r
rado sodelovalo in prodajalo na novi tržnici, zato jih usmerjamo na Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, ki ima lokalni izpostavo na Trgu talcev, kjer jih seznanijo z vsemi potrebnimi podatki za uspešno registracijo tovrstne dejavnosti,« pove Stankovičeva. Tržnica je resnično namenjena le lokalnim pridelkom, v primeru, da lokalnih ponudnikov določen mesec ne bi bilo dovolj, pa bodo povabili gostujoče pridelovalce, da še dodatno popestrijo ponudbo. Stankovičeva dodaja, da se v prodajno oziroma cenovno politiko ponudnikov ne bodo vmešavali. Prav tako ne bodo izvajali nadzora nad izvorom izdelkov: »To niti ni v naši pristojnosti, poleg tega pa ponudnike poznamo in jim zaupamo. Kamnik je majhno mesto in se v njem po svoje vsi poznamo. Že kupci bodo vedeli, še bolj pa bodo vedeli kaj se prodaja na sosednji stojnici in kdo je to pridelal ponudniki ob drugih stojnicah.« Svoj del bo zagotovo prispeval tudi predstavnik lokalnih pridelovalcev Valentin Zabavnik, ki bo vez med ponudniki na terenu.
Na prvi tržnici Okusi Kamnika - Eko in Podeželje so se predstavili lokalni ponudniki: Bio Iris - biodinamična kmetija pri Vo-diškarju, Ekološka kmetija - Pavel Hribar in Janez Trebušak, Ekološka kmetija Jeršin, Kmetija Pr' Prajz, Društvo rejcev drobnice Kamnik, Kmetija Pr' Kajet, Kmetija Pr' Anžič, Čebelarstvo Starovasnik, Čebelarstvo Žele-znikar, Kmetija Pr' Gabršk, Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline, Zelenjavni vrt Tina in Rokodelstvo Art-Design.
Razvojni forum S socialnim podjetništvom do samooskrbe
Po končani uradni otvoritvi živilske tržnice je pod častnim pokroviteljstvom evropskega poslanca Iva Vajgla in ob finančni podpori ALDE - Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo ter ob sodelovanju Slovenskega foruma socialnega podjetništva potekal lokalni razvojni forum z naslovom S
socialnim podjetništvom do samooskrbe. Z njim so odprli možnosti povezovanja socialnega podjetništva in kmetijstva ter predstavili primere dobrih praks v kmetijsko-pridelovalni panogi, s poudarkom na povečanju lokalne samooskrbe in zadružniškega povezovanja lokalnih pridelovalcev hrane. Forum je poskušal odgovoriti tudi na vprašanje, kako skrajšati verigo med pridelovalcem in potrošnikom ter osvetliti razvojne možnosti v tovrstni dejavnosti. V okviru foruma so se predstavili Zadruga Dobrina in projekt Skupnostni urbani vrtovi iz Maribora, Eko-socialna kmetija Korenika iz Šalovcev ter socialno podjetje Kooperativa Konjice iz Slovenskih Konjic. O samem socialnem podjetništvu in možnostih na podeželju pa sta spregovorila Nenad Kobal z Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Tadej Slapnik s Slovenskega foruma socialnega podjetništva. Video posnetek forumaje na voljo na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik.
BOJANA KLEMENC
Kaj pa o novi živilski tržnici Okusi Kamnika - Podeželje menijo obiskovalci in ponudniki?
Prvo tržnico Okusi Kamnika - Podeželje in Eko so odprli evropski poslanec Ivo Vajgl, kamniški župan Marjan Šarec, direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar ter predstavnik lokalnih pridelovalcev Valentin Zabavnik. Tržnica bo potekala vsako zadnjo soboto v mesecu med 8. in 13. uro na Glavnem trgu v središču mesta.
Lokalna domača tržnica lahko poveča tako utrip mesta kot tudi lokalno samooskrbo
»Projekta Okusi Kamnika - Podeželje in Okusi Kamnika - Eko sta namenjena promociji lokalno pridelanih izdelkov in živil na Kamniškem. V občini imamo številne pridelovalce hrane z ekološkimi in domačimi izdelki, mnoge izmed njih iz naročja kamniških planin, ti pa so po okusu in kakovosti edinstveni in neprecenljivi«, odločitev za živilsko tržnico pojasnjuje direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar.
Z lokalno domačo tržnico želijo poživiti tudi utrip mesta in ponuditi lokalnim pridelovalcem dodatno možnost za predstavitev in prodajo, kar naj bi posledično povečalo tudi lokalno samooskrbo. Idejo o novi mesečni živilski tržnici je podprl tudi kamniški župan Marjan Šarec, ki je med drugim v svojemu govoru povedal: »Projekt Okusi Kamnika je prvi korak k iskanju identitete občine na področju kulinarike, ki se uspešno povezuje s turizmom in ju na ta način dojema kot gospodarsko panogo. Naša občina ima odličen potencial, ki ga je treba izkoriščati, obenem pa uresničevati idejo širitve turizma v zavest občank in občanov. Tržnica Okusi Kamnika - Podeželje in Eko pa je njegova nadgradnja in povezuje oba segmenta, tako mesto kot podeželje, ter spodbuja zavedanje pomembnosti lokalne samooskrbe.«
Tudi evropski poslanec Ivo Vajgl je v svojem nagovoru poudaril, da živimo v takih časih, ki kar kličejo k vračanju k sebi in naravi. Predstavil je uspešen projekt v Avstriji, ki je nekdaj nerazvito regijo Waldviertel z usmeritvijo v ekološko kmetovanje postavil v ospredje, kar je zagotovo možno ne le v Kamniku, temveč še marsikje drugje v Sloveniji.
Valentin Zabavnik je se v svojem nagovoru zahvalim vsem kmetom, ki so se odločili prodajati na novi stojnici, nato pa se je vrnil v zgodovino, poudaril je, da se je že Marija Terezija zavedala pomena samooskrbe in danes se znova vračamo tja. »Kranjska je bila vrt Avtro-Ogrske, a po 2. svetovni vojni smo izgubili severni trg, jug pa naših pridelkov ni potreboval. Kmetje so bili vedno manj spoštovani, prišli smo do samega dna, a ta kriza nam odpira nove poti in ena izmed njih se kaže tudi v tem projektu. Hvala vsem, ki bodo pomagali, da bomo podeželje in mesto spet prijatelji, skupaj na isti poti, k boljšemu življenju«.
Tržnica namenjena le lokalnim pridelkom
»Popoldanski razvojni forum je osvetlil možnosti medsebojnega sodelovanja v kooperativah, ponudil priložnosti za nove zaposlitve, poudarek paje bil na skrajšanju prehranske verige od lokalnih pridelovalcev zdra-f ve hrane do lokalnih potrošnikov ter na prikazu razvojne možnosti in priložnosti za zaposlovanje v lokalnem turizmu in podjetništvu,« je povzela dogajanje na razvojnem forumu koordinatorka projekta Nina Stankovič. Poudarja, da je zanimanje lokalnih pridelovalcev izjemno in jih bo že oktobrsko zadnjo soboto na tržnici zagotovo še več. »Izkazalo se je, da bi veliko Kamničank in Kamničanov
Kamničanka Nina Stankovič, koordi-natorka projekta, je zadovoljna z odličnim obiskom in izjemnim zanimanjem lokalnih pridelovalcev, ki jih bo že na naslednji tržnici oktobrsko zadnjo soboto zagotovo še več.
Damjana, Lenja, Tjaša: Na prireditev smo prišle pogledat našo mami in babi Katarino, ki na stojnici prikazuje svoje lončarske izdelke. Zdi se nam odlično, da se v mestu nekaj dogaja, tudi termin je dobro izbran, saj je ob sobotah kar živahno v mestu in bo morda zaradi te tržnice še bolj. Danes se na srečo vreme drži, ne vem pa, kako bo s tržnico v hladnejših mesecih. Zares je zelo pomembno, da se podpira lokalne pridelovalce in izdelovalce, someščane in sokrajane, ki se tako trudijo. Z današnjo ponudbo sem zadovoljna, čeprav sem pričakovala in si želim več zelenjavarjev. Lokalno pridelana hrana je naši družini zelo pomembna. Doma imamo vrt, če kaj nimamo, pa raje kupimo na kamniški tržnici kot v trgovini.
Boštjan Bavčar: Dobili smo povabilo, da se udeležimo tega prvega dogodka promoviranja podeželja tu v Kamniku. Naša kmetija je primer dobre prakse na področju, kjer je vpletena ideja socialnega podjetništva, zato s sodelavcem našo zgodbo z veseljem predstavljava Ka-mničanom. Prireditev se mi zdi čudovita. Prišlo je precej ljudi, tako da je očitno zanimanje za domače izdelke v Kamniku veliko. Na stojnici se je oglasila tudi domačinka, ki mi je povedala, da se v Kamniku rojeva iniciativa, podobna naši kmetiji. Odlično, saj vzpodbujamo kakršnokoli samooskrbo in seveda želimo, da bi se koncept in ideja naše kmetije širil po Sloveniji. Vse zainteresirane vabimo na našo kmetijo Korenika, kjer si lahko ogledajo, kako pridelamo in predelamo naše izdelke, si izmenjamo izkušnje in ideje. Interesa je že kar nekaj, a še vedno je veliko možnosti za rast, tako na kmetijah, ponudnikih kot pri kupcih.
Iris in Polona, kmetija Pr' Vodiškar: Kamničanom danes predstavljam svojo blagovno znamko BioIris, različne izdelke, pridelane na biodinamičen način. Kupci lahko danes dobijo domača jajca, mlečne izdelke, marmelade, paradižnikovo omako, kis z zelišči... Sem zadovoljna, saj je bilo precej obiska. Obiskovalci stojnice si niso samo ogledovali, ampak so tudi kaj kupili, kar je seveda za uspeh tržnice in ponudnikov pomembno. Kar precej ljudi se je že zanimalo za tržnico naslednji mesec. Očitno je zavedanje kupcev o pomembnosti domače hrane zrastlo, saj je bilo do sedaj narejenih že kar nekaj podobnih poskusov, ki se niso najbolje zaključili. Ko
sva pred dvanajstimi leti z možem začelo z biodinamično pridelavo, sva bila tarča različnih napadov, dandanes pa je že marsikateremu kupcu samoumevno, da kupuje ekološko, lokalno pridelano hrano. Prepričana sem, da bo tale tržnica zaživela. Konec koncev je to tako reklama za nas, lokalne pridelovalce, kot tudi za Kamnik.
Metka: Zagotovo mi je domača, lokalno pridelana prehrana zelo pomembna. Ko bi vsi vedeli, da je ogromno predelanih izdelkov na trgovinskih policah enostavno strup. Zelo si želim, da bi v naši deželi vsi, ki bi radi obdelovali zemljo, dobili to možnost, ne pa da se polja zaraščajo. Kamniška tržnica mi je zelo všeč. Tudi ta nova živilska tržnica na Glavnem trgu se mi zdi odlična. Kaj je boljšega kot kupiti od soseda pridelek. Jaz tujim ne verjamem in od njih ne vzamem. Zelo cenim domačo hrano in se že veselim naslednje tržnice Okusov Kamnika.
Danica: Nad tržnico Okusi Kamnika sem navdušena. Poskusila sem odličnega jagenjčka, okusen domači sir. Tržnica se mi zdi pomembna, saj na ta način lahko občani spoznajo kamniške pridelovalce, poskusijo njihove pridelke in izdelke. Ponudba na stojnicah se mi je zdela pestra in zanimiva. Tudi kamniško tržnico redno obiskujem, malo primerjam cene, svežino zelenjave in sadja. Vsekakor ima hrana z domačega okolja drugačen in boljši okus od tiste, ki jo lahko kupimo v supermarketih.
Niko: Priznam, da v Kamniku bolj ali manj samo spim in nisem zasledil prireditve, ki ste jo omenili. Ideja živilske tržnice samo s ponudniki iz kamniške občine se mi zdi zanimiva. Tak pristop je pozitiven in pravilen. Z veseljem se oglasiva s soprogo na naslednji tržnici na Glavnem trgu in pogledava ponudbo, če bova pravočasno zasledila kdaj bo, želim pa si, da bi bilo malo več reklame. Na splošno z ženo poskušava kupovati več lokalno in na tržnici, saj meniva, da je taka hrana bolj kvalitetna
od tiste v velikih trgovinah. Tam je vse prepakirano, pripravljeno, na tržnici pa lahko vidiš, da je bilo še zjutraj ali največ dan prej še na njivi. Upam, da naju ta občutek ne vara.
Barbara: Tovrstne prireditve, kot je bila sobotna tržnica Okusi Kamnika Podeželje, zelo pozdravljam in vzpodbujam. Vrvež malo zapolni praznino, ki prepogosto vlada na trgu, seveda pa je tudi zanimivo videti, kaj vse ponujajo kamniški pridelovalci. Naši družini so bili všeč piškoti, med, domač jabolčni sok... Vedno je takšna tržnica tudi priložnost druženja, srečaš prijatelje in smo se že spraševali, kako bo s tržnico pozimi, če je na tem mestu postavljeno drsališče. Lokalno pridelana hrana je za nas pomembna. Vzpodbujamo domače proizvajalce, gledamo, da hrana nima predolge poti za seboj, da je zares sveža... Kar nekaj ponudnikov na Okusih Kamnika je seveda vsakokrat tudi na tradicionalni kamniški tržnici, je pa seveda vzpodbudno, da so dobili svojo tržnico tudi samo kamniški ponudniki.
Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC
4 11. oktober 2013
KULTURA
/•	v	■	■ ■
Srečanje s poezijo prof. Franca Drolca
Kulturni dom Motnikje minulo nedeljo napolnila poezija Motničana profesorja Franca Drolca. Njegovo bogato literarno zapuščino, predvsem iz njegove knjige z naslovom Meseci globoke rose, pa tudi nekaj še neobjavljenih del so prebirali pesnik in gledališki igralec Tone Kuntner, Motničanki Marinka Mošnik in Marina Drolc ter kamniški župan Marjan Šarec.
Bogato, ustvarjalno življenje prof. Franca Drolca je predstavila njegova sestra Marina Drolc, besedo pa je oplemenitil zvok citer Tomaža Plahutnika.
Profesor Franc Drolc se je rodil 21. 6. 1939 v Motniku. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Motniku, je zaključil nižjo in višjo gimnazijo ter leta 1958 maturiral. S pridobljenimi izkušnjami se je odpravil v Ljubljano na študij slavistike, kjer je leta 1963 diplomiral. Življenjska pot ga je nato vodila v daljni Krakov, za lektorja slovenskega jezika na Jagelonsko univerzo. Po dveh letih lektorata je kot lektor slovenskega jezika preživel tri leta tudi na zagrebški slavistiki, ob tem pa hodil tudi na lektorat v Trst, ki je takrat odprl oddelek za študente slovenskega jezika. Leta 1970 je prevzel mesto vodje Študijske knjižnice v Kranju in tam delal do upokojitve. Umrl je 3. aprila 2012 v Kranju, pokopan pa je v rodnem Motniku.
GLy. t <M	I GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA 1 RUDOLFA MAISTRA KAMNIK 1 IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
GIMNAZIJA [f SREDNJA ŠOL/ RUDOLFA MAISTRA	
V oktobru začenjamo z jezikovnimi tečaji, zato pohitite z vpisom v začetne, nadaljevalne ali poslovne tečaje	
NEMŠČINE ANGLEŠČINE ITALIJANŠČINE FRANCOŠČINE RUŠČINE
s/
Široko odprta vrata Matične knjižnice Kamnik
Matična knjižnica Kamnik je tudi to jesen široko odprla svoja vrata. Knjižničarji so skupaj z zunanjimi sodelavci pripravili vrsto zanimivih dogodkov. Naj omenimo le nekatere:
Literarni večeri, kjer lahko spoznamo knjižne novosti in se pogovaija-mo z avtorji. Literarni večeri potekajo v dvorani MK Kamnik in v Knjižnici Komenda, predvidoma ob torkih ob 19. uri, dva do trikrat mesečno. V septembru so že predstavili dve zanimivi knjigi - »Skriti domžalski spomin« Matjaža Brojana in »Nihče« Mehmedalije Alica. Do konca leta se obeta kar nekaj zanimivih dogodkov, kot je srečanje z Goranom Vojnovicem in predstavitev njegove knjige »Jugoslavija, moja dežela«, za katero je letos prejel nagrado Kresnik, ki bo predvidoma 26. novembra.
Srečanja s knjigo, ki jih vodijo Danijel Bezek, Ivanka Učakar in Barbara Božič. Predstavitev zanimivih del avtorjev Ivana Preglja, Janeza Jalna, Roberta Fulghuma, Franceta Balantiča, Ivana Sivca, Mire Mihe-lič, Franceta Prešerna, Zofke Kvedrove in drugih se lahko udeležite vsak prvi ponedeljek in sredo v mesecu ob 17. uri v prostorih Zavoda za medgeneracijsko središče v Komendi, vsak drugi torek v mesecu ob 17. uri v prostorih šole v Motniku, vsako prvo sredo v mesecu ob 9. uri v prostorih Društva upokojencev Kamnik, vsako drugo sredo v mesecu ob 19. uri v čitalnici MK Kamnik, zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri v okviru skupine Metulji v Frančiškanskem samostanu v Kamniku, tretji četrtek v mesecu ob 14.30 uri v knjižnici osnovne šole v Šmartnem in prvi torek v mesecu ob 18.15 uri v prostorih Knjižnice Šmarca. Redni obiskovalci ob zaključku srečanj prejmejo priznanje in nagrado, odpravijo pa se tudi na »literarni izlet«.
Potopisna predavanja, ki jih pripravlja Študentski klub Kamnik, potekajo dvakrat mesečno ob sredah v dvorani MK Kamnik in v Knjižnici Komenda. 9. oktobra je bilo predavanje o Japonski, 16. oktobra pa bo predavanje o Nepalu. Naslednja predavanja bodo 6. in 20. novembra ob 19. uri, prvo v Kamniku, drugo v Komendi, 4. in 11. decembra ob 19. uri, prvo v Kamniku, drugo pa zopet v Komendi.
Pravljične urice so namenjene otrokom od dopolnjenega tretjega leta starosti. Pravljičarke Ivanka Učakar, Anja Bolarič, Barbara Božič in Rosana Štebe pri otrocih razvijajo ljubezen do knjige in jim bogatijo besedni zaklad. Pravljičnih uric se lahko udeležite v MK Kamnik vsak torek od 18. do 19. ure, v Knjižnici Komenda vsak četrtek od 17. do 18.30. ure in v Knjižnici Šmarca vsak torek od 17. do 18. ure. Udeležba je brezplačna, otroke naprošajo le, da s seboj prinesejo copate.
Knjižnica tudi sicer otrokom namenja veliko pozornost. Mlade ustvarjalce od 5. do 12. leta starosti vabijo v čarobno ustvarjalnico »Vila Čira Čara«, kjer pod vodstvom mentorice Rosane Kleindienst oblikujejo glino, vosek, nakit, slikajo na steklo, papir in bombaž, ustvarjajo okrasne in uporabne izdelke ipd. Delavnice potekajo v prostorih MK Kamnik od septembra do junija vsak ponedeljek od 17. do 19. ure. V prostorih Matične knjižnice Kamnik in Knjižnice Komenda lahko vašemu otroku za dostopno plačilo priredite rojstnodnevno zabavo v družbi animatork, pravljičark, Pike Nogavičke, grofične Veronike, gusarjev, princesk ali drugih pravljičnih likov. Knjižnica oddaja prostore tudi za izvedbo različnih predavanj in drugih dogodkov.
V avli knjižnice si lahko ogledate tematske razstave. Trenutno je na ogled razstava v sodelovanju z Gorenjskim muzejem iz Kranja, ki spominja in opozarja na grozote nacističnega koncentracijskega taborišča Dachau.
Septembra so v knjižnici pričeli izvajati brezplačne enotedenske začetne in nadaljevalne računalniške tečaje za upokojence, kjer lahko pridobite osnovno znanje uporabe računalnika, od interneta, elektronske pošte. Tečaji potekajo v čitalnici MK Kamnik vsak večer od 19. ure.
Knjižnica Kamnik na široko odpira svoja vrata. Toda ni vedno potrebno, da pridete do knjižnice, v septembru se je na pot po manjših krajih občine Kamnik ponovno odpravila potujoča knjižnica.
mag. ZORAN KRUNIC
Barva je njegovo izrazno sredstvo
Hodnike občinske hiše v oktobru krasijo dela Djura Penova, člana Likovnega društva Senožeti.
»Djuro Penov je eden tistih slikarjev, katerih dela prepoznamo tudi če bi ostala nepodpisana. Svojevrsten kolorit, vezan na odločno, široko potezo čopiča ustvarja za ta prostor neobičajen, lahko bi rekli kar mediteranski zven. Barva je njegovo izrazno sredstvo. Drzno postavljanje turkizno modrih in zelenih površin ob oranžno-rdeče, rumenih madežev ob ultramarin modre in vijolične ploskve je morda največja odlika slik Djura Penova. Doseči barvno skladje in harmonično celoto z uporabo kontrasta komplementarnih barv, vsekakor ni enostavna naloga in zahteva ustvarjalca z izrazitim posluhom za barve. Ravno tu njegove slike sežejo preko običajnih teritorijev slovenskega ljubiteljskega slikarstva« avtorja razstave opisuje akademski slikar Janez Zalaznik.
VPIS in INFORMACIJE:
GSŠRM KAMNIK, Novi trg 41 a; 01-830-32-28
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si

Kamnik
KOLEDAR PRIREDITEV
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3, KAMNIK
Rojstna hiša Rudolfa Maistra, Šutna 23, Kamnik Sobota. 19. oktober 2013 ob 10. uri Javno vodstvo po razstavi.
Galerija Miha Maleš, Glavni trg 2, Kamnik
Sreda. 23. oktober 2013 ob 18. uri
Odprtje razstave MOČ GORA
Razstavo bo odprl župan Občine Kamnik g. Marjan Šarec, vglasbenem programu bo nastopil Simon Skalar.
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK
Glavni trg 2, KAMNIK
5. VERONIKIN TEK, mestne ulice Kamnika
Sobota. 12. oktober 2013. ob 9.30 uri
Odpro prvenstvo občine Kamnikv uličnem teku ter občinsko prvenstvo osnovnih šol v uličnem teku.
Razpis lahko najdete na spletnem mestu: http://www.kamnik-tourism.si
ZVEZA BORCEV SLOVENIJE
Glavni trg 24, KAMNIK
KOMEMORACIJE ob 1. novembru, Dnevu spomina na mrtve:
Torek. 15.10. ob 10h.
spomenik padlih borcev NOB Četrtek. 24.10. ob11h.
Pri Osnovni šoli ob spominski plošči NOB Petek. 25.10:
	Črna	Ob	11.30 uri	Pri spomeniku padlih v NOB
TURISTIČNO DRUŠTVO	Motnik	Ob	11.30 uri	Pri spomeniku padlih v NOB
GORA SV. MIKLAVŽ	Špitalič	Ob	12.15 uri	Prispomenikupadlihv NOB
	Duplica	Ob	9. uri	Pri spomeniku padlih v NOB
V nedeljo. 20. oktobra 2013, od 10. ure dalje	Šmarca	Ob	10. uri	Pri spomeniku padlih v NOB
Tradicionalna prireditev »PRIKAZ STARIH KMEČKIH	Rudnik	Ob	10.30 uri	Pri spomeniku NOB
OPRAVIL«	Komenda	Ob	11. uri	Pri spomeniku padlih v NOB
na Gori pri sv. Miklavžu v Tuhinjski dolini.	Zgornje Stranje	Ob	10.30 uri	Pri spomeniku padlih v NOB
Prikazali bomo: striženje ovac, stiskanje mošta, izdelava putra, izdelava košev, viter, metel, ličkanje koruze,...
Mogoče bo poskusiti tudi jagenjčka na žaru in kostanj. Informacije: tel.: 041 223 631 Jože Korošec.
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMN'K
Oševek 10, KAMNIK
Budnarjeva muzejska hiša, Zgornje Palovče 5, Kamnik
Nedelja. 27. oktober 2013. od 14. ure dalje
TINKINE SIVKE, delavnica izdelovanja punčk iz sivke, kontakt: alenka@domacija.com
DOM KULTURE KAMNIK
Sobota. 12. oktobra 2013. ob 18.00 ŠKD Mekinje: DAMSKI KROJAČ
Komedija Vstopnina: 8 eur
Sobota. 12. oktobra 2013. ob 20.00 v Klubu Kino dom
REMAKE SWING QUARTET
Jazz koncert
Organizator: KDVeronikinezgodbe Vstopnina: 12 eur
Torek. 15. oktobra 2013. ob 20.00 v Klubu Kino dom
Torki v Klubu Kino dom KD PRIDEN MOŽIC: VROČA ŽUPA
Pripovedovalski šov
Nastopata: Rok Kosec in Goran Završnik Priporočamo rezervacijo miz: 041 360 399 ali info@domkulture.org
Sreda. 16. oktobra 2013. ob 20.00 v Klubu Kino dom SWING V KAMNIKU #4
Plesni večer, vstop prost!
Četrtek. 17. oktobra 2013. ob 19.30
Slovesna otvoritev nove tribune za gledalce v DKK
ŠPAS TEATER: SLOVENSKA MUSKA ODADOŽ-RAZPRODANO!
Igrajo: Lado Bizovičar, Miha Debevc in Gašper Konec Vstopnina: 18 eur
Ponedeljek in torek. 21. in 22. oktobra 2013. od 7.00 do 13.00
Območno združenje RK Kamnik KRVODAJALSKA AKCIJA
Torek. 22. oktobra 2013. ob 20.00 v Klubu Kino dom
Torki v Klubu Kino dom THINCI VARGENTINI
Potopisno predavanje KD Tuhinj Priporočamo rezervacijo miz: 041 360 399 ali info@domkulture.org
Četrtek. 24. oktobra 2013. ob 18.00
Uroš Potočnik in Sabina Schwenner IZGUBLJENI GLASEK Abonma Kam'nček in za izven
Gledališko-plesna pripoved za otroke Vstopnina: 5 eur
Četrtek. 24. oktobra 2013. ob 20.30 v Klubu Kino dom MICHAEL KENNEDY: FINDING THE BALANCE
Alpinistično predavanje Vstop prost!
Več informacij na: www.domkulture.org
Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik
Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in
četrtek od 9.00 do 17.00.
tel. številka: 031 775 700
e-pošta: info@domkulture.org
www: www.mojekarte.si
TIC Kamnik
Knjigarna Sanje Kamnik
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
Podjetje Danfoss Trata šoli Nevlje doniralo termostatske ventile
V podružnični šoli Nevlje so konec septembra slovesno odprli novo kotlovnico, prejšnji petek pa je generalni direktor podjetja Danfoss Trata Aleksander Zalaznik s svojimi sodelavci županu Marjanu Šarcu, ravnatelju Osnovne šole Frana Albrehta Rafku Lahu in vodji Podružnične šole Nevlje Vesni Jamšek predal donacijo v obliki termostatskih ventilov podjetja Danfoss Trata, ki posluje tudi v Kamniku.
Danfoss Trata je član Ameriške gospodarske zbornice, ki je pobudnica vseslovenskega projekta Vračamo družbi - AmCham teden korporativnega prostovoljstva. Projekt je usmerjen h dejstvu, da je korporativno prostovoljstvo pomemben del družbene odgovornosti podjetij ter hkrati krepitvi klime med zaposlenimi. Poleg podjetja Danfoss Trata se je akciji pridružilo še trideset drugih velikih slovenskih in mednarodnih podjetij, ki s prostovoljstvom vračajo družbi vsak v svojem lokalnem okolju. Vse zbrane v Nevljah je zato poleg generalnega direktorja podjetja Danfoss Trata Aleksandra Zalaznika pozdravila tudi izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice mag. Ajša Vodnik.
Župan Marjan Šarec ni skrival navdušenja nad donacijo in ob tem izrazil veliko spoštovanje
Učenke in učenci Podružnične šole Nevlje so se ob prejemu do-nacije zahvalili s prijetnim kulturnim programom.
projektu Ameriške gospodarske zbornice. »Z družbeno odgovornimi dejanji lahko spremenimo marsikaj. Resnično me veseli, da z akcijo in pobudo Vračamo družbi - AmCham teden korporativnega prostovoljstva čutimo poslanstvo in odgovornost za boljše lokalno okolje. Le s skupnimi močmi bomo dosegli to, da bo naša družba srečna in bodo naši najmlajši živeli zadovoljno v lokalni skupnosti. Naj nam še v nadalje ne bo vseeno za to, v kakšni družbi živimo.«
JANJA ZORMAN MACURA
Generalni direktor podjetja Danfoss Trata Aleksander Zalaznik je županu Marjanu Šarcu in ravnatelju Osnovne šole Frana Albrehta Rafku Lahu predal donacijo v obliki termostatskih ventilov podjetja Danfoss Trata, ki posluje tudi v Kamniku.
Na krompirjeve počitnice s Kamnik busom
Občina Kamnik, Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, Kam-bus d.d. in vodilni turistični ponudniki v občini Kamnik tudi letos vabijo, da krompirjeve počitnice preživite v Kamniku in se z mestno turističnim avtobusom Kamnik bus brezplačno odpeljete do vaših najljubših turističnih de-stinacij.
Kot so sporočili z Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, se lahko na brezplačno vožnjo z mestno-turističnim avtobusom odpravite vsak dan od sobote, 26. oktobra, do nedelje, 3. novembra. Turistični ponudniki Kamnika so se združili in vsem občanom ter obiskovalcem nudijo 10 odstotni popust na specificirane storitve v njihovi ponudbi, če se k njim pripeljete s Kamnik busom in kot dokazilo predložite kupon, ki vam ga bo za vsako vožnjo s Kamnik busom predložil voznik avtobusa. Izbirate lahko med ponudniki:
Velika planina: 10 % popust pri nakupu vozovnice za nihalko in sedežnico
Naravni zdravilni gaj Tunjice: 10 % popust za obisk Naravnega zdravilnega gaja
Medobčinski muzej Kamnik: 10 % popust na vstopnino v muzej, galerijo ali rojstno hišo Rudolfa Maistra
PRODAJA LESNIH PELETOV in DRV
visokokakovostni peleti 70% trdi les (bukev, hrast,gaber) 30% mehki les (jelka, smreka, topol) nizka vsebnost pepela in vlfl^e brez aditivov k
Hotel Malograjski dvor: 10 % popust na dnevna kosila pri meniju za 7 evrov in za sobotna, nedeljska in praznična kosila pri meniju za 10 evrov Arboretum Volčji Potok: 10 % popust na vstopnico v park Terme Snovik: 10 % popust na vse wellness storitve (bazen, masaže, savne, kozmetične storitve, ...)
Turistično društvo Kamniška Bistrica v Domu v Kamniški Bistrici podari brezplačno kavo ali čaj
Qlandia - kapučino po ceni 1 evro v Qbaru ali slaščičarni Mala terasa.
Na avtobusu vas lahko nenapovedano vsak dan presenetijo z jesenskimi dobrotami, ki bodo vključevale tudi izbrane kamniške jedi iz projekta Okusi Kamnika. Potepuške krompirjeve počitnice so omogočili: Velika planina, Terme Snovik, Arboretum Volčji Potok, Naravni zdravilni gaj Tunjice, Hotel Malograjski dvor, Medobčinski muzej Kamnik, Turistično društvo Kamniška Bistrica in Qlandia.
Vozni red Kamnik busa je dostopen na spletnih straneh Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si, Občine Kamnik www.kamnik.si ter na spletni strani Kam-bus, d.d. www.kam-bus.si. Na Avtobusni postaji Kamnik pa je vozni red vseh prog ter aktualni vozni red na ogled tudi preko informacijskega zaslona.
V času krompirjevih počitnic pa bo zadnjo soboto v mesecu, 26. oktobra, od 8. do 13. ure na Glavnem trgu potekala že druga tržnica OKUSI KAMNIKA - PODEŽELJE. Lokalni pridelovalci domačih ali ekoloških izdelkov vam bodo z veseljem ponudili kvalitetne domače izdelke in dobrote.
Vlada RS za celovito rešitev problematike podjetja v stečaju KIK Kamnik
»Vlada Republike Slovenije se je sistemsko lotila reševanja problematike v podjetju KIK Kemijska industrija Kamnik v stečaju. Na podlagi vsestranske ocene stanja, tveganj in predhodnih aktivnosti pristojnih državnih organov je vlada začela z reševanjem varnostne in okoljske problematike, nastale v podjetju, ki se je v preteklosti ukvarjalo s proizvodnjo, prodajo in skladiščenjem eksplozivnih in drugih nevarnih snovi,« so sporočili z Ministrstva za notranje zadeve RS.
Kot pojasnjujejo, se je z opustitvijo proizvodnje pojavila varnostna problematika v kompleksu podjetja, ki je narekovala sistemsko reševanje na vladni ravni. Za zagotovitev hitre in učinkovite rešitve so se v izvrševanje ukrepov vključili Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za Obrambo, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ministrstvo za zdravje, pristojne inšpekcijske službe in predstavniki Občine Kamnik.
»Koordinacijo aktivnosti v podjetju je prevzelo ministrstvo za notranje zadeve, ki usklajeno z drugimi subjekti in stečajnim upraviteljem pospešeno pripravlja operativni načrt sanacije nevarnih snovi,« na ministrstvu napovedujejo izvajanje ukrepov, s katerimi bodo zagotovili večjo varnost okolja in prebivalcev.
Krvodajalska akcija bo 21. in 22. oktobra
Kako hitro bežijo meseci, je znano tudi organizatorjem krvodajalskih akcij, ki so že pričeli s pripravami na letošnjo zadnjo krvodajalsko akcijo. V vmesnih štirih mesecih nismo počivali. Organizirali smo svečanost s podelitvijo priznanj krvodajalcem in zaslužnim članom, osnovnošolskim otrokom smo omogočili letovanje v treh izmenah, dve v Savudriji in ena na Debelem rtiču, socialno ogroženim smo pomagali s prehranskimi artikli, rabljenimi oblačili, šoloobveznim otrokom naših prejemnikov smo podarili zvezke, barvice, svinčnike, šestila, risalne bloke ipd. To lahko storimo tudi z delom dohodnine, ki ste nam jo namenili, tisti, ki pa bi to še želeli storiti, najdete obrazec na naši spletni strani (http:// kamnik.ozrk.si).
V	septembru smo se predstavniki OZRK Kamnik, predstavniki krvodajalcev, podžupanja Julijana Bizjak Mlakar in pevci OŠ Stranje pod vodstvom Karle Urh udeležili slovesnosti ob 25. letnici pobratenja OZ RK Kamnik in Združenja prostovoljnih krvodajalcev Sekcije Doberdob, s katerim je pobraten tudi OZ rK Kranj. Ob prijetnem programu, v katerem so sodelovale vse tri vpletene strani, smo listino ponovno podpisali, si obljubili še aktivnejše sodelovanje in se polni lepih vtisov vrnili v naročje kamniških planin.
Letošnja zadnja krvodajalska akcija bo potekala 21. in 22. oktobra med 7. in 13. uro v Domu kulture Kamnik, Fužine 10.
Kot smo že večkrat poudarili, je krvodajalec lahko vsak, ki je star 18 let, ima več kot 50 kg, pred odvzemom se mora počutiti zdravega, zaužiti MORA lahek, nemasten obrok, s seboj na odvzem pa prinesti osebni dokument s fotografijo, po odvzemu pa zaužiti malico, ki jo pripravijo transfuzijci.
Pridružite se in z delčkom sebe pomagajte tistim, katerih življenja so odvisna od darovane krvi.
Vrata odpira jesenski sejem v Komendi!
V	petek, 11. oktobra, se začenja največja sejemska prireditev v regiji - Jesenski sejem kmetijske, gozdarske in gradbene mehanizacije, ogrevalne opreme in obrti, ki bo na hipodromu v Komendi potekal tri dni do nedelje, 13. oktobra.
V	dobrem desetletju se je sejem v Komendi razvil v eno največjih tovrstnih sejemskih prireditev v Sloveniji z zanimivim in bogatim programom. Tudi letošnji bogat sejemski program in število razstavljavcev napovedujeta, da do prireditev zanimiva in rekordna. Sejem se od skromnih začetkov na 200 kvadratnih metrov danes razprostira na kar 30.000 kvadratnih metrih, na katerih razstavlja in se predstavlja preko 500 razstavljavcev.
Kot je že tradicija, bodo sejem odprli v petek, 11. oktobra, s slovesnostjo, ki jo bodo z nastopi popestrili komendski folkloristi, godba in mažoretke. Slavnostni govornik bo minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan.
Organizatorji Konjeniški klub Komenda in Občina Komenda vsa leta skrbijo tudi za strokovne vsebine sejma z novimi znanji, spoznanji in izkušnjami, tako bodo že v petek dopoldan v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana in Kmetijskim inštitutom Slovenije pripravili strokovni predavanji o pridelavi krompirja in česna v prostorih konjeniškega kluba Komenda.
Tudi letošnji sejem namenja pozornost varnosti in zdravju pri delu v gozdovih, zato bodo vse dni potekale predstavitve varnega dela z motorno žago v organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije ter praktični prikaz delovanja in uporabe cepilnikov za drva v sodelovanju z več podjetji. Spretnostne vožnje s traktorji bodo pokazale kdo bo mojster traktorja, lastniki in ljubitelji gozdov ter člani strojnih krožkov pa se bodo pomerili v tekmovanju z motorno žago.
Na sejmu se bodo predstavila tudi številna društva in združenja, na razstavnem prostoru bo moč videti in kupiti mnogo zanimivega za dom, kmetijo, vrt, domačo ozimnico, toplo zimo, mlajše obiskovalce in družine bo zagotovo navdušila razstava malih živali, prav vse pa bogat zabavni program z narodno in zabavno glasbo preko petdesetih ansamblov.
SAŠA MEJAČ
/ Konjeniški klub Komenda in Občina Komenda vabita na
JESENSKI SEJEM KMETIJSKE, GOZDARSKE, GRADBENE IN KOMUNALNE MEHANIZACIJE, OGREVALNE OPREME IN OBRTI
od 11. do 13. oktobra 2013
Sejem bo odprt v petek od 12. ure (SLAVNOSTNA OTVORITEV) do 19. ure, _v soboto in nedeljo od 9. do 19. ure._
Na ogled bo velika izbira mehanizacije za izkoriščanje obnovljivih virov, od strojev za izdelavo sekancev, cepilcev drv, peči, solarnih sistemov do sistemov za pridobivanje bioplina. Vabljeni tudi na predstavitve varnega dela z motorno žago,
uporabe cepilnikov za drva, popoldanska tekmovanja v metanju sekire v tarčo in k ogledu razstave malih živali.
Bogat zabavni program z ansambli in gostinska ponudba. V petek zvečer Tanja Žagar in Ognjeni muzikanti, ^_v soboto zvečer pa Modrijani._
If poslanskih klopi
Odgovornost za pravno državo je na vseh nas!
KAJ NAM PRINAŠA DAVEK NA NEPREMIČNINE?
V teh dneh je vlada v parlament poslala zakon o davku na nepremičnine. Predlaga, da ga poslanci sprejmejo po nujnem postopku, veljati pa naj bi začel prihodnje leto (2014). Izračuni kažejo, da bo velika večina državljanov po novem za svoje nepremičnine plačevala več kot je doslej znašalo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Kmetje poudarjajo, da predlagane davčne stopnje predstavljajo napad na podeželje. Ostri so tudi obrtniki in podjetniki, ki opozarjajo, da gospodarstvo ne zmore prevzemati novih davčnih bremen. Po nepotrebnem so obdavčeni tudi javni objekti, saj gre v primeru državnih objektov zgolj za prelaganje denarja
Večina Slovenije se strinja, da je za izhod iz krize pomemben gospodarski razvoj in sanacija bank ter vzdržne javne finance. Nekaj manj jih verjame v pomen politične stabilnosti in v pomembnost zaupanja domače in svetovne javnosti. Glede posameznih ukrepov pa se pojavijo kar resna razhajanja.
Zelo malo se jih še spomni, kdo vse nas je pripeljal do točke, ko smo de facto izgubili del svoje suverenosti in se sedaj rešuje, kar se rešiti da. Cilj vseh nepriljubljenih ukrepov je vsekakor obdržati socialno državo, ki mora sloneti na odprtem in konkurenčnem gospodarstvu ter znanju.
Zame pa je pomemben še en nabor ukrepov za izhod iz krize. Preganjanje in preprečevanje gospodarskega in finančnega kriminala ter korupcije. Pravila morajo veljati za vse enako, ne glede na ime, položaj ali kaj dobrega je naredil za državo in
skupnost. Nedopustno je storiti kaznivo dejanje in ne biti kaznovan, še posebej če to velja za različne interesne skupine, ki jih vodi pohlep in izkrivljanje resnice ter se napajajo z državnim denarjem. Če že pri marsičem nismo enotni, mora biti vsaj to enotno sporočilo celotne Slovenije, četudi gre za našega prijatelja, šefa, sorodnika... Ni sprejemljivo!
Na ta način izvajamo pozitiven pritisk v družbi ter obenem podpremo vse tiste, ki se z gospodarskim in finančnim kriminalom spopadajo. Pred tremi leti ustanovljeni NPU, ki se povezuje z specializiranim oddelkom tožilstva, policijo in drugimi organi, je začel kazati rezultate. Prve obsodbe, preiskave »velikih rib« so v teku, razmišlja se kako priti do nelegalno prenesenih sredstev na tuje račune v davčne oaze, sprejema se zakonodaja, ki bo omogočila učinkovito preganjanje velikih utajevalcev davkov,
dostop do svetovalnih, medijskih, odvetniških, avtorskih, do-natorskih, individualnih pogodb, ki jih sklepajo podjetja v večinski državni lasti ipd.
Seveda ni vse idealno, a dejstvo je, da je Slovenija v zadnjih desetih letih močno zašla s poti, kar dokazujejo tudi objavljeni prisluhi policije v zvezi z Mercatorjem. A verjemite mi, da tisti, ki so bili še do pred kratkim prepričani, da se jim nič ne more zgoditi, se danes bojijo.
Ste se kdaj vprašali s kakšnim namenom se dogajajo stvari, ki povzročajo našo nejevoljo? Zadnjih deset let se ukvarjamo z ideološkimi vprašanji, votlimi aferami, trivialnimi novicami, ponarejanjem dokumentov, izrednimi sejami,. Počasi nam bo moralo postati jasno, zaradi nas samih, da nekaterim odgovarja kaos, nezaupanje, nesodelova-nje in podobne oblike izrednega stanja, saj je ribariti in skrivati
svoj ulov v kalnem dokaj lahko početje. Namen tega početja je zamegliti prava dejstva, izpodbijati avtoriteto sodstvu, tožilcem, policiji in politiki. Zato je odgovornost za pravno državo na vseh nas, da ne gledamo samo enega drevesa, temveč cel gozd. Še posebej sedaj, ko se bo takšno stanje samo še potenciralo.
Organom pregona je zato potrebno dopustiti, da svoje delo opravljajo brez političnega vmešavanja, seveda jih pograjati, ko naredijo napako, predvsem pa pohvaliti, ko svoje delo opravijo dobro. Prvega je na žalost preveč, zadnjega pa premalo. A stvari se spreminjajo, saj nismo vsi obremenjeni s polpreteklo zgodovino in ideološkimi temami. Ni nas malo v organih odločanja, ki si želimo živeti v državi, na katero bomo ponosni in bosta besedici čast in odgovornost res nekaj veljali.
BRANE GOLUBOVIC
iz desnega v levi žep. V primeru objektov v lasti občin gre za dodatno obdavčenje občin. Lahko se zgodi, da bodo občine davek prevalile na občane v obliki dražjega vrtca in drugih storitev. Po moji oceni so predlagane davčne odločne previsoke, zato bo nov nepremičninski davek ustvaril še več brezposelnih, več mladih se bo še bolj otepalo prevzemanja kmetij, starejši z nizkimi dohodki pa bodo prisiljeni prodajati svoje nepremičnine. Skratka nič lepega, zato močno upam, da se bodo v fazi sprejemanja zakona davčne stopnje še znižale.
Šesti člen zakona o davku na nepremičnine določa davčne stopnje. Davčne stopnje so določene po vrednosti nepremičnin, kot so določene v registru nepremičnin (GURSov register nepremičnin). Davčne stopnje znašajo:
1.	Za stavbe ali dele stavb:
-	0,15 % za stanovanjske nepremičnine od vrednosti do vključno 500.000 evrov,
-	0,50 % za stanovanjske nepremičnine od vrednosti nad 500.000 evrov,
-	0,80 % za poslovne in industrijske nepremičnine razen energetskih nepremičnin,
-	0,40 % za energetske nepremičnine,
-	0,30 % za kmetijske stavbe,
-	0,50 % za druge stavbe (javne, kulturne spomenike, sakralne objekte itd.).
2.	Za zemljišča:
-	0,15 % za kmetijska zemljišča,
-	0,07 % za gozdna zemljišča,
-	0,80 % za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo
-	0,40 % za zemljišča za energetsko rabo,
-	0,50 % za ostala zemljišča (stavbna zemljišča, zemljišča za gradnjo stavb itd.).
Občinam bo pripadalo 50% pobranega davka na nepremičnine. Za tisto polovico davka, ki jim pripada, lahko davčno stopnjo zvišajo ali znižajo za 2,5 krat. Nepremičnine, za katere želijo občine uveljaviti zvišane ali znižane davčne stopnje, morajo najkasneje do 31. decembra leta pred letom odmere določiti v uredbi in označiti v registru nepremičnin.
V prvem odzivu na zakon o davku na nepremičnine sem v imenu poslanske skupine NSi povedal, da predlagamo znižanje davčnih stopenj za gospodarske subjekte, s čimer zmanjšamo obremenitev gospodarstva. Predlagal sem tudi znižanje davčnih stopenj za kmetijske objekte in zemljišča. Država bi se morala zavedati, da danes kmetje na podeželju vzdržujejo številna območja, ki bi z uničenjem kmeta padla na pleča države. Za vse gasilske domove sem predlagal oprostitev plačevanja davka. Predlagal sem tudi znižanje davčnih stopenj za rezidenčne stavbe, v katerih živijo otroci in invalidi. Naš predlog je, da se za vsakega otroka do 18 let davčna stopnja zniža za 0,02%, kar bi pomenilo, da bi za stavbe, v kateri živijo štirje otroci do 18 let, plačevali 0,15% - 0,08% = 0,07%. V hišah, kjer prebiva osem otrok do 18 let, pa bi bila davčna stopnja 0%. Ker tudi invalidi potrebujejo več prostora, sem predlagal, da se za stavbe, kjer imajo invalidi stalno prebivališče, davčna stopnja za vsakega invalida zmanjša za 0,05%.
MATEJ TONIN, poslanec
^^e čeveip fuii?
Mamut me moti
V	kamniških medijih v zadnjih časih prebiram novice o prizadevanjih za postavitev skulpture mamuta v mestu. V teku je tudi že iskanje najprimernejše lokacije in verjetno tudi finančnih sredstev. Ker se imam za malo bolj poučenega poznavalca likovne umetnosti in arhitekture, želim ob tem podati nekaj pomislekov. Gre namreč za to, da se s projektom ne morem strinjati oziroma ga dojemam kot popolno nerazumevanje, kaj je umetniško delo, kar je že kar simptomatično za Kamnik, in kdaj naj le-to zasede mestni prostor.
Pomislek 1: Zakaj brez javnega natečaja?
Ob predpostavki, da bo postavitev mamuta financirala Občina Kamnik oziroma da bo skulptura zaznamovala mestni prostor, bi človek pričakoval, da bo za največjo bronasto skulpturo v Sloveniji razpisan javni natečaj. Konec koncev gre za naš, davkoplačevalski denar in zanimivo bi bilo videti interpretacije mamuta izpod rok Jakova Brdarja, Mirsada Begiča ali Mirka Bratuše, če je žal ne moremo več od Janeza Boljke, nekako tudi našega rojaka. Zaupati tako veliko javno naročilo avtorju, ki ni vplival na razvoj slovenskega kiparstva, pa je milo rečeno neodgovorno.
Pomislek 2: Ali je mamut umetniško delo?
Gre namreč tudi za to, da bi predlagano skulpturo mamuta težko označili za umetniško delo, razen v kategoriji kiča, a tam je nesporni zmagovalec itak že Jeff Koons. Upodobitev kot taka nikakor ne dosega umetniških standardov 20. stoletja, kaj šele dandanašnjih. Preprosta in naturalistična, kot je, nekako ne sodi v javni prostor mesta, morda bolj v kakšen zabaviščni park tipa Disneyland ali morda pred šolo nižje stopnje v edukativne namene.
V	podkrepitev zapisanega se velja ozreti vsaj po skulputurah, ki so obogatile javne prostore Ljubljane v zadnjih letih. Občutljivemu opazovalcu primerjava z našim mamutom pokaže, da Kamnik od Ljubljane žal ni oddaljen le 25 km, temveč stoletja.
Pomislek 3: Zakaj pa ne iz lastnega žepa?
Vsem, ki si prizadevajo za postavitev mamuta in nam mečejo pesek v oči, kaj bo to pomenilo za mesto, bi svetoval, da se zgledujejo po tradiciji mecenstva družine Sadnikar. Če iskreno verjamejo v veličino avtorja in umetniško vrednost skulpture - mamuta, jim ne bo težko seči v lastne denarnice in financirati celoten projekt, od prostora do končnega vlivanja. Na ta način bo celotna zgodba tudi najbolj transparentna, poplačana pa z vstopnino in seveda notranjo izpolnjenostjo investitorjev.
Pomislek 4: Ali je mamut lahko simbol mesta?
Malo hudomušno, a še bolj tudi zares rečeno, Kamnik žal res postaja
Zadnje leto prvega županovega mandata: veliko obveznosti, še več vprašanj
Še malo in minilo bo že tretje leto županovanja Marjana Šarca. Do lokalnih volitev je le še leto dni, toda Občina Kamnik zato pred seboj nima nič manj zahtevnih nalog in izzivov. Tako našo občino v prihodnjih letih čakajo številni projekti. Kako jih bo izpeljala? Ali jim bo kos?
Med projekti, za katere si je občinska uprava izjemno prizadevala in vanje vložila veliko naporov, sodi predvsem ureditev vodovodnega in še zlasti kanalizacijskega omrežja, kar je projekt v vrednosti več kot 10 mio €, katerega izpeljava je negotova zaradi nepravilnosti oz. neprimernega dodeljevanja evropskih kohezijskih sredstev nekaterim občinam brez ustreznih podlag na državni ravni. Projekt predvsem zadeva vzhodni del občine, torej Tuhinjsko dolino, ki bi bila s tem končno povezana s kanalizacijo, ki vodi do Centralne čistilne naprave Domžale.
Zdaj ko se, zahvaljujoč zlasti zelo kompetentnemu izvajalcu, seveda pa tudi dojemljivemu projektantu, prenova in dograditev Osnovne šole Toma Brejca (OŠ TB) vendarle približuje uspešnemu zaključku, pa moramo zopet razmišljati o drugem delu projekta OPPN K-9 Šole, tj. o novogradnji Osnovne šole Frana Albrehta (OŠ FA) in rušitvi stare stavbe ter zunanji ureditvi. Kako se lotiti tega projekta, katerega finančna teža po sedaj znanih ocenah znaša okoli 10 mio €? Pri tem moramo upoštevati še to, da projekt OŠ TB finančno še ni v celoti pokrit, torej še ni povsem jasno, kje in kako bo občina dobila še del sredstev, da ga bo lahko financirala v celoti.
Dolga senca velikopotezne stanovanjske gradnje brez ustreznega načrtovanja razvoja javnih služb pod prejšnjim županom še vedno vpliva na problematiko otroškega varstva v Kamniku, saj financiranje števila mest v vrtcih za občino predstavlja enega največjih izdatkov v vsakoletnem proračunu. Kako se bo občina prilagodila temu izzivu tudi na daljši rok?
Naša občina pa je tudi dokaj velika in ima precej obsežno omrežje javnih cest in poti, in to večinoma po zahtevnem terenu, tako da je vzdrževanje cest še ena od stalnic med večjimi finančnimi izdatki. Tudi, kar
»mamutovo mesto«. V smislu »umiranja na obroke«, kot se je to zgodilo z mamuti, in tu dejansko je edina stična točka. Sprehod po starem mestnem jedru in spomin na njegovo podobo izpred let namreč jasno pokaže, da se bo za spečo princeso, donedavni simbol mesta, težko našel princ, ki bi jo znal prebuditi iz spanja.
MARJAN KOCJAN
Mi in smeti!
Lepo je slišati mnenja turistov, ki prihajajo v naše kraje, na vprašanja o njihovem počutju in urejenosti okolja, v katerem se gibljejo. Res je, da so naša mesta čista in lepa, a je žal vsesplošna slika, če pogledamo širše, povsem drugačna. Povsod je polno odpadkov in smeti. Odgovornost posameznikov do narave in našega skupnega okolja je žal še vedno zelo nizka. Veliko hodim v naravo in skoraj povsod naletim na kupe odvrženih starih gospodinjskih aparatov, delov pohištva, raznih gum, da o vseh vrstah plastike niti ne govorim in da ne omenjam pogosto zelo nevarnih snovi. Zmotno je mnenje vseh tistih, ki to počnejo, češ, če takšne stvari odložijo 100 metrov stran od svojega praga, naj ne bi bile več nevarne. Lahkomiselnost pa taka! Požvižgajo se na delo tisočih prostovoljcev v vsakoletni akciji Očistimo Slovenijo in na stroške, ki nastanejo kot posledica takšnega neodgovornega ravnanja. Zavedajmo se vsi skupaj, da smo za svoje odpadke odgovorni predvsem sami in nihče drug.
Še posebej je pereče to, da tisti, ki jim je malo mar za naše okolje in naravo, vse te odpadke odlagajo na mesta, ki niso njihova lastnina. Ne želim in ne morem verjeti, da bi to počeli lastniki zemljišč. Sprašujem se, kako je mogoče v in na avtu naložene nepotrebne stvari odložiti nekje v naravi kot odpeljati na skupno deponijo Publicusa v Drnovem in jih tam prav tako brezplačno oddati. V izogib takšnemu nekulturnemu početju odlaganja odpadkov kjerkoli imamo na voljo kupone, ki jih prejmemo vsako leto prav v ta namen, samo uporabiti jih je potrebno. Kljub vsemu bodo temu nekateri oporekali in trdili, saj plačujem odvoz, a nam vendar ne sme biti vseeno kakšen je izgled okrog naših skupnih zabojnikov. Naokrog raztresene smeti so lahko vir raznih okužb in s tem tudi bolezni. Stanje prav teh površin je odraz naše siceršnje in srčne kulture.
Dragi občani Kamnika in širše okolice. Naši odpadki naj se nam ne gnusijo. Vzemimo si tisti minimalni čas in jih ločujmo tako kot nam je to omogočeno in se to od nas pričakuje. Ne odlagajmo stvari, ki v določene zabojnike in ob njih ne sodijo, pa bo tudi podjetje za ravnanje z odpadki in odvoz lažje poskrbelo za odvoz. S tem bo naša bližnja in daljna okolica veliko bolj prijazna, pa tudi naše počutje v takšnem okolju bo lepše. In bomo lahko še bolj ponosno trdili, da je naša Slovenija lepa, zelena in čista, predvsem pa zdrava. Vsi skupaj poskrbimo za to!
JOŽE SITAR
zadeva Veliko planino, zlasti podjetje Velika planina - Zaklad narave, ki je v lasti Občine Kamnik, so stvari negotove. Podjetje po izjemnih naporih sedanjega vodstva danes sicer posluje z dosti manjšimi izgubami kot pred leti ali vsaj s pozitivno ničlo, a dolgoročnega načrta lastnik za to podjetje nima. Ali bo občinska uprava za družbo Velika planina iskala kupca, ki bo bolje vedel, kaj napraviti z njo, kakor je pred leti sklenil Občinski svet?
Skratka, občina ima pred seboj velike obveznosti, ni pa še jasne finančne konstrukcije za vse to, kakor tudi ne terminskih načrtov. Seveda manjkajo tudi dovolj jasne usmeritve na daljši rok, predvsem za najzahtevnejše projekte, ki bi bile izdelane tako, da bi se lahko obdržale in bile opora tudi novi občinski oblasti po lokalnih volitvah. Primer K9-Šole je v tem pogledu vzorčen. Projekt je občina sprva pomanjkljivo zastavila ter pripravila, tako da ga je ob nastopu novega župana bilo treba uskladiti z dejanskimi zmožnostmi občine. Res pa se je projekt spreminjal tudi zaradi drugačne politike novega občinskega vodstva, česar s še tako dobrim načrtovanjem v predhodnem mandatu ne bi mogli preprečiti, saj gre tu za izbiro vsakokratne politične opcije.
Ob tem se zopet pokaže, da bi Občina Kamnik potrebovala osnovni dokument za najpomembnejše investicije na kratki (posamezno proračunsko leto), srednji (posamezni mandat občinskega sveta in župana) ter dolgi rok (za obdobje od vsaj še enega novega mandata do npr. 20 let). To je predlagal že županski kandidat NSi, SLS in SNS na lokalnih volitvah leta 2010, sedanji poslanec, mag. Matej Tonin. Govorim o ti. »Kamniški modri knjigi«. Le-ta ne bi pričarala denarja, bi pa postavila določene okvirje, ki bi pomenili predvidljivejše, jasnejše in bolj urejeno načrtovanje občinskih investicij ter njihove finančne konstrukcije. Skratka, to bi vneslo več reda in smisla v »čakalne vrste investicij«, obveze in odgovornost občine pa bi bile bolj dorečene.
PRIMOŽ ZUPAN, tajnik OO NSi Kamnik
Kamniški OBČAN
NAŠI POGLEDI: NA ARHITEKTURO IN GRADNJO
11. oktober2013 7
BELA VILA ODLIČEN PRIMER PREMIŠLJENE ARHITEKTURE
Minuli konec tedna, 5. in 6. oktobra, je za širšo javnost odprlo vrata 100 izbranih stavb, ki predstavljajo najboljšo sodobno slovensko arhitekturo, med njimi tudi 28 zasebnih hiš. Za ogled stavb pod strokovnim vodstvom se je bilo potrebno najaviti. V Kamniku je bila na ogled Bela Vila na Kovinarski cesti, Skupina Štajn pa je predstavila projekt Študentske svetovalnice Srce v Ljubljani.
Zakaj Odprte hiše Slovenije?
Z gotovostjo lahko rečemo, da bi bil naš življenjski prostor lahko veliko boljši. Da bi to dosegli, moramo biti na tem področju bolj ozaveščeni. Odprte hiše Slovenije (OHS) so ustanovili leta 2010 in so del svetovne mreže Open Hous Worldwide, ki deluje od leta 1992, prireditev pa nastaja pod okriljem ekipe Centra arhitekture Slovenije (CAS). V Sloveniji jih predstavljajo četrtič, njihov osnovni namen pa je približati dobro arhitekturo množicam, uveljaviti odličnost v arhitekturni stroki in visoke standarde v praksi. »Želimo spodbuditi in navdihniti ljudi ter institucije, da bi zahtevali bolj kakovostno oblikovanje prostorov. Naš temeljni cilj je ustvariti večje zanimanje za boljši grajeni prostor, za arhitekturo, krepiti nove ideje in pokazati, kako lahko kakovostna arhitektura pripomore k boljšim razmeram na kulturnem, družbenem in ekonomskem področju. Želimo postati središče za spodbujanje trajnostnega razvoja, za dialog, raziskovanje in učenje,« pravijo v Centru arhitekture Slovenije in dodajajo: »Stavbe in druge prostorske ureditve obstajajo povprečno več kot 50-100 let, zato morajo biti zgrajene kakovostno. Arhitekture ne gradijo samo arhitekti in strokovnjaki, temveč tudi investitorji ter uporabniki. Grajeni prostor ima zelo močan vpliv na naše življenje, zdravje, srečo, varnost. Odprte hiše Slovenije izpodbijajo ustaljeno dojemanje prostora in njegovih potencialov.«
Dober primer premišljene arhitekture tudi v Kamniku
Matej Gašperič iz Biroja Ga-šperič je v soboto v dveh terminih zainteresiranim obiskovalcem predstavil svoj projekt Bela Vila, ki stoji na križišču Kovinarske in Steletove ulice, varovana z visokimi zidovi, ki tvorijo pročelje hiše. Prva skica zasnove danes sodobne vile je nastala kar na prtičku v bližnji slaščičarni. Izhodišča so bila
tako močna in jasna, da se niso bistveno spremenila. Hišo zunaj zaznamuje odnos do okolja, v katerem stoji, notranjost pa zadosti potrebam lastnikov po intimi. Oblikovana in grajena je bila za dinamičen par, usmerjen v šport, naravo in potovanja. Na južni strani hiša pokaže drugačen, prijaznejši obraz. Z odprtimi steklenimi površinami pozdravlja sonce in vabi svetlobo, medtem pa se vrt izkaže kot odličen družabni prostor skozi vse leto. Ko vstopimo in pustimo okolico za sabo, se ob sprejemnici pred nami pojavi velik volumen prostora. Ta pametno skrije vse delovne površine ter odpre pogled na osrednjo, meščansko jedilnico, ki jo obdajata kuhinja na eni, in prostorna dnevna soba na drugi strani. Celotno pritličje, ki ga odlikuje tudi nekoliko višji strop, od vrta ločijo le velike steklene površine. Terasa, ki jo dekorativno dopolnjujejo lonci z začimbami, je senčena s platnenim jadrom in zdi se, da
lebdi nad majhnim ribnikom. Na poti v gornja nadstropja zaradi premišljeno postavljenih oken hoja po stopnicah odstira nove razglede na alpski svet. V vmesni etaži sta dve sobi za goste z mini kopalnicama, medtem ko je razgledni penthouse (pristrešno stanovanje) v zgornjem nadstropju namenjen nočnim prostorom.
Javni ogled pod vodstvom arhitekta Mateja Gašperiča, ki je v zadnjih letih postavil kar nekaj dobrih primerov arhitekture v kamniški okolici, je naletel na dober odziv. Na ogled so prišli bodoči graditelji iz vse Slovenije. Večino obiskovalcev je navdušila povezanost hiše z okoljem, dobra postavitev v vogal ulice ter estetsko dovršena notranjost, ki je v večji meri plod lastnice hiše, sedaj upokojene poklicne aranžerke. Matej Gašperič pravi, da se z osredotoča-njem na realne potrebe ljudi uspe vsako stanje arhitekture preseči. Če si namreč dovolj vztrajen, če vsako vprašanje obrneš naokrog in skušaš razumeti vsako perspektivo, bodo vselej sledili šarmantni rezultati. Lastnika Bele vile sta ob nakupu zemljišča prostor želela spremeniti v otok udobja. S pomočjo arhitekta Mateja Gašperiča jima je to vsekakor uspelo.
Bela Vila je lep primer premišljene arhitekture v Kamniku. Hiša se odpira proti jugu, zapira pa proti severu ter hrupni cesti. Hkrati s poudarjeno višino definira ulični vogal, ter se, kljub temu da gre za enodružinsko hišo, lepo navezuje na sosednje stavbe - Svetilnik.
Člani kamniške Skupine Štajn: Ajda Rems, Petra Kregar, Anže Veršnik in Sinan Mihelčič so minulo nedeljo v Ljubljani predstavili projekt opreme študentske svetovalnice z nizkim proračunom. Posebnost projekta je tudi v tem, da so isti ljudje izvajali projekt in izdelali opremo.
Pisarna Študentske svetovalnice Srce dobila novo podobo s pomočjo Skupine Štajn
Člani kamniške Skupine Štajn: Ajda Rems, Petra Kregar, Anže Veršnik in Sinan Mihelčič
so v nedeljo predstavili projekt opreme študentske svetovalnice z nizkim proračunom, ki se je med izvedbo še razpolovil. Obstoječi prostor Študentske svetovalnice SRCE na Židovski cesti v stari Ljubljani je potreboval prenovo. Cilj avtorjev je bil, da ozki in dolgi, posledično temni in z barvami ter oblikami prenasičen prostor spremenijo v sodoben, svetel in uporabniku prijazen ambient. Ker gre za pisarno, kjer pomoč iščejo velikokrat zelo obupani posamezniki, so skušali ustvari prostor, ki bi mimoidoče povabil naprej in jim^ dal upanje že na prvi pogled. Želja naročnika je bila tudi ekonomičnost, saj so bila sredstva omejena. Skupina Štajn je v izrazito dolg prostor umestila dve liniji pohištva, v katerih se pojavijo vsi želeni elementi - delovne mize, omare za shranjevanje, se-dalne površine za sprejem strank ter čajna kuhinja. Pohištvo je sestavljeno iz recikliranih EUR-palet, ki so zaradi standardnih dimenzij modularne, so cenovno dostopne in jih je mogoče enostavno predelovati. Pohištvo in stene so v beli barvi, dekorativni predmeti pa so modri, kar je ena od prepoznavnih barv hiše SRCE. Posebnost projekta je tudi v tem, da so isti ljudje izvajali projekt in tudi izdelali opremo.
Obiskovalcev prireditve Odprte lahko še storil. Po glavni priredi-
hiše Slovenije je vsako leto več. Lani si je 120 stavb in 15 dogodkov ogledalo več kot 3500 ljudi. Kdor se minuli konec tedna ni mogel udeležiti ogledov, bo to
tvi bodo namreč še enkrat odprli pet javnih in pet zasebnih stavb, za katere je bilo največ zanimanja.
BOJANA KLEMENC
Bela vila, ki jo je zasnoval arhitekt Matej Gašperič (na fotografiji), je požela precej zanimanja v okviru projekta Odprte hiše Slovenije, ki ga je v Kamniku v dveh terminih predstavila Ksenija Drole (na fotografiji).
Teden arhitekture - pogled v osnovno šolo Toma Brejca
V prvem tednu oktobra je v Sloveniji potekal teden arhitekture, zato smo se Štajnovci odločili, da v tem času predstavimo naš (v) pogled v gradbišče osnovne šole Toma Brejca. Mladi del Skupine Štajn že več kot pol leta vestno obiskuje gradbišče, da bi se iz tako pomembnega in verjetno v Sloveniji trenutno edinstvenega gradbenega projekta kar največ naučili o gradnji in arhitekturi.
Potek del na gradbišču Osnov- lago in opisom trenutnega stanja
ne šole Toma Brejca smo začeli spremljati prav na začetku, med rušitvenimi deli, ko so ogromni bagerji odstranjevali vse stare, dotrajane dele šole in še sedaj vsak mesec obiskujemo lokacijo. Vsak ogled se začne z uvodno raz-
na gradbišču, ki nam ga običajno predstavi izvajalec. V gradbiščni pisarni si skupaj ogledamo načrte trenutnih del in se po pregledu tlorisov in prerezov odpravimo na ogled po stavbi.
Gradbišče si vedno ogledamo v
celoti, saj tako kar najbolje vidimo vsako posamezno fazo in sosledje gradnje. Na začetku smo spremljali pripravo terena, izvedbo hidro izolacije, izvedbo temeljenja, pod-temeljevanja starih obstoječih zidov, videli smo, kako konstrukcija ohranjenega dela šole ni skladna s prvotnimi predvidevanji in kako jo je bilo potrebno sanirati. Izredno poučno za nas je bilo, ko smo na lastne oči videli, kako zahtevna je lahko sanacija starih stavb v izredno mrzlih zimskih dneh, ko je z materiali, kot na primer
beton, skoraj nemogoče delati in kako težko je v resnici oceniti ohranjenost starih stavb. Stare opečne stene šole Toma Brejca so kasneje obložili z armirano betonskimi stenami ter jih na ta način ojačali.
Zelo zanimiv del gradnje je bila tudi izvedba stropnih plošč. Nenavaden občutek je bil, ko smo opremljeni z varnostnimi čeladami hodili po šoli in na mestih, kjer so bila nekoč lesena tla, so tokrat zijale velike odprtine. Preko njih si videl nekaj nadstropij nižje. Po-
zneje so jih zapolnile nove, močne betonske plošče, ki so zavetrova-le vertikalne stare opečne zidove. Po zaključku konstrukcijskih del na stavbi smo si ogledali tudi vse nadaljne faze izvedbe, med njimi vgradnjo oken in izdelavo fasade.
Pomemben doprinos k razumevanju projekta in poteka del na gradbišču je imel tudi ogled, ki ga je vodil arhitekt in projektant stavbe. Prikazal nam je idejno zasnovo šole in vpogled na vse tiste elemente arhitekture, ki stavbi daje-
jo dodano, arhitekturno vrednost. Razložil nam je kompleksnost in dialog med novim in starim delom zgradbe, zakaj je stopnišče postavljeno izven osnovne linije fasade tako, da otroci med hojo po njem s pogledom zajamejo grad Zaprice, ter nam za konec razkazal idejo vertikalno prepletenih skupnih prostorov, kar je dosegel s pomočjo svetlobnih atrijev v samem osrčju stavbe. Prav ta predstavitev odnosa med risbo, idejo in izvedbo je zanimiva in poučna za vsakega študenta arhitekture, saj tekom študija tega procesa nikoli zares ne spozna.
SINAN MIHELČIČ
Začetek gradnje Osnovne šole Toma Brejca je zaradi nepredvidenih zapletov zamujal, zato se gradbinci niso spopadli le s težavami dotrajane stavbe, temveč tudi z zimskimi razmerami. Izredno poučno za Skupino Štajn je bilo, ko so na lastne oči videli, kako zahtevna je lahko sanacija starih stavb v izredno mrzlih zimskih dneh, ko je z materiali, kot je beton, skoraj nemogoče delati in kako težko je v resnici oceniti ohranjenost starih stavb.
Stare opečne stene šole Toma Brejca so gradbinci obložili z armirano betonskimi stenami ter jih na ta način ojačali. Za člane Skupine Štajn je bilo zelo pomembno srečanje z arhitektom in projektantom na gradbišču, ki sta vsem za boljše razumevanje razložila potek gradbenih del
Mladi kamniški (bodoči) arhitekti iz Skupine Štajn že od samega začetka z zanimanjem spremljajo potek gradnje nove kamniške šole. Vsak mesečni ogled se začne z uvodno razlago in opisom trenutnega stanja na gradbišču, katerega jim običajno predstavi izvajalec.
TEK JE LAHKO IDEALNA MEDITACIJA IN ZDRAVILO
Zdi se, da so v tem času kamniške sprehajalne poti in kolovozi polni tekačev, ki nabirajo fizično kondicijo ali se morda pripravljajo na bližajoči se kamniški Veronikin tek oziroma Ljubljanski maraton. Ko se ozreš okoli sebe, dobiš občutek, da skoraj ves Kamnik teče. Vedno bolj množično. Vedno bolj obsesivno. V začetku oktobra je pri založbi Sanje izšel priročnik Velika tekaška knjiga izpod peresa nekdaj najboljšega nemškega maratonca, seniorskega prvaka in cenjenega tekaškega trenerja Herberta Steffnyja. Knjigo je prevedel Kamničan Igor Jurič, priznan slovenski novinar, nekdanji dopisnik iz Berlina in tekaški zanesenjak že 30 let. Pravi, da mu je ta knjiga kot tretji otrok. O njegovih dolgoletnih izkušnjah s tekom, razlogih za prevod omenjene knjige in zakaj bi morali tudi kamniški tekači in športniki vzeti v roke njegov prevod, sem dan po uradni predstavitvi knjige z Igorjem raje spregovorila ob skodelici čaja kot na skupnem teku.
Zakaj odločitev za prevod ravno te knjige? Ali lahko Veliko tekaško knjigo predstaviš na kratko našim bralcem.
Knjigo z izvirnim naslovom Das große Laufbuch sem med enim svojih potepov po Berlinu odkril pred dobrimi štirimi leti. Med brskanjem po knjižnih policah s tekaško literaturo sem naletel na omenjeno bukvo. Izraz bukva je na mestu, saj ima knjiga več kot 400 strani. Ko sem se sprehodil čez strani, sem ugotovil, da lahko pomaga tudi meni, neprofesionalnemu tekaču. Pritegnil me je tudi napis na knjigi, poimenovan biblija, tako rekoč »must« za vse tekače. Prebral sem kar nekaj tekaških knjig, a z nobeno nisem bil popolnoma zadovoljen. Velika tekaška knjiga pa me je ob prebiranju doma navdušila. Ima vse tisto, kar sem hotel vedeti. Želel sem, da jo preberejo tudi moji prijatelji, ki ne razumejo nemško, zato sem zanje začel prevajati poglavja, končal pa sem s prevodom in izdajo celotne knjige. Velika tekaška knjiga je delo nekdaj najboljšega nemškega maratonca in cenjenega tekaškega trenerja Herberta Steffnyja, ki na 408 straneh ponuja vrsto strokovnih spoznanj o opremi, učenju teka, treningu, motivaciji, prehrani in zdravstvenih vidikih teka. Dejstva dopolnjujejo podrobni načrti tekaških treningov, preglednice in grafi ter številne fotografije in koristni nasveti. V Veliki tekaški knjigi so na voljo tudi številni testi, tako za začetnike kot za profesionalne tekače, na temo zdravja, kondicije, gibljivosti in moči. Priročnik je namenjen vsem spektrom tekaških zanesenjakov, od začetnikov, rekreativnih in gorskih tekačev, polmaratoncev, maratoncev in ultramaratoncev, avtor pa spodbuja in usmerja tudi tekaške načrte otrok, mladostnikov, žensk in starejših. Praktični vodnik zaokrožajo slikoviti eseji na temo teka v dežju, ptic, ki sovražijo tekače, korenin kenijskega tekaškega čudeža ter intervjuji z Joschko Fischerjem, Jürgenom Theofelom in svetovnim veteranskim prvakom W. Kochom. Delo je plod Steffnyjevih več desetletnih izkušenj tekmovalca svetovnega razreda, tekaškega trenerja, vodje tekaških seminarjev in diplomiranega biologa.
Založba Sanje je v začetku oktobra predstavila novo knjigo Velika tekaška knjiga Herberta Steffnyja v prevodu Igorja Juriča. Po podatkih spletne knjigarne Amazon je knjiga uspešnica med 600 tekaškimi knjigami. Na tisoče tekačev se je s pomočjo napisanih in preizkušenih tekaških treningov naučilo teči ali postavilo svoje osebne rekorde v malem maratonu in maratonu. To ne velja le za rekreativce, temveč tudi za vrhunske tekače in triatlonce. Številni starejši tekači uspešno trenirajo po t. i. Steffnyjevem sistemu. Igor Jurič si želi, da bi bila knjiga predstavljena tudi v Kamniku.
Zagotovo si bo marsikateri bralec postavil vprašanje, zakaj naj tekač bere knjigo o teku, saj naj bi nenazadnje tek predstavljal naše naravno gibanje. Torej zakaj?
Pogosto ljudje domnevajo, da je tek nekaj najbolj preprostega. Tečejo že zelo majhni otroci, katerih noben ne uči teka. Seveda lahko vsak teče, a me včasih ob pogledu na kakšnega tekača prav zaboli srce, saj njegova tehnika ni najbolj telesu prijazna. Prepogosto se tekači ne zavedajo, da lahko z napačno tehniko svojemu telesu zelo škodujejo, pa čeprav tek velja za zdrav šport. Velika tekaška knjiga med drugim razlaga tudi osnovne tehnike teka. Že položaj stopala pri teku je lahko kočljiv in če bi po kamniških ulicah spraševal tekače, nisem prepričan, da bi vsi vedeli, ali imajo prave tekaške copate za svoje stopalo. Pri teku je ključnega pomena tudi motivacija, o kateri knjiga veliko govori. Knjiga predstavi nekaj navdihujočih zgodb tekačev začetnikov, ki so z voljo in trudom dosegli veliko. Tudi uspešno pretečen maraton. Pri teku je postopen in primeren napredek pomemben. V knjigi so načrti
za trening tako popolnih tekaških začetnikov, kot tistih, ki tečejo 100 kilometrov in več. Bistvo knjige je, da vsakogar prepriča, da lahko teče in mu hkrati razloži, katerim napakam se more izogibati. Zakaj bi se učil na lastnih napakah, če imaš lahko knjigo, ki ti odgovori na temeljna vprašanja, ki se porajajo ob teku.
Tekač si že 30 let. Od prvih tekaških korakov pa do danes se je verjetno marsikaj spremenilo?
Danes je tek popolnoma drug svet. S tekom sem začel že pred več kot 30 leti. Kot samouk. To so bili zlati časi, ko je bil tek nekaj novega in so kmetje, prihajam namreč iz Šmartnega pri Litiji, kričali za nami, da če nimamo kaj bolj pametnega početi, naj jim raje priskočimo na pomoč in pomagamo na njivi. S tekom smo začeli trije prijatelji, predvsem zaradi kondicijskih priprav za naše alpinistične ture. Organiziranih tekov je bilo takrat le za na roke preštet. Tekaška oprema in tekme so bile prava eksotika. Pri nas je vedno malo zamika. Tekaška množičnost na prireditvah je na Zahodu svoj vrh dosegla nekje pred petnajstimi, pri nas pa šele v zadnjih letih. Pred tridesetimi leti nas je bilo par čudakov, ker smo tekli, danes pa si čudak, če ne tečeš. Seveda sem vesel, da se je zgodil miselni preskok in zavedanje, da je gibanje pomembno. Saj ni nujno, da je tek, čeprav je to eden izmed najpreprostejših načinov, da se aerobno razmigaš. Za tek najmanj potrebuješ. Superge, majico in hlače. Na vseh službenih potovanjih po svetu me spremlja tekaška oprema. Od Afganistana, ZDA, do Tajske. Kje me še vedno čudno gledajo, a tega sem že navajen izpred tridesetih let od doma. Bralcem želim povedati, da lahko tečeš zares povsod in kadarkoli. Potrebna je le volja, želja in nepoškodovano telo. Veseli me tudi, da je čredni nagon zbrcal ljudi s kavča v miganje. Pa četudi samo na sprehod okrog mesta ali na Sv. Primoža.
Zaradi mojih dolgoletnih izkušenj s tekom vem, kaj navadnega rekreativca zanima. Knjiga govori tudi o pravilni prehrani. Prekomernem treningu in izgorelosti. O izboljševanju časa. Knjiga ti vcepi v glavo osnovna spoznanja o zdravem tekaškem življenjskem slogu. Da se zavedaš, daje tudi počitek izredno pomemben del treninga. Avtor tudi poudarja pomembnost ukvarjanja z drugimi športt,predvsem v hladnejšem delu leta. Tekači morajo nujno delati na stabilizaciji in gibljivosti telesa.
Marsikdo tek začuti kot neke vrste meditacijo v gibanju. Kakšni so tvoji občutki, kaj te žene pri teku?
Absolutno se strinjam, da je tek lahko meditacija. Ljudje smo si različni. Nekateri tečejo ob glasbi, drugi v družbi, jaz najraje sam, brez glasbe, nekje v naravi. Le pred tekmo tečem za pripravo po cesti. Tek v naravi je prava meditacija, saj lahko na eni strani popolnoma odklopim in ,spucam' glavo, po drugi pa ravno med tekom dobim odlične ideje in zamisli za nove projekte. Skoraj vedno se pred težko oddajo pripravljam s tekom. Takrat pridejo najboljše ideje. Vprašanja ali ideja o scenariju... Kaj je lepšega, kot med tekom zagledati srno na travniku ali poslušati ptičje petje. Priznam, da ne razumem popolnoma tekačev, ki imajo na svoji poti slušalke v ušesih, saj zame narava ponuja najlepšo glasbo. Vsi smo si različni, vsak poišče nekaj zase, kar ga žene. Mene tek sprosti in prerodi.
Veliko Kamničanov te pozna kot izvrstnega novinarja. Kje najdeš motivacijo, ko si do konca »izžet«?
Tek najbolj rabim ravno takrat, ko imam največ dela v službi in sem »čisto crknjen«. Lahko se tudi zgodi, čeprav se poskušam temu izogibati, da tečem ob desetih ali enajstih zvečer, ko pridem iz službe. Tako pozno seveda ne tečem dvajset kilometrov, a že trideset minut ali pet kilometrov mi zelo pomaga. Izgovor »Nimam časa!« absolutno za nikogar ne drži. Pol urice trikrat na teden za vzdrževanje osnovnega dobrega telesnega počutja res lahko vsak najde. Potrebna je seveda dobra organizacija in volja. Ta je ključnega pomena. Ko prideš utrujen iz službe, je lahko kavč zelo zapeljiv. Kot piškoti v omari. Ko to premagaš, zmoreš vse. Ljudje smo si različni. Moja žena teče zjutraj, pred službo. Sam raje kasneje.
V pogovoru o bitki z rakom, ki ga je premagal tudi zaradi odlične fizične pripravljenosti, je Jurič izpostavil terapevtski pomen teka. »Ko sem se tri mesece po koncu zdravljenja raka udeležil berlinskega maratona in ga tudi uspešno končal, sem sam sebi dokazal, da sem spet normalen človek. Vteku moraš uživati. Seveda je tek tudi stvar za uro, a predvsem za dušo. Fizični napor je ventil za telo in dušo, tek pa idealno zdravilo in če ga izvajaš po pameti, je tudi brezstranskih učinkov.«
Tvoje najljubše tekaške poti?
Odvisno kaj želim. Ce tečem za sprostitev, imam idealno pot po gozdu za svojo hišo. Rad imam tek proti Samotnemu mlinu. Zadnje čase rad
tečem po poti ob Bistrici in upam,
Biblija za rekreativne in profesionalne športnike
Domišljeni tekaški vodnik, ki so ga nemško govoreči tekači okronali za biblijo za rekreativne in profesionalne športnike, teoretično in praktično povzema najnovejša dognanja na tekaškem področju. Priročnik je namenjen tako začetnikom, rekreativnim in gorskim tekačem kot polmaratoncem, maratoncem in ultramaratoncem, Steffny pa spodbuja in usmerja tudi tekaške načrte otrok, mladostnikov, žensk in starejših navdušencev.
Knjigo lahko kupite v naši knjigarni HIŠA SANJAJOČIH KNJIG na Šutni v Kamniku, Sadnikarjeva 2
Cena: 37 eur
Telefon in faks: 059 95 65 44, gsm: 041 364 395 e-naslov: knjigarna.kamnik@sanje.si
Odprto od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
Več o knjigi in naročila na www.sanje.si
g		
s	V oktobru akcijska cena 33 eur	
da bo lokalna politika znala prisluhniti tekačem in sprehajalcem, da poveže pot ob Kamniški Bistrici od mostu pri bencinski črpalki do Šmarce, od koder ponovno teče pot tja do Domžal. Na pripravah za tekme, kot denimo ljubljanski maraton, pa najraje tečem po cesti proti Kamniški Bistrici, saj imam izmerjeno razdaljo, pa tudi telo se navaja na asfaltno podlago. Tudi v tujini je kar nekaj zanimivih tras, kjer sem tekel. Nazadnje letos na dopustu ob Atlantski obali. Fasci-nira me tako voda kot puščavski svet. V spominu mi bo zagotovo ostal skoraj vsakodnevni tek ob reki Spree v Berlinu ter tek v Afganistanu in Dolini smrti v ZDA.
Kamničan Igor Jurič, priznan slovenski novinar, teče že 30 let. Pravi, da po toliko letih v teku še vedno najde sproščenost in zadovoljstvo. Dobra psihofizična pripravljenost, ki jo je pridobil s tekom, mu je zelo pomagala pri spopadu z boleznijo.
V	treh desetletjih si pretekel precej kilometrov. Ali si morda zapisuješ svoje dosežke in podatke s tekov v atletski dnevnik?
Res si beležim. Ne toliko zaradi motivacije, kot opažanj, ki bi jih morda pozabil. Sem diplomirani nemcist in geograf, zato med svojimi teki tudi rad opazujem naravo in kasneje v tekaški zvezek zapišem kakšen podatek o vremenu, terenu... Tudi tehnika je napredovala, prenašam podatke srčnega utripa, pretečene poti in še kaj na računalnik in primerjam z drugimi teki in sezonami. Ne seštevam koliko kilometrov letno pretečem, tu ne najdem motivacije. Do sedaj sem pretekel pet pravih maratonov, število pretečenih polmaratonov in drugih tekem pa ne znam povedati, vem le, da jih ni malo.
V	soboto poteka Veronikin tek v Kamniku. Kako začutiš tovrstne tekaške prireditve v našem mestu?
Tekel sem na vseh Veronikinih tekih, razen na prvem. Ne grem »do konca«, tudi tokrat ne, saj imam naslednji dan novinarsko državno prvenstvo. Tek po kamniških ulicah mi je vedno všeč in me resnično veseli, da ima tudi naše mesto na voljo vedno več tekaških tekmovanj. Redno se udeležujem tudi zimske lige na Sv. Primoža, ki je super tekaški trening v zimskem času.
Zadnjo septembrsko nedeljo je potekal slavni maraton v Berlinu, konec meseca bo na urniku Ljubljanski maraton. Oba si že pretekel. Kakšna je razlika?
Od velikih maratonov sem pretekel le berlinskega, čeprav priznam, da me mami tudi tisti v New York Cityju, Bostonu, pa še kje. Vzdušje na berlinskem maratonu je bistveno drugačno od ljubljanskega, se mu pa ljubljanski maraton že približuje. Na vseh 42-kilometrski progi je nepregledna množica ljudi, ki te vzpodbujajo, ob progi nastopa veliko glasbenih skupin, vidiš ogromno turističnih znamenitosti. Pomanjkljivost ljubljanskega maratona za moje pojme je, da tečeš dvakrat isti krog, kar je lahko za koga psihično naporno. A pomembno je, da gre ljubljanski maraton v pravo smer in da je iz leta v leto več tako tekačev kot tudi navijačev.
V Nemčiji je bil del tekaškega burna tudi nekdanji nemški zunanji minister foschka Fischer, ki seje s trdim treningom pod nadzorom Herberta Steffnyja prelevil v maratonca in to tudi opisal v svoji uspešnici. Bil je vzor mnogim. Tudi nekdo, ki ima izredno naporno službo in zahteven delavnik z ogromno stresa in nepravilno prehrano, se lahko z disciplino »potegne« iz začaranega kroga. Nimam časa, ni dober izgovor. Pol ure trikrat do štirikrat tedensko si lahko najde vsak. Če le hoče.
Pred leti si premagal težko bolezen. Tudi s pomočjo teka. Kako ti je tek pri tem pomagal?
Tek mi je pomagal na dva načina. Moja psihofizična kondicija je bila zaradi mojega aktivnega življenjskega sloga ob postavitvi diagnoze raka zelo dobra. Po opravljeni diagnostiki so mi zdravniki odkrito povedali, da se ravno zaradi moje dobre telesne pripravljenosti lahko odločijo za dosti bolj agresivno obliko kemoterapije kot običajno. S hujšim orožjem so se lotili nasprotnika, kot bi se ga drugače. Med samo kemoterapijo in obsevanjem nisem smel teči, zdravniki so mi svetovali le hojo. Zelo pomemben dogodek pa je bil zame po koncu zdravljenja. Ko so mi zdravniki zatrdili, da se je rak umaknil, me je še vedno glodal strah, dvom, če je to res. Pa sem se odločil, da začnem spet teči, da vidim, če sem še vedno tisto, kar sem bil prej. Od kemoterapije do obsevanja je trajalo šest mesecev. Ob zaključku zdravljenja konec junija sem takoj začel s tekom. Odločil sem se, da grem čez tri mesece na berlinski maraton z mislijo, da če pretečem pet kilometrov, sem v redu. Na maratonu sem do 28. kilometra tekel lahkotno, še dan prej prepričan, da tega ne zmorem. Okrog 32. kilometra se je začelo trpljenje. Ker sem bil že tako daleč in trmast, sem nadaljeval. Zadnje tri kilometre sem večinoma prehodil, imel sem krče, bilo je težko, a ko sem prestopil ciljno črto, je bil občutek nepozaben. Sam sebi sem dokazal, da sem zares zdrav. Da lahko uspem v življenju v vsem, kar si zadam. Ta maraton mi ogromno pomeni, pa čeprav nikoli kasneje nisem toliko trpel kot takrat. Doslej je to moj najslabši čas. A največja zmaga. Bolezen sem sprejel kot športno tekmo. Po začetnem šoku, ko sem pomislil na družino in majhna sinova in se obenem že videl v grobu, je prišel trenutek, ko sva z ženo preklopila. Ni racionalnega razloga. Preprosto se je zgodilo. Začela sva razmišljati drugače. Alpinizem in vzdržljivostni tek me je naučil, da tudi ko boli, ne pomeni, da se ustaviš, da je konec, temveč te bolečina okrepi, ojekleni in ti da zdravo mero trme. Da vztrajaš do cilja, čeprav ne veš, kako daleč je do tja. Moje življenjsko načelo je, dokler človek miga, se mora boriti. Pri vsaki stvari. Tek na dolge proge ti to izkušnjo da. Sam sem za te izkušnje nadvse hvaležen. Saj sem ravno zaradi tega še vedno tu.
Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC Foto: Manca Čujež
Kamniški OBČAN
NAŠA ANKETA: TEKJE MOJE ŽIVLJENJE
11. oktober2013 9
KAMNIK TECE
Tek je ena najbolj priljubljenih aktivnosti povsod po svetu. Tekaška evforija, ki se je v ZDA in Zahodni Evropi začela pred več kot tridesetimi leti, se je v zadnjih desetih letih naselila tudi v Sloveniji in Kamniku. To dejstvo zelo nazorno podprejo podatki o udeležencih Ljubljanskega maratona ali vse večja udeležba na organiziranih tekaških tekmovanjih v kamniški občini, v Kamniku pa imamo poleg solo tekačev tudi nekaj zelo uspešnih športnih društev, prizadevni športni trenerji pa skrbijo za ljubezen do teka številčnega podmladka. Množično vključevanje ljudi v vodeno tekaško vadbo tudi dokazuje, da je tek v organiziranih skupinah družaben, zabaven in da pomaga k dobri volji, veselju in sreči. O tekaških navadah, motivaciji in občutkih ob teku smo povprašali nekaj naključnih tekačev.
Robi: Zame je tek resnično baterija življenja. Pred leti sem nogomet zamenjal s tekom, danes je to vsakodnevna navada. Tek me ponovno napolni z energijo in popolnoma sprosti. Pripravljam se na ljubljanski polmaraton. Letos grem zaradi službenih obveznosti in številnih potovanj le na 21 kilometrov, zadnjih pet let pa sem tekel cel maraton. Zelo se trudim, da tečem petkrat na teden, dva dneva pa namenim počitku. V Kamniku so na voljo odlične proge za vse vrste tekačev. Sam imam več tras. Danes bom pretekel svojo klasično, 11-kilometr-sko do stranjskega mostu, najlepša proga pa mi je do Kamniške Bistrice. V Kamniku je res vedno več tekačev, čeprav se sprašujem, koliko jih teče za svoje srce in od srca in koliko samo zato, da so moderni.
Petra in Marko: Tečeva enkrat do dvakrat tedensko, zase, za svoje zdravje in kondicijo. Počutje po teku je vedno odlično. Zelo rada smučava in se s tekom tudi pripravljava na smučarsko sezono. V Kamniku je veliko možnosti za tek, midva zaradi bližine doma najpogosteje tečeva na Perovem in ob Kamniški Bistrici. Tečeva že nekaj let in opažava, da srečujeva vedno več tekaških navdušencev. Množični tek naju ne zanima in motivira, zato se še nikoli nisva udeležila organiziranega teka.
Matej: Trenutno tečem, ker je za kolo že malo premrzlo, saj je kolesarjenje moj prvi šport. Najraje tečem ob Kamniški Bistrici proti Domžalam, zato si želim, da kamniški politiki dokončajo še del poti od mostu do nakupovalnega središča. Ce mi le uspe, tečem vsaj trikrat na teden. S tekom se spočijem od službe, se sprostim. Najraje tečem sam. Pred leti sem dvakrat pretekel polmaraton v Ljubljani, a me gneča ne pritegne več, saj imam že v službi dovolj gužve. Tek se je med Slovenci, tudi Kamničani, v zadnjih letih zares prijel, saj je to enostavna oblika dobre rekreacije. Tek je za vse starosti, ne rabiš posebne opreme, samo obuješ superge in tečeš.
Miha: Tečem zaradi dobrega počutja, s tekom sprostim tudi odvečno energijo. Po teku sem sproščen, a še vedno poln energije. Tečem že štiri leta, med drugim treniram tudi gorski tek. Treninge imam dvakrat tedensko, včasih še kakšnega več, seveda pa zelo rad tečem v prostem času. Najraje v hrib, v naravi, pa tudi na me-kinjskem stadionu. Letos sem imel dobro tekaško sezono, saj sem postal državni prvak v gorskih tekih in zmagal v skupnem seštevku v pokalnem teku. V soboto bom sodeloval na Veronikinem teku, kot že prejšnja leta, rad bi se udeležil tudi Ljubljanskega maratona.
Sabina in Sani: Tečem zaradi zdravstvenih razlogov in ker bi rada izgubila nekaj kilogramov. Tečem tri do štirikrat tedensko predvsem na razdalji Pe-rovo - Duplica. Po teku se počutim super. V Kamniku je veliko tekačev, kar pa ni nič čudnega, saj imamo zelo lepe tekaške terene. Žal se organiziranega teka še nisem udeležila, saj menim, da še nisem v dovolj dobri tekaški pripravljenosti, a želja je prisotna. Nikoli nisem razmišljala o tehniki teka, enostavno sem začela teči in zaenkrat še nimam težav.
Romana: Vzgojena in vajena športnega duha sem se pred štirimi leti prvič pridružila skupini Trisportovih tekačev. Z njimi običajno dvakrat tedensko premagujem hitrejše intervalne teke pod vodstvom tekaških trenerjev Aleša ali Grega. Sicer pa mi tek pomeni sprostitev telesa in duha. Tečem za zdravje, vitalnost, najraje po gozdu. Kamnik z okolico ima veliko prelepih poti, kjer ne srečam veliko ljudi. V življenju si rada postavljam tudi večje in zahtevnejše cilje. Nekaj težkih preizkušenj mi je postavilo tudi življenje samo. Zmogla sem. In prišel je čas tudi za največjo tekaško preizkušnjo. Na letošnjem Ljubljanskem maratonu želim preteči maratonsko razdaljo.
Mateja (na fotografiji na levi): Za tek sem se odločila, ker sem si rekla, da zdaj moram pa resno začeti delati na sebi, pa tudi zaradi drugega športa, ki ga treniram, kjer potrebujem veliko kondicije. Tek mi pomeni sprostitev, moč, dodatno energijo in ne tekmovanje. Tečem kakšen mesec v Trispor-tovi skupini za priprave na Ljubljanski maraton, poskušam teči trikrat na teden, če mi le čas dopušča. Tekaški treningi v skupini so mi všeč, ker se veliko novega naučim, lažje je teči v skupini, ker te drugi spodbujajo ali pa ti spodbujaš koga drugega. Želje, načrti? S tekom želim pridobiti čim več kondicije, nove energije in prijateljstev. Načrtov nimam posebnih, tečem zase, ne za druge. Tek ali katerikoli drugi šport zame nikoli ne bo tekmovanje, ampak uživanje in sprostitev.
Ana (na fotografiji na desni): Tečem komaj nekaj več kot en mesec v okviru Trisportovih priprav na Ljubljanski maraton. Večkrat sem že sama poskusila s tekom, vendar mi je zmanjkalo motivacije ali pa me je ustavila manjša poškodba, zato sem se letos z veseljem priključila Trisportovi skupini.
Tečem trikrat na teden po programu, ki ga določita trenerja. Tek mi pomeni predvsem sprostitev po napornem dnevu, hkrati pa imam pred seboj nov cilj, saj si želim preteči 10 km. Treningi v skupini so mi zelo všeč, saj mi dajejo motivacijo, da se bolj potrudim, poleg tega pa so treningi pod strokovnim vodstvom precej bolj učinkoviti.
Nataša: Vem, da je oguljeno, ampak: »Tek je moje življenje, moja droga«. Tečem že od 10. leta. Navdušil me je oče in kot otrok sem tekla na smučeh, rada sem hodila na krose in ulične teke, v mladosti sem se udeleževala rekreativnih tekov, nato sem se ukvarjala s triatlonom.
Svojo ljubezen do športa delim in prenašam naprej. Najprej sem jo na moža, sedaj pa imam dva »zastrupljena« sinova, enega triatlonca in enega biatlonca. Vsako popoldne je povezano s športom. Trikrat tedensko treniram malčke prve triade v Šoli triatlona TK Trisport, sicer pa sama trikrat do štirikrat na teden tečem.
V času, ko se pripravljam na maraton (spomladi in jeseni), se pridružim Trisportovi tekaški skupini. Lani sem pretekla maratonsko razdaljo na Dunaju in v Ljubljani, letos si želim na Ljubljanskem maratonu izboljšati svoj rekord na 42 km. To bo moj že 5. maraton. Sicer pa ni pomemben čas, pomemben je užitek.
Pogovarjala se je: BOJANA KLEMENC
Perovski fitnes na prostem je priljubljen prostor športnikov
V lanskem letu so se začele pojavljati prve pobude za ureditev prostorov za tako imenovano ulično vadbo oziroma streetworkout. Na občini Kamnik so izbrali tri lokacije za ureditev uličnega fitnesa, ki naj bi bile opremljene z dvema enostavnima elementoma za vadbo - bradljo in drogom. Pozneje so tri lokacije združili v dve, tako da sta sedaj v kamniški občini urejeni lokaciji v Šmarci in ob kolesarski poti v bližini Titanove brvi.
Še nedolgo nazaj neurejeno, zaraščeno in prav nič varno področje od perovske brvi do trgo-vsko-poslovne cone na kamniški obvoznici ima danes povsem dru-
gačno podobo. Urejena in varna pot ob Kamniški Bistrici se kaže v športni podobi ob začetku poti, v neposredni bližini perovske brvi.
Ta lokacija se je že takoj po postavitvi osnovnih vadbenih elementov izkazala kot odlična izbira, zato so se na občini odločili, da jo nadgradijo z dodatnimi elementi za vadbo.
S tem bo lahko na orodjih treniralo večje število ljudi, saj je prostor tudi dovolj velik. Kljub temu, da lokacija še ni dokončno urejena, so jo športniki in telovadci vzeli za svojo. Na telovadnih orodjih se razgibavajo vse generacije, od najmlajših v spremstvu staršev pa
do občanov, starih 70 let in več, ženske in moški. Telovadna orodja so poskrbela za prijetno druženje in še dodatno spodbudila k športni rekreaciji v naravi.Zdravo je tudi okolje ob brvi, telovadci namreč vestno skrbijo za čisto okolico ob telovadnih orodjih.«Iskrena zahvala Občini Kamnik, še posebej županu Marjanu Šarcu, da je ob perovski brvi postavil telovadna orodja in tako omogočil športno, zdravo druženje vseh generacij Kamničanov v »perovskem fitnesu na prostem«. Hkrati župana in vse druge Kamničane, ki o tem odločajo, naprošamo, da bi v parku ob perovski brvi dogradili še kakšno telovadno orodje, po tleh položili tartan, poskrbeli za dodaten koš za smeti in klopco za gledalce izvedb atraktivnih in zanimivih te-
lovadnih elementov«, je zapisala ekipa StreetWorkout Kamnik.
Z Občine Kamnik so vsem uporabnikom fitnesa na prostem prisluhnili in obljubili, da bodo lokacijo ulični fitnes na Perovem v kratkem do konca uredili. Položili bodo ustrezno podlago pod orodja in uredili okolico, saj se lahko v nasprotnem primeru prostor spremeni v blatni poligon. Občasno se ob cesti še pojavljajo parkirana vozila, zato apelirajo na vse uporabnike perovskega fitnesa na prostem, da na vadbo prihajajo peš ali s kolesom, saj ob regionalni cesti parkiranje vozil ni dovoljeno.
Vsi občani pa povabljeni, da tudi sami preizkusite vadbene naprave ali si vsaj ogledate vadbo na prostem.
Ekipa StreetWorkout Kamnik
IBmiCiU
BPD RT dE IBRA IGRAJTE Z NAMI
VEČNAMENSKA RUTKA
je večnamensko uporabna, ki jo lahko nosite na različne načine med športno aktivnostjo ali v prostem času. Nudi vam zaščito pred različnimi vremenski vplivi. Možnost tiska z vašim designom. Je vrhunski brezšivni izdelek.
BaneM Sport d.o.o. Podpeč 88 1352 Preserje SI 77882091
www.banem.si
SHOW ROOM Jakšičeva 2 1000 Ljubljana
e- mail: banemsportGgmail.« banemQslol.iwt
tel.: 00386 1/43 66 013
Grintovci Extrem - izziv, ki so ga sposobni le redki
14 dvatisočakov v 24 urah. Skupna dolžina poti približno 62 kilometrov. Skupaj vzpon 6300 višinskih metrov. Trasa: Calcit - Domžalski dom - Velika planina - planina Dol - Konj - Pre-sedljaj - Koča na Korošici - Ojstrica - Škarje - Planjava - Kamniško sedlo - Brana - Turska gora - Koroška Rinka - Kranjska Rinka - Mali Podi - Skuta - Štruca - Dolgi hrbet - Mlinarsko sedlo - Grintovec - Jezerska Kočna - Kokrska Kočna - Kokrsko sedlo - Kalška gora - Kalški greben - Vrh Korena - Pl. Koren -Kriška planina - Planina Osredek - Bistričica - Calcit.
Do danes je ta ekstremni podvig uspel le trem junakom. Vse skupaj se je začelo z Juretom Grmškom - Cvetom s Križa pri Komendi, ki je traso Grintovci Extrem zakoličil leta 2008 in jo kot prvi v celoti premagal oktobra leta 2009 s časom 23 ur in 25 minut. Julija 2011 je uspelo Janiju Marnu iz Vuzenice s časom 23 ur 32 minut. Kot tretji pa se je konec avgusta letos s tem vztraj-nostnim izzivom uspešno spopadel 41-letni Kamničan Matej Hribar in postavil tudi najboljši čas proge - 23 ur, 23 minut in 52 sekund. V nadaljevanju objavljamo njegovo zanimivo zgodbo.
»Odkar si je Jure Grmšek-Cveto zamislil Grintovce Extrem in jih v drugem poskusu tudi uspešno prehodil in pretekel, je tudi moje tekanje po kamniških hribih dobilo nov smisel. Skoraj vsak pogled proti severu je bil povezan s to traso. Vsako zimo sem se pripravljal za ultra teke, a v bistvu sem se še najbolj prav za to traso. Precej obremenjujoče, ker je treba počakati, da sneg skopni in se nevihte umirijo.
Avgusta leta 2009 ne vem, kaj sem tam sploh počel! Fiasko, totalen. Pod Skuto sem se spustil na Male pode, na Kokrskem sedlu »nafehtal« za pivo in se nekako spustil v Kamniško Bistrico ter komaj še zmogel Koželjevo pot do Stahovice. Nekje vmes me je prijelo, da bi se ulegel, pokril s kakšnim težkim, vlažnim kamnom in tam tudi ostal. Do avta sem potreboval 20 ur. Do spoznanja še nekaj več.
Leta 2011 sva združila moči z Janijem Marnom. Po dobri pripravi in odličnem napredovanju sva na Grintovcu naletelana nevihto in se odločila za sestop. Mučno je bilo kasneje s Kokrskega sedla gledati Grintovec, ki nama je ves v soncu kazal jezik. Videl ga je tudi Cveto, ki naju je prišel pozdravit na Dolgi hrbet. Narava še posebej pri ultra tekih igra pomembno vlogo. Jani ni dolgo odlašal in bil sem zelo vesel, da sem mu julija istega leta lahko pomagal od Kokrskega sedla do uspešnega zaključka. Že takrat je omenjal zahtevnost terena na Kočni, a sem ga preslišal.
Leto 2013. Leto zmaja. Zame prej leto Grintovcev, Kitajci bodo že poskrbeli zase. Odločil sem se zbrati kvalifikacijske točke za Ultra Trail Du Mt.Blanc (168km/9800vm) in do njih s tekmovanji v tujini tudi uspešno prišel. Dodal sem še 24 ur Sv. Primoža in nekaj krajših tekem ter se v začetku julija zazrl v modro nebo in vprašal: »Kam pa zdaj, Hanzek?« Seveda je bil odgovor že v meni. Priprave so stekle intenzivneje in privolilo je tudi nebo, ki je »namalalo« celo polno luno. Za oblaki, pa vendar. Vedel sem, da je tam in bilo je nekoliko svetleje. Prijatelji, ki sem jih povabil v t.i. support ekipo, so se odzvali pozitivno, na čelu z Janijem, ki je prevzel ključni odsek in mi s tem, kot se je izkazalo kasneje, rešil projekt. Izkušen ultraš je točno vedel, kje bom naletel na probleme in imel je prav.
21. avgusta ob 22. uri sem se pri Calcitu v Stahovici poslovil od Jo-šta in Tanje ter zagrizel v noč. Mali bo doma utonil v mehki postelji, za Tanjo pa vem, da nocoj ne bo spanja. V mirnem, oblačnem večeru sem napredoval hitro, z obveznim fotkanjem na vrhovih in vpisovanjem v zvezke. Mogoče pa kdaj prav pride, bolje več kot premalo. Sporočila od doma, da mi tudi na tekaškem forumu želijo samo dobro in uspešno, me po 4 urah in 35 minutah postavijo na vrh Ojstrice. Neugoden veter me sili k sestopu in morda tudi zato padem mimo odcepa za Škarje. Ko spoznam napako, se v momentu odločim, da bom zavil enega nižje. V zrak sem pognal prve dragocene minute in pridobil nekaj višinskih metrov. Nekoliko jezen nase nadaljujem hitreje. Na Planjavi je nekoliko megleno in neprijetno vetrovno. Bliža se dan in noč kaže še zadnje zobe. Sem pred časovnico, ki sem si jo sam postavil, zato sem miren. Po gladkem sestopu sem v 7 urah in 25 minutah na Kamniškem sedlu. Katja in Andrej sta mi pustila nekaj vode, kavo in energetske
Na poti proti Kalškemu grebenu.
drobnarije preden sta odrinila proti Turski gori. Hitro popijem kavo, pobašem stvari in jem med potjo proti Brani. Brana je hitro za menoj in čelna lučkaje že v nahrbtniku. Proti Turski gori vreme kaže dobro, Planjava pa je v črnih oblakih. Upam, da se me vreme tokrat usmili. Pletem »zajle« in kline ter se po 1 uri in 20 minut, odkar sem zapustil Brano, srečam s Katjo in Andrejem. Fino da smo končno skupaj. Stiski rok, nasmeh, objem in postrežba. Čudovito. Počutje dobro, le kolena imam nekam trda zaradi vetra, kar me nekoliko moti pri spustih. Lažje se je vzpenjati. Usmerim se proti Rinkam, onadva pa me zopet počakata na Skuti. Tam se snidemo ob 10:20, ko se spopadam s prvo krizo in rahlo slabostjo. Pojem burrito, zamenjam majico, pijem, fotkanje in slovo. Hvala Energe support team! Skok na Štruco in že plezam po neskončnem Dolgem hrbtu. Gor-dol-gor-dol... Počasi, natančno, utrujajoče za psiho. Grozen občutek, da čas teče ti pa mencaš skoraj na mestu. Vsaj občutek je takšen.
Vmes srečam dva Čeha, obuta v čevljih za rolkanje, kar me ne preseneti. Oni so »gojzarje« že zdavnaj prerasli. Počutje je malo boljše, le želodec še ni pravi. Vsak vnos mi obleži v želodcu. Pijem, MuleBar vrnem v žep. Vzpenjam se proti Grintovcu, kjer me čaka Jani. Ko po 14 urah in 45 minutah pridem na vrh nekoliko za časovnico, me takoj pomiri, saj ve, da moja časovnica ni povsem realna. Še vedno sem dobro na poti! Prijatelj me suvereno oskrbi in Kočne, evo naju. Kakšna razdrta gora je to? Če rečem, da je vse skupaj eno samo kotaleče sranje, sem strašansko nežen v primerjavi z izrazi, ki sem jih uporabil med »bluze-njem« po njej. Jani me je miril in opozarjal na varnost, sam pa sem se poslavljal od uspešno izvedenega projekta. Na Kokrski Kočni sem zaostajal za mojo časovnico pol ure. Spust ni bil nič boljši, dokler ni Jani našel lepega izhodana melišče, ki naju je elegantno izvrgel na travnato
pobočje. Neveijetno, kako se je počutje takoj obrnilo na bolje. Noge so bile še vedno dovolj močne. Nasproti je pritekel Denis Sitar s psom in prinesel svežo energijo. Močno sem dvignil tempo in poskušal ugotoviti, kaj me je tako razburilo na Kočnah. Predvsem drobir, grušč in počasno napredova-njenavzdol. Noge so po tolikih urah meh-
Srečanje na Grintovcu z Janijem Marnom (na levi), ki je Mateja spremljal do cilja.
ke, utrujene in ne nudijo najboljše opore. Glava ni sveža, pogled bolj mračen, čas pa hiti z nadzvočno hitrostjo. Spomnil sem se šale, zapisane v Zaplotnikovi knjigi, ko so se na eni od himalajskih odprav med seboj zbadali: »Močan kakor bivol in pameten ravno toliko!« Bojda zna bivolja krava najbolj otopelo buljiti v svet. Mislim, da sem bil s počutjem tam nekje. Če ne bi bilo Janja, bi kar tam ostal in se sčasoma spremenil v trdo skalo. Že naslednji dan pa bi se odkotalil navzdol, tako kot vse tam gori. Pademo na Kokrsko sedlo, kjer nas čaka s slovensko zastavo pogrnjena miza. Za pogrinjek so poskrbeli Tanja, Matjaž Reisner in Uroš Košir. Vse je brezhibno. Topla juha, MuleBar, piškoti mi teknejo, medtem ko mi Tanja namaže noge in zamenjam nogavice. Prepričan sem bil, da mi časovni limit 24 ur ne bo uspelo uloviti. Skalo sem drgnil že slabih 19 ur, a sem bil vseeno odločen, da dokončam čim hitreje in enkrat za vselej zaključim s to težko traso. Počutim se dobro, pokazalo se je celo sonce, ki je zapuščalo ta, z znojem prepojen dan. Poslovim se od prijateljev, z Jani-jemse povzpneva na Kalško goro v 43 minutah. Na Kalškem grebenu je bil še dan. Čas 20 ur in 29 minut je znova obetal, a nisem želel preveč razmišljati. Samo gasa »pa bo že deu pokazou kje smo«, bi rekel legendarni Kamničan Tomaž Humar. Spust in vzpon na Vrh Korena. Vpis v knjigo in že drviva proti planini Koren. Zaostanek je le še 17 minut! Prevzamem vodenje in navijem ritem teka. Na Kriški planini sem bil še 12 minut v zaostanku. Pripraviva čelni lučki kajti dan se poslavlja. Spust proti planini Osredek. Samo navzdol, navzdol. Takrat sem vedel, da bom ujel limit 24 ur, a začutil sem tudi, da sem blizu Juretovemu rekordu. Ne popuščam. Pri potokih na Klemen-čevem mi pade na tla mobitel in razbije se monitor. Pobere ga Jani, sam pa že drvim proti Bi-stričici in Stahovici. Jani nekaj časa sledi, potem njegova lučka zamre v ozadju. Vmes dvakrat, trikrat pogledam na uro in vem, da bo na tesno. Tempo je ubijalski, vendar ne popuščam.Tole so Grintovci Extrem tretjič in zadnjič! Nezavest je dovoljena!
Ko ustavim uro, padem na lepo, mehko travo pred Cal-citom. Uspelo mi je! 23 ur 23 minut in 52 sekund pomeni le dobro minuto hitreje od Jureta. Ležim, diham... Dokončano je. Dolgoletne sanje in želje so se končno uresničile, prigarano. Prijatelji, ki so me pričakali, se veselijo z menoj. Močni stiski rok so dovolj zgovorni. Priteče tudi Jani in me zalije s šampanjcem. Takšne družbe in veselja res nisem pričakoval. Psihično in fizično izpraznjen sem jim zelo hvaležen za takšen sprejem.
Ko danes gledam zapiske, vidim, da je bila moja časovnica tempi-rana na 23 ur in 20 minut. Precej ostro in samozavestno glede na moje sposobnosti? Mogoče. Vem pa, da sem se iz vseh neuspelih poskusov veliko naučil, dosedanje krize so mi dale veliko gradiva za razmislek, da se jim v bodoče ognem oziroma jih elegantno, kar se le da, zaobidem. Izgleda, da mi je nekaj tega uspelo vnovčiti.
Da zaključim. Srečen sem, da sem končno uspešno sklenil krog. Srečen tudi, ker mi je to uspelo v 24 urah. Kot tretjemu. Sedaj še bolj cenim dosežek tekaških prijateljev Jureta in Janja. Tako kot onadva se strinjam, da je na tej trasi potrebna izredna zbranost, zato mora imeti varnost prednost pred hitrostjo. Mogoče je 24-urni limit res izziv, a najbolj pomembno je varno priti nazaj na izhodišče. Zaradi velikega števila jeklenic in klinov je trasa primerna le za tiste, ki se v takšnem okolju dobro znajdejo. Pravi letni čas in primerno vreme so zelo pomemben faktor. Vse ostalo, vključno z gorniško etiko in poštenim pristopom, je prepuščeno vašim odločitvam.«
Pogovarjala se je ANITA MEJAČ
Med nebom in steno.
V pisano jesen s Študentskim klubom Kamnik
Izleti, smučanje, plesni tečaji, standup in koncert v Samčevem prehodu so le drobec vsega jesenskega dogajanja za študente in dijake. Brezplačen vpis, številne ugodnosti in popusti v Kamniku in okolici izboljšujejo obštudijsko življenje.
V Kamniku je SKK že več kot 15 let sinonim za bogato obštudijsko življenje, študentske popuste in ugodnosti. Minulo študijsko leto
smo skrbeli, da so kamniški študenti svoj prosti čas preživeli čim bolj koristno in tako bo tudi letos. Poletne mesece smo preživljali na enodnevnih morskih izletih, kolesarili po Sloveniji, Istri in po Dolomitih, kjer smo osvajali iz Gira poznane prelaze. Sportni vsakdan še vedno traja, saj se pod budnim očesom miss športa Klare Krošelj skupina študentov in dijakov vsako sredo pripravlja na Ljubljanski maraton.
Rok'n'band je razgrel množico pod šotorom v Termah Snovik.
Pomemben del zdravega življenja je tudi hrana, ki v modernem svetu pritegne vse več zanimanja, zato ni presenetljivo, da je predavanje Milana Hervola o presni hrani septembra v Kavarno in galerijo Majol-ka privabilo množico poslušalcev in degustatorjev. Tematika je aktualna in očitno zelo zanimiva tudi za kamniško publiko.
Megažur s ŠKK v Snoviku in Eurobasket 2013
Slovo od poletja smo proslavili z Mega žurom v Termah Snovik, kjer so nas pozno v noč zabavali Ansambel Galop, Kalaia in legendarni Rok'N'Band. Večer je bil prav poseben tudi zaradi podelitve nagradne igre ŠKK in Term Snovik. Na razvajanje v Rajskem apartmaju v Termah Snovik je odšel Aleks, Man-ca pa si je za nagrado ogledala kar finalno tekmo Eurobasketa 2013. Septembra nas je tako mlade in stare zajela košarkarska vročica. Poleg najugodnejših vstopnic za ogled tekem v Ljubljani smo za člane pripravili tudi ogled tekem na velikem platnu, kjer smo ob večerih redno stiskali pesti za naše junake. Navijali smo tudi v dvorani Stoži-
ce, kjer smo si v živo ogledali obe polfinalni in finalno tekmo. Nekaj vstopnic za košarko smo razdelili v nagradni igri, najbolj zanimive pa smo licitirali na dobrodelni dražbi. Odziv je bil dober, z izkupičkom pa bomo pomagali kamniškim osnovnošolcem do zimske šole v naravi.
Kaj se obeta?
Spored dogodkov je podoben kot v prejšnjih letih. Brezplačna večerna rekreacija za študente in dijake je sestavljena iz odbojke, malega nogometa in dvoranskega hokeja, predvsem punce pa že veselo migajo na aerobiki. V oktobru se obeta izlet v Zagreb in Gardaland,v Domžalskem FIT-FIT bo spoznavni bowlingparty za študente, ogledali si bomo tudi oktobrski sneg na avstrijskih ledenikih. Če bo vreme naklonjeno, se bomo odpravili na Triglav, čaka pa nas še kvartopirski turnir v pokru, plesna delavnica swinga in še marsikaj. Vseslovenska študentska krvodajalska „akcija Častim pol litra bo člane ŠKK nagradila s sprehodom po ZOO Ljubljana, vabljeni, da se nam pridružite 10. oktobra. Prevoz bo organiziran.
Naštete ugodnosti so na voljo vsem članom SKK. Članstvo je brez-
plačno za študente in dijake občin Kamnik in Komenda, ugodnosti in popuste pa subvencionira Stu-dentska organizacija Slovenije. Za vpis je potrebno le novo potrdilo o šolanju (2013/2014). Ob vpisu dobi vsak član darilo, hkrati pa sodeluje v žrebu za celotedensko smučanje v Orcieresu v Franciji. Tja se namreč sredi decembra na smučarsko in zabavno otvoritev sezone odpravlja skoraj 50 študentov in študentk iz SKK. Na festivalu Knock Out bodo nastopili tudi Kingston in BFM, organizatorji pa pričakujejo kar 1500 obiskovalcev.
Ne le za študente, za vsakogar!
Zaključek nagradne igre za dva smučarska aranžmaja na ski ope-ningu v Franciji bo konec oktobra na odru sredi Samčevega predora, ko bo srečnima nagrajencema nagradi predal Uroš Kuzman, najboljši standup komik leta 2012. Nastopil bo skupaj z legendarnim pionirjem standupa v Sloveniji, Perico Jerkovičem, oba pa bosta publiko ogrela za nastop skupine Victory. Vse skupaj bo dišalo po pečenem kostanju in kuhanem vinu, saj je oktober čas za študentski Kostanj in vino. Dogodek je podprla tudi Občina Kamnik, zato vsi lepo vabljeni. Vstopnine ni!
Projekt simbioza in zbiranje zamaškov
Od 21. do 25. oktobra se Studentski klub Kamnik pridružuje projektu Simbioza. V naših prostorih na Glavnem trgu 23 v Kamniku (med Občino in sodiščem) se bodo ob izzivu modernega sveta - računalništvu - srečale različne generacije. SKK je ena izmed točk, kjer bodo mlajše generacije izku-šenejšim ponudile roko in jim približale veščine uporabe sodobne tehnologije. Obenem se v obratni smeri prelivajo življenjske izkušnje in modrost. Vse, ki bi želeli sodelovati, vabimo, da se nam pridružijo. Informacije o dogajanju na projektu Simbioza, o klubskih aktivnostih, ugodnostih in še čem, najdete na spletni strani www.skk.si, na telefonski številki 041/753-572 ali v ŠKK info-točki, ki je najbolj prijazna soba v Kamniku. Zakaj? Najbolje, da se prepričate kar sami. Pridite na obisk, s seboj pa le prinesite tudi kakšno pest plastičnih zamaškov, ki jih zbiramo za Aljaža, dečka s cerebralno paralizo. Da bo življenje zanj in za njegovo družino za odtenek lažje, bo pripomogel vsak zbrani zamašek.
Vse študente vabimo, da se nam pridružijo in želimo uspešen študij v novem študijskem letu!
ŠPELA NOVAK
NAŠA DOBRODELNOST - ZANIMIVOSTI
11. oktober2013 11
Dvižna ploščad in prilagojeno vozilo za invalida so njihove sanje
Pomagajmo Aljažu Kernu
Kako tezkoje reči »moj otrok ima cerebralno paralizo. Končno sva sprejela dejstvo, daje najin Aljaž najprej otrok in šele nato otrok sposebno potrebo, 'sprejela svaga takšnega kotje inpočistila v svojihglavah.«
Oktobra bo mali Aljaž dopolnil šest let. In če bi bilo vse idealno, bi šel letos v prvi razred s svojimi vrstniki v Komendi. Vendar je realnost povsem drugačna. To sta njegova starša mami Sonja in očka Zdenko spoznala kaj kmalu po zapletu, ki se je odvijal pred in med urgentnim porodom.
Neštetokrat si je Aljaževa mami postavila vprašanje: »Zakaj nisem bila bolj vztrajna?« Tako grozen občutek samoobtoževanja jo najeda že vsa leta.
Tako, kot vsak par, sta se rojstva svoje kepice veselila tudi Kernova. Amniocenteza je pokazala, da je vse »bepe« in tisti XY, da bo fantek. Takrat sta izbrala tudi ime. »Aljaž bo!« Predvideni sprejem v porodnišnico za carski rez je bil 26.10.07. In če bi teklo vse po načrtih, bi se Aljaž moral roditi 29.10. 2007. Takoj so bili zaskrbljujoči izvidi. Posteljica je bila že močno zrela in kalcinirana. Zaznali so tudi preveč plodovnice. V urinu pa dva proteina. Po vsem tem bi vsako nosečnico zadržali v porodnišnici na opazovanju, vendar se je ginekologinja odločila mamico
Sonjinipriljubljeni citati:
Na koncu bo vse dobro, če še ni dobro,
potem še ni konec.
Življenjeje risanje brez radiranja.
(Oskar Kokoschka)
Kar te ne ubije te okrepi.
poslati domov z navodili, da se vrne 2. 11. Dojenček je bil v nevarnosti! Čeprav je Sonja takoj postavila vprašanje glede nepravilnega delovanja posteljice, je morala domov. Zdravnica pa je dejala, da bo en teden še vzdržala. Starša sta stroki in ginekologinji zaupala, saj vendar vedo kaj delajo. Občutek nelagodja ju je že načel.
Dihalna stiska in umetna koma
Notranji občutek ju ni varal. 29.10.2007 proti večeru so se pojavile bolečine, ki so se stopnjevale. Trebuh je v trenutku postal trd kot kamen in ni popustil. Z »nadzvočno« hitrostjo sta se pojavila na urgenci, kjer
Med bučami in okrasnim zeljem
Tudi letošnja jesen se je začela s tradicionalno razstavo buč v Arbore-tumu Volčji Potok, ki pa so jo obogatili z okrasnim zeljem in ohrovtom. Jedilne buče, zelje in ohrovt popestrijo jedilnike, medtem ko okrasne buče in okrasno zelje lepo okrasijo okolico. Kot pravijo v marljivem in ustvarjalnem kolektivu Arboretuma Volčji Potok, se bodo buče konec meseca poslovile, okrasno zelje in ohrovt pa bodo krasili park tudi v zimskem času.
Z razstavo buč in okrasnega zelja, ki je na ogled do 20. oktobra, želijo obiskovalcem pokazati, da je lahko tudi zelenjava zanimiva za urejanje okolice.
Buča, po Grkih imenovana tudi mogočna hči matere Zemlje, sodi med najstarejše gojene rastline, saj je bučne pečke divje rastočih vrst grizljal že paleolitski človek pred 15.000 leti. V kulinariki je cenjeno predvsem bučno olje iz semen, meso, kakor tudi sama semena, koristne pa so tudi kot anti-oksidativna hrana.V farmaciji so jih uporabljali že stari Grki in Rimljani in tudi Kitajci. Farmacevtski pripravek dobrodejno vpliva na inkontinenco, bogata vsebnost karotenoidov pa pomaga pri preprečevanju različnih vrst raka, pri srčnih obolenjih, očesni mreni in degeneraciji rumene pege.
V raznoliko uporabnost buč sodi tudi izdelovanje glasbil (kjer iz posušenih plodov naredijo ropotulje, bobne, flavte, trobente, ksilofone), pred razvojem lončarstva so iz posušenih plodov izdelovali košare, sklede in vrče za shranjevanje vode, vina, hrane, tobaka. V mističnem svetu odigra pomembno vlogo v mitologiji, s svojo simboliko pa tudi v slikarstvu in leposlovju.
Družina se je kmalu povečala. Aljaž je dobil navihanega bratca Lukca.
so na CTG meritvah ugotovili le še 60 srčnih udarcev/min. Otroku je že močno primanjkovalo kisika, zato so se odločili za urgentni carski rez. Šok in zanikanje hkrati sta mamico Sonjo popolnoma ohromila, ko so ji povedali, da je Aljaž na intenzivni negi. Celotno odluščenje posteljice od maternice je posledično povzročilo težave in hipoksijo (pomanjkanje kisika) pri dojenčku. Rodil se je že brez mišičnega tonusa, torej ohlapen in brez utripa. Oživljali so ga dve minuti in po treh urah so se pojavili še možganski krči. Sledila je 72-urna umetna koma in ohladitev telesa na 34 stopinj C. »Dobesedno sem mislila, da imam nočno moro«, nam s solzami v očeh pripoveduje Sonja. »Tudi ta pogovor je zame prava psihoterapija, saj ponovno podoživljam dogajanje in občutke, tako, da sekomaj zadržujem«.
Svet se jim je podrl v trenutku
Ko je bil Aljaž star leto in pol je bilo že vidno, da zaostaja v razvoju za svojimi vrstniki. Veliko podpore sta starša dobila v ZD Domžale pri fizioterapevtki in drugih starših. Še posebej sta oporo našla v sončkovem društvu za cerebralno paralizo Ljubljana, kjer se udeležujejo poletnih družinsko terapevtskih kolonij in šole za starše. Spoznali so, da je potrebno uživati vsak dan posebej. Zaključili so s preteklostjo in začeli živeti za sedanjost in prihodnost.
Aljažu in celotni družini bi želeli zagotoviti pogoje za lažje življenje. Aljaž postaja čedalje težji in mansardno stanovanje z vsakim dnem bolj oddaljeno. Premajhno postaja tudi osebno vozilo za invalidski voziček, katerega pravkar pričakujejo. Svojo energijo so usmerili v čim lažje vključevanje v ožje in širše okolje. Še vedno pa ostaja upanje, da bo morda Aljaž nekega dne shodil in govoril, kajti nikoli ne veš, kaj te čaka v življenju in tako je tudi prav.
Tekst: RAJKA MEŠE Foto: osebni arhiv
Aljaževi družini lahko pomagate: Dobrodelni koncert za Aljaža bo 26. 10. 2
i koncert rani Komenda
2013 v Športni dvo-
Zbiranje prostovoljnih prispevkov je možno preko transak-cijskega računa:
TRR: 02312 0011158889, sklic: 00 29102007, namen: Aljaž Kern prostovoljni prispevek
Zbiranje zamaškov: podatke o zbirnih mestih dobite pri očetu Zdenku na 041 458 314.
Priložnost, da postaneš prostovoljec tudi ti
Po poletnih počitnicah smo imeli prostovoljci iz Medgeneracijskega društva Jesenski cvet v letošnjem letu že 5. intervizijsko srečanje. Prostovoljci s svojo pozitivno energijo in občutkom za sočloveka tedensko skrbijo, da se sestajajo v skupinah s starejšimi ljudmi, ki srečanja polnijo z bogastvom, ki ga nosijo v sebi. Namen skupnih srečevanj je medsebojna povezanost ljudi v prijateljsko skupino, ki temelji na dobrih medčloveških odnosih. Tako je temeljna dejavnost skupin pogovor. Poleg pogovora se v skupinah odvijajo tudi druge aktivnosti v skladu z interesi članov skupine. Tako nekateri člani radi pojejo, drugi preizkušajo svoje igralske sposobnosti, nekateri pa ustvarjajo različne izdelke. Vsem skupinam je skupno praznovanje rojstnih dni članov skupin.
Na območju kamniške občine deluje pet skupin v okviru Medgenera-cijskega društva Jesenski cvet, sicer pa je na širšem območju v društvo vključenih skupno 26 skupin. Skupine delujejo po programu Skupine starih ljudi za samopomoč. Voditelji teh skupin so prostovoljci, ki so se za vodenje teh skupin usposobili pri Zvezi društev za socialno gerontolo-gijo Slovenije.
Ugotavljamo, da so še potrebe po ustanovitvi novih skupin, kamor se bodo imeli možnost vključiti starejši ljudje, ki si želijo medsebojnega druženja, pogovora, novega prijateljskega kroga ljudi.
Tako v društvu iščemo nove prostovoljce, ki se radi družijo s starejšimi osebami, so pripravljeni del svojega prostega časa nameniti prostovoljnemu delu in se za to tudi ustrezno usposobiti. Skupino običajno vodita dva prostovoljca v voditeljskem paru. V začetku novembra se bo v Domžalah pričelo novo usposabljanje prostovoljcev za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč, zato vabimo vse tiste, ki vas zanima naše delovanje, kot prostovoljca ali kot člana skupine, da nas pokličete na 041 287 851 (Tatjana) ali 041 384 556 (Kartini). Obiščete lahko tudi našo spletno
stran www.jesenskicvet.si	TATJANA PRAŠNIKAR
Jesenski pohod in
medgeneracijsko
druženje
Zadnji četrtek v septembru smo imeli motniški Polžki jesenski športni dan. V okviru projekta Medgeneracijsko sodelovanje so se nam pridružile upokojene gospe, ki so nas z veseljem spremljale. Že zgodaj smo se odpravili peš proti Vrhem. Pot je bila zanimiva in poučna, saj smo opazovali jesenski gozd, iskali plodove in uspešno premagovali pot. Na cilju smo se posedli in malicali. Upokojenke so nam pripravile eno luštno POVŽARI-JaDO. Gospa Majda Zupančič je vodila igre, v katerih smo vsi sodelovali. Pihali smo balone, trenirali možgane z ugankami, preskakovali kolebnice in tekmovali v spretnosti. Zmagala je modra ekipa in si prislužila medaljo-polžjo hišico, vsi pa smo se na koncu posladkali in veselo zapeli. Domov smo se vrnili prijetno utrujeni in nadvse zadovoljni. Dogovorili smo se, da se kmalu vidimo.
Misli učencev:
Bila sem vesela, ker sem hodila z učiteljico.
Všeč mi je bila dolga pot in hoja.
Bila sem vesela, ker smo tekmovali in potem zmagali.
Ker zelo rad hodim, sem se imel lepo.
Všeč mi je bilo, ker sem lahko tudi jaz - prvošolka tekmovala.
Imel sem se zelo lepo in bil sem vesel druženja z babicami.
Užival sem na pohodu.
Všeč mi je bila igra napihovanje balonov.
Zelo mi je bilo všeč, ker so nam babice posodile pohodne palice.
Zapisali motniški Polžki z učiteljicama

Uspešen zaključek sezone gorskih tekačev
S 34. tekom na Šmarno goro je Eritrejec Teklay, kralj Grintovca 2012 in 2013, postal zmagovalec svetovnega pokala v skupnem seštevku. Uspešno pa se je končala tudi dobrodelna akcija v njegovo pomoč, tekači KGT Papež ponovno izjemni
Na letošnji zaključni tekmi za Pokal Slovenije v gorskih tekih na Šmarni gori so se tekači KGT Papež ponovno odlično izkazali.
V otroških kategorijah je kar devet tekačev in tekačic stalo na zmagovalnih stopničkah. Med mlajšimi dečki /deklicami (600 m) je zmagal Miha Podbregar s časom 3:57, njegov brat Rok je bil četrti, Luka Prelovšek peti. 2. in 3. mesto sta zasedli Jjaša Čirovic in Maša Viriant, od 7.- 9. mesta so sledile Hana Dobovšek, Eva Šinkovec in Iza Škrtič.
Zmagovalne stopničke pri dečkih so bile rezervirane za tekače KGT Papež: 1. mesto je pritekel Rok Sušnik s časom 3:39, drugo Miha Oražem, tretje Luka Uranič, Nik Bencek je bil šesti. Ana Milovic je zmagala pri deklicah.
Starejši dečki/deklice so tekli na 2,5 km dolgi progi, zmagal je Blaž Uršič (13:30), peti je bil Uroš Čirovic, Lucija Pevec je bila druga.
Na daljši progi (10 km) so se pomerili mladinci, člani in članice. Mladinci so se odlično odrezali: drugi Rok Bratina, tretji Anže Božič, peti Nik Mernik, šesti Jošt Lapajne, osmi Aljaž Božič.
Med člani je 1. in 2. mesto pripadlo eritrejskima tekačema Teklu (41:37) in Tekleyu, odličen peti je bil Mitja Kosovelj, 7. Nejc Kuhar, 10. Gašper Bregar, 24. Simon Novak, 26. Aljaž Kožuh. Med ml. veterani/veterankami je 3. mesto pripadlo Metodu Bregarju, 4. Mirku Janjatoviču, 13. Franciju Sušniku. Urša Trobec je bila prva. Pri st. veteranih je zmagal Franci Teraž, Bojan Kožuh je bil peti.
S slovesno podelitvijo medalj in priznanj je potekala tudi finalna podelitev v skupnem seštevku za svetovni pokal WmRa Grand Prix tekmovanj. Zmagovalka med članicami je bila Slovenka Mateja Kosovelj, Urša Trobec je bila deveta. Med člani je bil absolutni zmagovalec Azaria Teklay, peti Mitja Kosovelj, sedmi Nejc Kuhar, enajsti Gašper Bregar.
Z zaključno tekmo se je zaključila tudi dobrodelna akcija slovenskih gorskih tekačev in njihovih somišljenikov za Eritejca Teklaya, dvakratnega kralja Grintovca.
Življenjska zgodba Azerye Teklaya
Prvič smo se seznanili na Svetovnem prvenstvu na Veliko planino leta 2010, ki so se ga udeležili tudi eritrejski tekači. Spominjam se ekipe, ki je prišla z vlakom, zelo skromno oblečena, predvsem pa zelo lačna. Ko je lani je postal kralj Grintovca, smo v času njegovega bivanja v Gostišču pri planinskem orlu navezali prijateljske stike in izvedeli za njegovo življenjsko zgodbo. 35-letni športnik Teklay je poročen, četrti otrok je na poti. Živi v Asmari, glavnem mestu Eritreje, ki od osamosvojitve doživlja spopade, ki so prerasli v pravo vojno. Kot 20-letnik je bil rekrutiran v vojsko, kjer je v treh letih na fronti doživljal vso krutost in nesmisel vojne. Edini izhod iz vojnih grozot je videl v športni poti. Pri 25. letih je pričel trdo trenirati, hitro je napredoval in bil izbran v reprezentanco za svetovno prvenstvo, osvojil srebrno medaljo, nato še dvakrat. Dobil je službo v vojski, njegova mesečna plača znaša 15 dolarjev. Graditi je začel skromno »hišo«, rad bi opravil vozniški izpit, ki je za njihove razmere pravo bogastvo, saj stane 250 dolarjev, a vse bo moralo počakati, kajti življenje je neusmiljeno.
Eritreja je ena najrevnejših dežel sveta, zato prebivalci kot ekonomski emigranti bežijo po vsem svetu. Moški so vojaški obvezniki vse do 60. leta, zato legalno ne morejo zapustiti države, razen pod posebnimi pogoji, recimo kot športniki. Tako je letos v sosednji Sudan pobegnil njegov brat, sicer brezposelni učitelj, ki je Teklayu v življenju veliko pomagal. V Sudanu so ga zajeli teroristi, ki ugrabljajo begunce in od svojcev zahtevajo visoke odkupnine. Za Azerio so vedeli, da kot športnik potuje v Evropo, za take pa mislijo, da so bogataši. Po dolgih pogajanjih, kjer je šlo tudi za življenje, so se pogodili za odkupnino okoli 6000 dolarjev. Denar so zbrali v širšem sorodstvu, navezali stike z znanci od znancev širom po svetu, si sposoditi na črnem trgu, kjer z oderuškimi obrestmi izsiljujejo reveže. Tako so splavali po vodi načrti za bodočnost. Njegova športna kariera se bliža koncu. Najprej mora poplačati dolgove, v katere je zabredel zaradi bratovega nesrečnega primera, nato bo začel znova.
Zato smo se gorski tekači in somišljeniki odločili za dobrodelno akcijo. Organizator teka na Šmarno goro je pripravil tudi tekmo Rekord, kjer si je Teklay z rekordom prislužil nekaj denarja. Namenili so mu tudi vso startnino teka na Šmarno goro. V KGT Papež smo mu na različne načine veliko pomagali že v prejšnjih letih. Enotno smo se odrekli tradicionalnemu pikniku in mu podarili 1050 evrov, Gostišče pri planinskem orlu, ki je bil letos njegov drugi dom vse od teka na Grintovec, mu je nudilo brezplačno gostoljubje, s prispevki so se oglasili tudi posamezni tekači s skupno mislijo, da smo storili dobro delo.
MIRA PAPEŽ
Iz tabora Calcit Volleyball
V soboto se začenjajo prvoligaške tekme
V četrtek so odbojkarji Calcit Volleyballa v Topolšici v prvi tekmi osmine finala pokala Slovenije odigrali prvo uradno tekmo v letošnji sezoni, v soboto pa bodo v prvem krogu 1. DOL za moške ob 20. uri v kamniški športni dvorani gostili ravenski Fužinar. Teden dni pozneje bodo z uradno sezono krenile tudi kamniške odbojkarice in že v uvodu srednjeevropske lige jih pred domačimi navijači čaka obračun z Novo KBM Branikom. Ogrevanje za slovenski derbi bodo imele tri dni prej, ko bodo prav tako doma v prvi tekmi osmine finala pokala Slovenije gostile ekipo iz Zreč.
Če je soditi po zadnjih pripravljalnih tekmah Kamničanov, so varovanci Marka Brumna dobro pripravljeni na začetek sezone, saj so brez izgubljenega niza slavili na turnirjih v Kanalu in v Novi Gorici. Obakrat so bili boljši od Salonita in Go Volleyja.
»Na zadnjih tekmah je bilo v naši igri opaziti napredek, veseli me fanatična borba, ki jo kažejo naši igralci. Težko je na osnovi prijateljskih tekem oceniti naše možnosti v prvenstvu, toda če ne bo nepredvidenih dejavnikov, tu mislim na poškodbe in bolezni, imam dobre občutke, kajti v ekipi je resnično dobra kemija. Prvi favorit za naslov državnega prvaka ostaja ACH Volley, hujši pa bo boj za drugo mesto. Morda so trenutno v prednosti Panvita Galex in Maribor, takoj za njimi smo že mi, pa tudi Salonit in Go Volley, odvisno koliko bo igral Jasmin Čuturič, so zelo blizu«, pred začetkom državnega prvenstva napoveduje Marko Brumen, ki bo tudi v letošnji sezoni vodil kamniško ekipo. Svoje vrste so okrepili z Andrejem Štember-garjem Zupanom, ki je lani igral za Astec Triglav, v matični klub sta se vrnila Tine Kvas in Aleksander Ribič, novinec pa je mladi 18-letni up slovenske odbojke Tonček Štern, ki je v minuli sezoni že igral za mladince Calcita.
Poleg obeh domačih tekmovanj bodo Kamničani, ki so se v letošnji sezoni odrekli igranju v srednjeevrop-
zentanci nekaj časa odsoten, v tem času je njegovo delo opravljal Aljoša Jemec.
V pripravljalnem obdobju Kamničanke niso izgubile niti ene tekme. Prejšnji teden so v gosteh premagale italijanskega B-1 ligaša iz Vidma, nato v petek na turnirju v Novi Gorici še italijanskega A-2 ligaša iz Bolzana in domači Go Volley, dan pozneje pa v Celovcu še domačo ekipo in Hartberg.
Gašper Ribič je s pripravljalnim delom sezone zadovoljen, nekaj besed je namenil tudi pričakovanjem v novi sezoni: »V srednjeevropski ligi bo naš cilj uvrstitev na zaključni turnir najboljše četverice, v obeh domačih tekmovanjih uvrstitev v finale, v pokalu challenge pa bomo skušali izločiti švicarsko ekipo Franches-Mon-tagnes, potem pa bomo videli kako naprej.«
Uspešni v mlajših kategorijah
Tudi obe drugi kamniški ekipi bosta z državnim prvenstvom začeli v soboto. Ženska ekipa bo pod vodstvom Francija Obol-narja igrala v 2. DOL - zahod, v uvodnem krogu pa jo čaka gostovanje v Novem mestu. Mlade Kamničanke so v pokalnem tekmovanju po zmagi nad tretjo ekipo Luke Kopra v tretjem
Zmagovalke turnirja Calcit Volleyball.
ski ligi, igrali še v pokalu challenge, kjer se bodo v drugem krogu pomerili z ekipo Mladosti iz Brčkega.
Kamničanke močnejše še za kanadsko reprezentantko
Calcitovke bodo z uradnim delom sezone pričele teden dni kasneje kot njihovi klubski kolegi. V primerjavi z moško ekipo je ženska v letošnji sezoni popolnoma spremenjena. Od lanske ekipe so ostale le sestri Eva in Nika Mori, Tjaša Turnšek in Ana Hribar, vse druge so novinke v ekipi, z izjemo Petre Vrhovnik, ki se je po letu dni vrnila v Kamnik. Kamniški dres bodo ^prvič nosile ena najbolj nadarjenih slovenskih odbojkaric Lana Ščuka, slovenske reprezentantke Mojca Božič, Sara Valenčič in Meta Jerala ter blo-kerke Tamara Borko, Anja Kavčič in Lucy Charuk. Do menjave je prišlo tudi na trenerski klopi, saj bo ekipo vodil dolgoletni kapetan Calcita Gašper Ribič, ki je bil zaradi obveznosti v moški repre-
krogu v gosteh morale priznati premoč ekipe ATK Grosuplje. Že v drugem krogu pokala Slovenije je s tekmovanjem končala druga moška ekipa Calcita, ki bo tudi v tej sezoni igrala v 3. DOL - zahod. V prvem krogu bodo gostovali pri drugi ekipi Astec Triglava.
Nadvse uspešno so novo sezono začeli v mlajših kategorijah. Mladinke in mladinci so se že uvrstili na četrtfinalne turnirje. Če je soditi po njihovih uvodnih predstavah, se bodo v nadaljevanju sezone potegovali najmanj za uvrstitev na zaključni turnir, kamor se uvrstijo najboljše štiri ekipe. Z dvema zmagama so sezono začele tudi kadetinje Calcita, tudi starejši dečki pod vodstvom Jureta Sitarja so v državno prvenstvo krenili z dvema zmagama. Manj uspeha je imela druga ekipa starejših deklic, ki je v svoji kvalifikacijski skupini izgubila obe tekmi, medtem ko bo prva ekipa s tekmovanjem začela prihodnji teden.	MIHA ŠTAMCAR
FOTO: Jernej Stavbar
Dobrodošlica ob vrnitvi z EP KICKBOXINGA
Klub borilnih veščin Domžale je 21. in 22. septembra organiziral 2.Klubski boksarski tabor za članice in člane kluba v odličnih klubskih prostorih Smučarsko skakalnega kluba Sam Ihan, kjer se je izvajal program za najmlajše
in starejše člane. Piki na i pa je bil nedeljski jutranji prihod repre-zentantov iz kluba Teje in Hane Mihelčič iz Komende ter Andreja Repnika iz Kamnikaz Evropskega kadetskega in mladinskega kickboxing prvenstva na Poljskem.
Teja, Hana in Andrej so se odlično odrezali na prvenstvu in jim želimo še veliko dobrih rezultatov v prihodnosti.
MARJAN BOLHAR Foto: Janez Ravnikar
V avstrijskem mestecu Feistritz na Koroškem je 5. oktobra potekala medregionalna plezalna tekma, ki sodi v sklop pokala Körnten-cup. Tekmovanje je bilo v težavnostnem plezanju, kjer so plezalci do 14. leta plezali z varovanjem od zgoraj, medtem ko so vsi starejši plezali s sprotnim vpenjanjem vrvi. Tekme se je udeležilo devet kamniških športnih plezalcev iz Mladinske šole športnega plezanja ter
Rajko Zajc iz kluba ŠPO Kamnik, ki tekmuje v članski kategoriji.
V zadnji sezoni so se mladi kamniški plezalci poleg tekem državnega prvenstva udeležili večine tekem medregionalnega in mednarodnega nivoja v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem in vedno dosegli nekaj izvrstnih rezultatov. Tekma v Feistritzu po uspešnosti ni bila nikakršna izjema, saj je od desetih plezalcev kar pet doseglo kolajne,
vsi ostali pa so se prav tako uvrstili na odlična mesta med deseterico najboljših.
Dominika Kodra je v kategoriji do 12 let dosegla 1. mesto, Betka Debevec je v isti kategoriji priplezala na 2. mesto, Tina Jereb je v kategoriji do 16 let dosegla 2. mesto. V najstarejši kategoriji je Rajko Zajc dosegel 1. mesto in Gregor Spruk 2. mesto.
Kamniški plezalci odlični na medregionalni tekmi v Feistritzu
ŠPORT-ZANIMIVOSTI
11. oktober2013 13

Kamničani na svetovnem prvenstvu v Trentu
Predzadnji septembrski vikend je v Trentu, v osrčju italijanske pokrajine Trentino, potekalo svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu za veterane in amaterje. Med slednjimi so kamniške barve uspešno zastopali člani Kolesarskega društva Alpe - kar devet se jih je kvalificiralo za nastop, med veterani pa je za slovensko reprezentanco odlično nastopila Vida Uršič, ki se je s prvenstva vrnila z bronasto medaljo v svoji kategorijiv vožnji na čas.
KD Alpe najštevilčnejši slovenski klub na SP
Uvrstitev med prvih 25 odstotkov najvišje uvrščenih v kategorijah na Maratonu Franja je prinesel vstopnico za nastop na svetovnem prvenstvu. Nina Mermal, Grega Filipič, Simon Kurent, Primož Bencek, Igor Grudnik, Gašper Erman, Tone Klemenc inTadej Podpečan so se pomerili v nedeljski 112 kilometrov dolgi cestni dirki s 3000 metri višinske razlike in s ciljem na zaključnem vzponu na znameniti Monte Bondone. Najvišje sta seuvrstila Nina Mermal, ki je med ženskami v kategoriji od 16 do 29 let dosegla odlično 5. mesto, in Grega Filipič, ki si je v hudi konkurenci znotraj svoje kategorije priboril 21. mesto.
Nina je v cilju povedala: »S časom, ki sem ga dosegla, sem zadovoljna. Prvikrat me je čakala tako zahtevna preizkušnja s 3000 metri višinske razlike in kar 20 km vzponom. Trasa je bila speljana po res lepih koncih Trentina, za dodatno motivacijo so poskrbeli navijači ob progi, tako da mi prvenstvo ostaja v zelo lepem spominu«.
Iztoka Kureta je pred cestno dirko čakal še nastop na petkovem kro-nometru, ki ga je končal na zelo solidnem 22. mestu v kategoriji. Glede na osvojeno 4. mesto na svetovnem prvenstvu v Belgiji pred dvema letoma pa so bila pričakovanja kljub temu nekoliko večja. »Kronometer se žal ni izšel po mojih pričakovanjih, sem pa toliko bolj vesel rezultata s cestne dirke, saj je bila letošnja trasa za moj profil kolesarja precej težja in sem pričakoval bistveno manj. Lahko rečem, da je bila zame vse skupaj dobra izkušnja in šola za v prihodnje, za kar sem hvaležen vsem, ki stojijo za mano in so mi omogočili nastop. Naslednja možnost za boljši rezultat se mi ponuja že prihodnje leto, ko bo Slovenija gostitelj amaterskega svetovnega prvenstva. Mislim, da bo to eden glavnih ciljev v prihodnji sezoni«, je pozaključku prvenstva komentiral Kuret.
Bronasta Vida Uršič
Izjemno kolesarsko pot Kamničanke Vide Uršič poznamo vsi, ki spremljamo cestno kolesarstvo. Nekdanja profesionalna oz. elite kolesarka, ki je v svoji karieri kar 27-krat oblekla majico državne prvakinje, uspešno nastopila
na številnih mednarodnih dirkah, med drugim trikrat na Giro d'Italia, je po zaključku profesionalne kariere pot nadaljevala v rekreacijskih vrstah. Naslovi državne prvakinje so se tako v cestnih preizkušnjah kot vožnji na čas oz. kronometru vrstili drug za drugim, kar 4-krat pa je osvojila naslov svetovne veteranske prvakinje v cestni preizkušnji.
Brez dvoma je vrhunec letošnje sezone tudi zanjo predstavljalo svetovno prvenstvu. Formo nanj je pilila avgusta v avstrijskem Hartbergu na zahtevni etapni dirki, ki jo je končala kot zmagovalka, nato pa še v St. Johannu na cestni preizkušnji, ki je štela za svetovni pokal, na kateri je bila odlična druga.
Sledilo je Trento in osvojena bronasta medalja v vožnji
na čas v kategoriji.
»Z rezultatom sem seveda zelo zadovoljna, nastop v dresu slovenske reprezentance pa ima še toliko večjo težo«, je v cilju z nasmeškom na obrazu povedala Vida. Kot pravi, ji bo v spominu ostalo odlično vzdušje slovenske reprezentance in številni navijači, ki so v slikoviti pokrajini Trentino spodbujali naše kolesarje. Kot še dodaja, ne gre brez podpore bližnjih, prijateljev in sponzorjev, saj so le tako nastopi in rezultati lažje dosegljivi.
Slovenija med najuspešnejšimi udeleženkami
Ne smemo mimo izjemnih uspehov ostalih slovenskih kolesarjev, ki so skupaj osvojili kar deset medalj: dve zlati, tri srebrne in pet bronastih ter Slovenijo ponesli med najuspešnejše udeleženke prvenstva. Matej Lovše je v kronometru pometel s konkurenco in na zelo zahtevni progi z 800 višinskimi metri vzpona osvojil naslov svetovnega prvaka absolutno. Ker pa bo svetovno prvenstvo za amaterje in veterane prihodnje leto gostila naša prestolnica, si lahko novih uspehov glede na visok nivo slovenskega amaterskega cestnega kolesarstva obetamo že prihodnje poletje v Ljubljani.
NIKA VRHOVNIK
Vida Uršič, najboljša slovenska kolesarka vseh časov, je na letošnjem svetovnem veteranskem prvenstvu osvojila bronasto odličje.
Calcit Bike Team: izpolnili smo pričakovanja
Tekmovalci, člani, vodstvo, sponzorji in simpatizerji kamniškega Calcit Bike Team so na nedavnem neformalnem druženju obujali spomine na dirke in uspehe v sezoni. Pričakovanja in cilje so v veliki meri izpolnili, osvojili številne državne naslove, uspešno so nastopali tudi na mednarodni sceni, s petimi člani slovenske reprezentance, ki so Slovenijo zastopali na evropskem prvenstvu v Bernu, pa so dokazali, da so ena najboljših ekip v krosu na naših tleh.
»Sezona je bila dobra. Rok Korošec je bil absolutni državni prvak, kar je velik uspeh, saj je prvi iz vrst tekmovalcev, ki smo jih sami vzgojili. Na evropskem prvenstvu je bilo v reprezentanci pet naših tekmovalcev. Glede tega smo lahko res zadovoljni,« je po koncu dolge tekmovalne sezone povedal vodja ekipe Mohor Vrhovnik. Z rezultati tekmovalcev v dresu Calcita je lahko več kot zadovoljen, saj so na vseh dirkah dostojno zastopali klubske barve, se redno uvrščali na zmagovalne stopničke, ob tem pa veseli dejstvo, da so na domačih tleh dokazali, da imajo v svojih vrstah odlične mlade tekmovalce. »Peter Zupančič in Gregor Krajnc nakazujeta, da bo tudi naprej šlo dobro, če bomo le delali v pravi smeri.«
Ob tem je še izpostavil uspeh Blaže Klemenčič, ki je na državnem prvenstvu v Kočevju premagala prvo ime ženskega olimpijskega krosa Tanjo Žakelj, in se redno uvrščala na stopničke v svetovnem pokalu. Najboljši rezultat je vpisala v Andori, kjer je bila deveta, na svetovnem prvenstvu v Pie-termaritzburgu je bila enajsta. Odlično je nastopila na svetovnem prvenstvu v maratonu, kjer je bila peta, dan kasneje pa je s konkurenco suvereno opravila na domačem Kamniškem krosu.
Izvrstno se je na domači in mednarodni sceni izkazal mladinec Gregor Krajnc, ki je osvojil prvo mesto v slovenskem pokalu, na državnem prven-
Vodstvo kluba Calcit Bike Team: Mohor Vrhovnik, Matevž Kirn in Ciril Grkman.
stvu je osvojil naslov prvaka, drugi je bil na DP v vzponu, tretji pa na DP v maratonu. Na evropskem prvenstvu je bil 18., na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki 30., najboljši rezultat v svetovnem pokalu pa je vpisal v Val di Soleju s 13. mestom. Ob tem pa je treba upoštevati, da je Grega začel resneje trenirati in tekmovati šele lansko leto.
Mladinec Peter Zupančič je slovenski pokal končal na drugem mestu, bil je član slovenske reprezentance na EP, kjer je bil 34., odlično pripravljenost pa je pokazal ob koncu sezone, ko je osvojil naslov državnega prvaka v maratonu in vzponu.
Rok Korošec je na državnem prvenstvu suvereno opravil z vso konkurenco, prvi prečkal ciljno črto v absolutni konkurenci, na vrhu je končal tudi slovenski pokal v konkurenci do 23 let. Na domačem Kamniškem krosu je kot najboljši slovenski kolesar osvojil 11. mesto, na EP pa je Sloveniji pri-dirkal 40. mesto.
Mlajši član Urban Ferenčak je na DP osvojil naslov podprvaka v kategoriji do 23 let, podprvak je tudi v eliminatorju, kjer je bil od njega boljši le Miha Halzer. Slovenski pokal je končal na drugem mestu, dobro pa se je odrezal na dirkah madžarske serije Elimina Tour, kjer je osvojil tretjo in četrto mesto. Slovenski pokal je končal na drugem mestu.
Na vrhu slovenskega pokala sta končala še dva člana kamniške ekipe -Boštjan Hribovšek med člani in Tina Perše med članicami.
»Z Rokovim napredkom sem zelo zadovoljen. Bil je državni prvak, tako v svoji kot v članski kategoriji. Glede na to da je mlad, je upravičil pričakovanja. Boštjan Hribovšek bi lahko dosegel več. Je pa res, da je malo starejši, vmes je imel pavzo, se nato vrnil. Ni me razočaral. Vložil je ogromno energije v treninge, bil je zelo zagnan. Mogoče na psihološkem nivoju ni bil optimalno
pripravljen. Tina Perše je bila skoraj na tem, da konča. Potem je menjala trenerja, vzela mene, letos je imela maturo, to je bila prva stvar. Upam, da bo dobila novo motivacijo za naprej. Zunaj ni veliko dirkala, ker ni imela želje, volje in časa,« je nastope svojih treh varovancev ocenil trener Gregor Miklič.
PR CALCIT BIKE
Mladinca Nejc Valentinčič in Gregor Kranjc.	TEAM
SMAR v Tibet
Brez organiziranega in načrtnega dela ni dolgoročnih uspehov. To so spoznali tudi v alpinizmu in lani ustanovili »slovensko mladinsko alpinistično reprezentanco« (SMAR), ki združuje najboljše perspektivne slovenske alpiniste in jim tako na nek način omogoča boljše medsebojno povezovanje in spoznavanje ter načrtnejše priprave za zahtevnejše alpinistične podvige. Vodi jo eden najboljših svetovnih alpinistov Marko Prezelj, član kamniškega AO. V okviru delovanja SMAR sodijo seveda tudi odprave.
Tako je SMAR 8. septembra letos odpotovala v Tibet, vrača se 20. oktobra. Odpravo vodi Marko Prezelj (AO Kamnik), v njej so pa še Miha Gašperlin (AO Radovljica, ki je tudi zdravnik odprave), Luka Kranjc (AO Celje-Matica), Tadej Krišelj (AO Kamnik), Luka Lindič (AO Celje-Matica), Nejc Marčič (AO Radovljica), Luka Stražar (AAO) in Klemen Žumer (AO Radovljica. Njihov osnovni cilj je prvenstvena smer na Fola Gangčen (Phola Gangchen) oz. Molamenging (7661 m), ki je v vzhodnem delu masiva Šiša Pangme.
BOJČ
Košarkarji Calcit basketball začeli novo sezono
Po odličnih igrah naše košarkarske reprezentance na domačem Euro-basketu se košarkarska sezona seli na ligaška tekmovanja. S tem pa se začenja tudi sezona za kamniški košarkarski klub. Najprej se bodo pod koše podali člani mlajših selekcij.
Odlične igre lahko pričakujemo od selekcij pionirjev U-12, ki so se v spomladanskem delu uvrstili v prvo ligo, kjer jih bodo letos čakali še težji tekmeci. Fantje komaj čakajo, da se z njimi spopadejo. Pionirji U-14 se v sezono podajajo z lepo popotnico, saj v spomladanskem delu niso okusili grenkobe poraza in so premagali vse nasprotnike, njihovo razmerje zmag in porazov pa je 10 proti 0.
V novo sezono vstopa tudi članska ekipa, ki se bo v torek 15. oktobra, v Rogaški slatini v prvem krogu pokala Spar pomerila z prvoligaško ekipo Rogaška. Povratna tekma prvega kola bo v torek, 22. oktobra, 18. uri v kamniški dvorani. Domači fantje, ki v letošnjo sezono vstopajo okrepljeni z igralci iz domačih mladinskih vrst, ter še nekaj fantov iz okoliških klubov, napovedujejo boj do skrajnih moči. Če bo to dovolj za zmago, pa bomo videli ob koncu tekme. Ob tej priložnosti pričakujemo veliko podporo domačih navijačev. Redko se namreč zgodi, da kamniška dvorana gosti tako kvalitetno ekipo, kot je Rogaška, ki jo vodi izkušeni trener Damjan Novakovič, tudi selektor slovenske reprezentance mlajših članov. Eden bolj znanih igralcev je nekdanji slovenski reprezentant Sandi Čebular. V letošnji sezoni pa jih je okrepil še nekdanji člana Zadra (ABA liga) Jozo Brkic.
Še pred povratno tekmo pa se bodo v petek, 18. oktobra, ob 20.15 uri igralci CALCIT BASKETBALL v prvem krogu 3.SKL v domači dvorani spopadli z ekipo KK Ruše iz Ruš.
Vljudno vabljeni na košarkarske tekme!
ROBERT PROSEN
Starodavna kitajska
V V«	I	V ■	M	I ■
veščina za današnje ljudi
Taijiquan (beri: taj či čuan) je tradicionalna kitajska veščina gibanja, je biser več tisočletne dediščine kitajskega ljudstva. Nastal je na podlagi kitajskih borilnih veščin in jih združil s starodavno daoistično tehniko dihanja s teorijo o yinu in yangu ter teorijo tradicionalne kitajske medicine o meridijanih. Je umetnost negovanja zdravja.
Značilnost taijiquana so mehkost, celost in neprekinjenost. Njegovi gibi so krožni. S svojo bogato vsebino ni namenjen le napadu in obrambi temveč tudi samorazvoju. Ima zelo visoko vadbeno vrednost in pomembno vlogo pri izboljšanju zdravja.
Namen taijiquana je, da z notranjim raziskovanjem lastnega telesa ter s prepletenimi in usklajenimi trdimi in mehkimi gibi uravnavamo notranje telesne funkcije, dosežemo krepitev telesne zgradbe, preprečimo in ozdravimo bolezni. Zaradi posebne metode vadenja, ki vsebuje notranje urjenje moči, qija in duha ter zunanje urjenje, ki vključuje mišice, kosti in kožo, je taijiquan dosegel veliko priljubljenost med ljudmi po vsem svetu.
Dandanes zaradi vedno hitrejšega ritma življenja, dela in študija, čedalje več ljudi potrebuje umirjeno vadbo za notranjo sprostitev in telesno krepitev. Redna vadba taijiquana veliko pripomore k dobremu fizičnemu in psihičnemu počutju. To je pripeljalo do čedalje večjega zanimanja za vadbo taijiquana tudi v Sloveniji. V Kamniku v Ciriusu Slovensko združenje Taijiquan hram CSN pod vodstvom kitajskega mojstra CHEN Shining-a že vrsto let organizira tečaje »Taijiquan in Qigong«.
V šoli mojstra Chen Shining-a
14 11. oktober 2013
ZANIMIVOSTI
Vse več vlomov
Policisti Policijske postaje Kamnik, ki svoje delo opravljajo na območju občin Kamnik in Komenda so v zadnjih mesecih obravnavali večje število vlomov, predvsem v avtomobile in stanovanjske hiše v Kamniku in okolici. Tatovom je večinoma uspelo odnesti vrednejše predmete, od koles, električnega orodja do denarnic. Zato ne bo odveč ponovno opozorilo, da v avtomobilih ne puščamo vrednejših predmetov.
Policisti so obravnavali dva poskusa vloma v osebna avtomobila na Ljubljanski cesti v Kamniku, ki so ju neznani storilci, na srečo lastnikov vozil neuspešno izvedli 3. septembra ponoči. V notranjost vozilca vlomilcem ni uspelo priti, so pa s svojimi poskusi povzročili za okoli 300 evrov materialne škode.
Dva dni pozneje pa je vlomilcem v nočnem času na Kranjski cesti v Kamniku uspelo vlomiti v osebni avtomobil in iz avtomobila odnesti več kosov električnega orodja, s tem pa so lastniku vozila povzročili za okoli 500 evrov materialne škode.
Več škode pa je utrpel lastnik avtomobila, ki so mu spretni tatovi preko noči 9. septembra iz kombiniranega vozila odpeljali gorski kolesi, vredni okrog pet tisoč evrov.
Ob vlom v poslovni prostor v okolici Kamnika preko noči 16. septembra je neznani storilec iz notranjosti odtujil sef, v katerem se je nahajala gotovina, s tem pa je povzročil za okoli 4.000 evrov materialne škode. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil in bodo podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo.
Za prvi šolski dan računalnik
Na prvi šolski dan je tudi tatove zamikalo, da bi imeli računalnik. V večernem času so iz prirejenega prostora odtujili prenosni računalnik
znamke Apple MacBook, s tem pa lastnika oškodovali za približno tisoč evrov.
Izsilil prednost in trčil
42-letni voznik osebnega avtomobila, ki je 4. septembra povzročil prometno nesrečo na kamniški obvoznici, je vozil po naselju Perovo v smeri proti obvoznici. V križišču stranske ceste z obvoznico je zaradi izsiljevanja prednosti v križišču trčil v osebni avtomobil, ki ga je 33-letni voznik pravilno pripeljalpo obvoznici v smeri proti centru mesta Kamnik. V prometni nesreči je nastalo za približno 2.000 evrov materialne škode. Povzročitelju je bil zaradi kršitve določil Zakona o pravilih cestnega prometa izdan plačilni nalog.
Je zeleno rjava snov prepovedana droga - konoplja?
Kamniški policisti so v zadnjih mesecih pri več mlajših moških zasegli neznano zeleno-rjavo snov rastlinskega izvora, za katero sumijo, da je prepovedana droga konoplja. Zaseženo snov pošljejo na analizo in po prejetem poročilu kršiteljem izdajo odločbo v hitrem postopku.
Kradejo tudi gorivo iz parkiranih vozil
V današnjih časih je tatovom zanimiv vsak »plen«, tako so se lotili tudi krajegoriva iz parkiranih tovornih vozil v Kamniku, s tem pa lastnika vozil oškodovali za okoli tristo evrov.
Vinjen povzročil prometno nesrečo
Ob posredovanju pri prometni nesreči v Kamniku so policisti na kraju ugotovili, da je 20-letni voznik osebnega avtomobila zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji trčil v pred seboj vozeč osebni avtomobil, ki ga je pravilno vozil 28-letnik. V prometni nesreči je
nastalo za okoli 600 evrov materialne škode, je pa 28-letnik, ki je pravilno vozil, utrpel telesne poškodbe in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UBKC. Policisti so zaradi suma, da je voznik v času prometne nesreče vozil pod vplivom alkohola, le temu odredili preizkus alkoholiziranosti v izdihanem zraku, ki je pokazal vrednost 0,79 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Povzročitelju je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, prav tako pa bo zoper navedenega podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče.
Vozil neregistrirano vozilo brez vozniškega dovoljenja
Policisti so pri cestno prometni kontroli v Kamniku 12. septembra ustavili tudi 59-letnega voznika tovornega vozila iz okolice Kamnika. Pri postopku so ugotovili, da je vozil neregistrirano tovorno vozilo, na katerem je imel nameščene registrske tablice, ki ne pripadajo vozilu. Kot da to še ni dovolj, so policisti ugotovili, da je voznik vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil. Zaradi navedenega in predhodnih kršitev so 59-letniku zasegli vozilo, odvzeli registrske tablice in mu izdali plačilni nalog zaradi kršitev cestno prometnih pravil.
Drzni tat v pripor
Policisti PP Kamnik so 20. septembra odvzeli prostost 32-letniku iz Kamnika, osumljenemu storitve več kaznivih dejanj drznih tatvin na območju Kamnika. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je 32-letnik v več primerih izvršil tatvino različnih izdelkov, pri čemer je za zadržanje odtujene stvari uporabil silo proti oškodovancu ali drugim osebam. Skupno je oškodoval oškodovance za okoli tisoč evrov. 32-letnik je bil s kazensko ovadbo priveden k dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njega odredil pripor.
Za bister um - SUDOKU
Ob nesreči pokličimo Center za obveščanje na številko 112
5	7			3	2	8	4	
			5	4	1		7	
	1			8				6
4		3	1				8	
8							5	
6		7			4	3		
7			2		6		3	
		5			8	4		2
1	6					7	9	8
centru Gašperlin
f-sTV v Mačeha	Lončnekrizanteme posamezno ali kot nasadi
Wesen v mojem vrtu
Ne zamudite UGODNE jesenske ponudbe!
Od oktobra do novembra 2013
VüfV j.
Za gredice črnica 201 Pesek, marmor drobljeni ali okrogli, lubje...
Društvo Gorska reševalna služba Kamnik opozarja, kako ukrepati v primeru nesreče v gorah. Če se v gorah zgodi nesreča, je treba hitro in pravilno ukrepati ter tako ponesrečencu zagotoviti kar najboljšo pomoč. Do prihoda reševalcev lahko preteče kar nekaj časa zaradi težko dostopnega terena ali slabega vremena, čas pa je v večini primerov zelo pomemben dejavnik. Največ lahko storimo takoj po nesreči, zato pomagajmo po svojih najboljših močeh. Če grozijo hude krvavitve, plazovi ali dihalna stiska, je nujno ukrepati takoj, saj krivulja preživetja v takih primerih s časom hitro pada, zato storimo vse, kar znamo in zmoremo.
Ne odlašajte in pravočasno pokličite pomoč!
Najprej:
•	Zavarujemo sebe in poškodovanega pred morebitnimi nevarnostmi in nadaljnjimi poškodbami.
•	Ostanemo mirni, ocenimo položaj.
•	V okviru svojih znanj nudimo prvo pomoč.
•	Pokličemo na pomoč.
Sporočamo kratko in jasno:
•	Kdo kliče.
•	Kaj se je zgodilo.
•	Kdaj in kje se je zgodila nesreča (navesti čim bolj točno lokacijo, po možnosti tudi
GPS koordinate).
•	Koliko je poškodovanih.
•	Kakšne so poškodbe.
•	Kakšne so razmere na kraju nesre-
•	Lahko samo pošljete SMS: Potrebujem pomoč, pokličite nazaj!
•	Vsi pogovori na številki 112 se snemajo.
Varčujmo z baterijo mobilnega telefona. V primeru, da ni omrežja skušamo poslati SMS sporočilo na številko 112.
V gorah je včasih težko priti do telefona. Mobilna telefonija je ta problem precej zmanjšala. Še vedno pa se nam lahko pripeti nesreča, ko smo brez telefona ali področje, na katerem smo, ni pokrito s signalom. V tem primeru mora pisno sporočilo o nesreči prispeti do obveščevalne točke. Obveščevalne točke so planinske postojanke, visokogorske kmetije in druge postojanke v gorskem svetu ter policijske postaje v dolini. Obveščevalne točke so vidno označene z znakom GRS.
Obveščevalne točke:
•	Kamniško sedlo: 05/922-28-68
•	Kokrsko sedlo: 05/922-28-69
•	Korošica: 041/380-176 (pošljite SMS!)
•	Dom v Kamniški Bistrici: 01/832-55-44
•	Policija Kamnik: 113
•	GRS Kamnik: 041/734-749

Vse za 1. november!
Nagrobni aranžmaji iz suhega ali svežega cvetja po izbiri ali naročilu.
......
vrtni center
HUas LtpiMs rož Ob nakupu aranžmaja nad 23,50 € bon za božično zvezdo unovčljiv v decembru.
DOMAČI PRIDELKI
zelje v glavah -tudi varaždinsko, česen-lahko kite, čebula, krompir.
Kmetija Gole, Sp. Brnik 40 (ob krožnem križišču) tel.:041-841-835
UČNO
STROKOVNO POMOČ
nudim učencem do 6. razreda OŠ
Tel.: 031-325-442
Lidija Kobetič, Najasi 10, Kamnik
Pomembnejše številke:
•	Regijski Center za obveščanje: 112
•	Policija Kamnik- UKC: 113
•	Zdravstveni dom Kamnik: 112
•	Jarški dom na Mali planini: 041/676-254
•	Domžalski dom Mali planini: 051/665-665
•	Črnuška koča na Mali planini: 041/621-732
•	Dom na Menini planini: 041/783-668
•	Kamniška Bistrica Pri Jurju: 01/832-55-47
Podatke o ostalih planinskih kočah najdete na spletni strani Planinske zveze Slovenije, dodatne informacije pa so na voljo tudi na spletni strani Društva Gorska reševalna služba Kamnik.
Društvo Gorska reševalna služba Kamnik
in
JČK^} OPTIKA OČESNA AMBULANTA
H€l€na Dolinšek s.p.
V KAMNIKU NA NOVI LOKACIJI NA GLAVNEM TRGU 11
v Podgorškovi hiši poleg NLB tel.: 01/831 70 05, 031 795 960
www.optika-dolinsek.si PE V DOMŽALAH Breza center, Breznikova 15, tel.: 01/721 64 36
20% OTVORITVENI POPUST za nakup
korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI
hitro, kvalitetno in ugodno
031 689 832
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
POGREBNIflte^o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13,4207 Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, «,mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILAPEVCEVINTROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
če.
Kamniški
^ sasa.mejac@siol.net kamniskiobcan@siol.net
Občan
•s 01/83 91 311,041/662 450 Tudi na www.kamnik.si
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustila naša draga
MARIJA REPNIK
rojena Novak, po domače Hrastarjeva Mici iz Rudnika pri Radomljah
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Hvala dr. Jugoviču iz UKC Ljubljana.
Lepa zahvala tudi g. župniku Dularju, pevcem in trobentaču.
Žalujoči: vsi njegovi
September 2013
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 53. letu se je za vedno poslovil od nas dragi mož, oči, sin, dedek, brat in stric
FRANC PETERLIN
iz Podgorja pri Kamniku
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane prispevke, cvetje, sveče in sv. maše.
Hvala g. župniku Tonetu za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem in trobentaču ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
September 2013
Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 42. letu zapustil naš dragi sin, brat, stric, svak, nečak in bratranec
JANKO VRANKAR
iz Sidola 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem SGP Graditelj d.d., MAN & TRUCK BUS d.o.o. in Papir servis za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše.
Zahvala gospodu župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino.
Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: mama Marija, brat Martin, brata Marjan in Jure z družinama ter drugo sorodstvo
Oktober 2013
različnih možnosti uporabe
Ni dolgo tega, kar si odšla, nama pa se zdi, kako dolgo te več ni.
ZAHVALA
11 dni po 92. letu starosti je življenjsko pot sklenila najina draga mama in nona
MILJENKA PAVLIČ
iz Mekinj
Hvala vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje, se poslovili od nje in
jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom za podarjeno cvetje in sveče.
Zahvala glasbenikoma in gospodu župniku za lepo opravljen obred in nenazadnje velika hvala strokovnemu osebju in prostovoljcem Hospica, kjer se je najina mama in nona zadnji mesec življenja tako prijetno počutila.
V žalosti hči Dubravka in vnuk Žiga
September 2013
ek, £ek
oci vosei

ri]]a./
PAX
)VEČA LUNA - 5
(vi
Bliža se 1. november, zato smo za vas pripravili akcijsko ponudbo nagrobnih sveč iz ponudbe: sveča Minka 0,60 eur, mala dolgogoreča sveča -50%
Delovni čas: pon.- pet.: 8h -12h in 14h - 18h, sobota 8h - 12h, Od 21. do 30.10. non stop 8h - 18h, 31.10. od 8h - 13h
SVEČARNASTELE ^g™^16'Kamnik'
TRADICIJA OD LETA 1701
www.irmi.si ^C
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
19-letnik je vozil proti Komnu, v avtomobilu pa so bili še trije njegovi vrstniki. Prvi podatki kažejo, da je zaradi neprilagojene hitrosti z vozilom zapeljal v desno in trčil v drevesa. Eden od mladeničev je umrl. Še en sopotnik je huje poškodovan. (novica iz policijskih obvestil za javnost)
ZAHVALA
Mladenič, ki je umrl, je bil najin najmlajši sin
JULIJAN KREGAR
iz Volčjega Potoka 8
Ne pozabite nanj, čeprav nas je zapustil mlad, v času, ko je eno življenjsko spoznavalsko nalogo opravil in bi začel bolj svobodno in po lastni meri živeti na tem svetu.
Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji pozemeljski poti, vsem ki ste molili in še molite zanj.
Hvala sošolcem in razredničarki Ivi Ciglar za ganljive besede v slovo, pevcem MPZ Šutna za lepo petje, trobentaču za poslovilno Montanaro, duhovnikom g. Tonetu Dularju, p. Robertu Bahčiču, p. Borisu Markežu, p. Lovrencu Anželju, p. Silvu Šinkovcu, p. Viliju Lovšetu in g. Janezu Cerarju za darovano sveto mašo in pogrebni obred.
Zahvaljujemo se vam, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih.
Helena in Vido Kregar, bratje Klemen z družino, Ambrož in Jan in sorodniki
Volčji Potok, oktober 2013
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 72. letu je za vedno zaspal naš dragi
AVGUST PRODNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen
pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Posebna hvala patronažni sestri Majdi Keršič za požrtvovalno pomoč.
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in se ga boste spominjali.
Žalujoči: sin Robi in hči Darja z družinama ter drugo sorodstvo
September 2013
A dan je črn moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan; težko je bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj in za vedno nas je v 62. letu starosti zapustila naša draga mamica, babica, tašča, partnerka
TATJANA KALCIC
Iskreno in od srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in denarni prispevek.
Hvala vsem, ki ste nambrisali solze z obraza, nas tolažili v teh težkih trenutkih in spremljali na poti zadnjega slovesa.
Hvala Mojci za prebrane besede in hvala vsem, ki ste jo imeli
radi.
Vsi njeni
September 2013
PRED DRUGIMI
ZAHVALA
V 92. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
PAULA SIPEK
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti, hvala za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedom, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi pogrebne slovesnosti. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem kvarteta Krt za sočutne pesmi, ki so segle do srca. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma starejših občanov Kamnik za dobro oskrbo ter za sočutne besede, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage mame.
Žalujoči: vsi njeni
Oktober 2013
Ko smrtna že solza sili v oko, bolniku na trudno ležišče nevidnega angela pošlje nebo, da v zadnjih ga hipih obišče.
ZAHVALA
V 80. letu je boj z boleznijo izgubil naš dragi mož, oči, očim, dedek, brat, tast in stric
MIRKO REPANŠEK
iz Kamnika, Tunjiška cesta 2/c
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni, njemu in nam pa stali ob strani v težkih trenutkih. Ob njegovem odhodu hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni pogreb, pevcem za občuteno zapete pesmi in trobentaču. Še posebna zahvala osebju DSO Kamnik za vso skrb in nego v času njegovega bivanja v domu.
Žalujoči: Vsi njegovi
Kamnik, september 2013

"t J"
i
1
Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi.
(S. Lorca)
ZAHVALA
V 67. letu se je od nas poslovila
MAJDA PERNE
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za
izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala doc. dr. Alešu Kogoju in osebju na intenzivnem oddelku gerontopsihiatrije v Ljubljani za vso skrb, nego in pomoč v času težke bolezni.
Zahvala tudi g. župniku Juretu Koželju za globoke poslovilne besede in pevcem kvarteta Krt.
mož Franci in sin Miha z družino
Oktober 2013
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
V 93. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, teta in svakinja
KATARINA REMS
roj. Brnot iz Nožic
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu elektro Urbanija za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše.
Zahvaljujemo se tudi ZD Kamnik, ZD Domžale, pogrebni službi Vrbančič, pevcem Krt, trobentaču in g. župniku Hostniku za lepo opravljen poslovilni obred.
Žalujoči: Vsi njeni
September 2013
PRIJETNA STAROST V MEDGENERACIJSKEM CENTRU BISTRICA V DOMŽALAH
Senior resort MGC Bistrica, Domžale, ki leži v naravnem okolju ob Kamniški Bistrici v središču Domžal, je center za ljudi, ki želijo preživeti starost v varnem, družabnem in prijetnem okolju. Gre za edinstveni preplet koncepta institucionalnega varstva in oskrbovanih stanovanj v enem. Vsebuje štiri sklope: institucionalno varstvo, dnevni center, oskrbovana stanovanja ter lokale s ponudbo različnih tržnih storitev.
Senior resort MGC Bistrica v Domžalah ponuja raznovrstne storitve na enem mestu in je edini, ki ima oskrbovana stanovanja v povezavi z domskim delom. Prednost je v tem, da lahko starostniki v oskrbovanem stanovanju bivajo tudi ob poslabšanju zdravstvenega stanja in ni potrebna namestitev v domskem delu. Strokovno in prijazno osebje zagotavlja izvajanje vseh socialnih in zdravstvenih storitev in ohranjanje individualnosti.
S svojim konceptom raznovrstne in zaokrožene ponudbe na enem mestu, z lokacijo v naravi in hkrati blizu vse infrastrukture, z nadstandardno gradnjo in energetsko varčnostjo objekta ponuja center nove, boljše možnosti za kakovostno preživljanje starosti.
Dom za starejše brez čakalnih vrst
V	novem, sodobnem domu starejših občanov je na voljo 69 sob za 103 osebe. V sklopu institucionalnega varstva so fizioterapevtska in delovna terapija, knjižnica z internetnim kotičkom in več prostorov za dnevno varstvo starejših.
V	oskrbovanih stanovanjih kot v domačem okolju
Z bivanjem v oskrbovanih stanovanjih starejši ohranjajo svojo individualnost, intimnost in način življenja, ki so ga bili doslej vajeni v svojem domačem okolju, hkrati pa imajo varnost. V oskrbovanem stanovanju imajo lastno gospodinjstvo, počutijo se svobodne in neodvisne, ob tem pa imajo možnost uporabe celodnevne pomoči s preprostim pritiskom na gumb. Storitev »klic v sili« vseh 24 ur na dan izvaja osebje iz institucionalnega varstva v domu. Občutek, da nisi sam in da lahko računaš na pomoč, če jo boš potreboval, je izjemnega pomena.
Vse informacije so na voljo:
Nada Slak,	Benita Kovic,
vodja socialnega programa	prodaja oskrbovanih stanovanj
tel: 01 729 73 27, GSM: 051 273 969 GSM: 031 647 333
Zakaj MGC Bistrica v Domžalah?
•	Edinstven koncept medgeneracijskega centravneposredni bližini Ljubljane
•	Nov dom starejših in oskrbovana stanovanjavnaravi poleg športnega parka
•	Pomoč na dosegu roke
•	Hotelska ponudba za razvedrilo in mnoge dejavnosti: prostori za druženje in rekreacijo, knjižnica, internetni kotiček, kavarna, frizerski salon tersalon pediküre in manikire, v bližini tudi pošta, banka, trgovina
GregorGerbec,
prodaja oskrbovanih stanovanj
GSM: 041 733 783

SENIOR RESORT
MGC BISTRICA
v OBJEMU ŽIVLJENJA
e-pošta: nada.slak@mgc-bistrica.si
e-pošta: info.benep@gmail.com e-pošta: gregor@profundis.si
Senior resort v Domžalah -nikoli sami, pomoč in družba vedno na dosegu!
natureta
Dobrodošli v domači prodajalni Eta Kamnik d.d., Kajuhova pot 4 Pričakujemo vas z bogato ponudbo najboljših naturetinih izdelkov po ugodnih cenah.