GLASIL O OBCINE PIVK A Predstavniki in predstavnice Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Zavoda za gozdove Slovenije in Obcine Pivka. Ekipa, ki je ustvarjala vsebine za Center o velikih zvereh Dina. Stojijo (z leve): Tine Gotar, Rok Cerne, Maja Sever, Jernej Javornik, Ana Pšenicnik, Meta Mavec. Sedijo (z leve): Urša Fležar, Manca Velkavrh, Dragica Jaksetic, Irena Kavcic. PO NAŠI OBCINI Foto: Krajinski park Pivška presihajoca jezera, Park vojaške zgodovine, Tadej Penko, Zlatko Smrdel VEC INFORMACIJ O DOGODKIH IN URADNIH OBJAVAH NAJDETE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA: WWW.PIVKA.SI Bodimo odgovorni in spoštljivi! V želji, da so za vami prijetni poletni meseci, ki so vas navdali z novo energijo za jesensko obdobje, ko marsikaj znova preide v ustaljene tirnice, v vaš dom pošiljamo septembrsko številko Pivškega lista. Znova izrekamo zahvalo vsem obcanom, ki se trudite na raznolikih podrocjih, soustvarjate prijetno vzdušje ter ponosno zastopate domaci kraj. Brez vas tudi tokratne številke, v kateri smo skušali zaobjeti cim vec aktualnosti, ne bi bilo. Poletje je bilo precej brezskrbno obdobje, želimo si, da bi v tem vzdušju lahko nadaljevali tudi v prihajajocih mesecih. Bodimo odgovorni in spoštljivi, naj bo dobro pocutje in zdravje tisto glavno vodilo in motiv, ki preseže morda kdaj neprijetne situacije oziroma razmere, v katerih se nahajamo. Prijetno in barvito jesen vam želim, Doris Komen Horvat odgovorna urednica Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Telefon: 05/72 10 100 Spletna stran: www.pivka.si Elektronski naslov: pivski.list@pivka.si ISSN št. 2536-4367 Naklada: 2400 izvodov Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredniški odbor: Nataša Bišcak, Silvo Celhar, Danijel Kovacic Grmek, Irena Margon, Evgen Primožic Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat Fotografija na naslovnici: Simon Avsec Jezikovni pregled: Irena Margon Oblikovanje: Kreaktiva Tisk: Abakos d.o.o. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. VABLJENI K SOUSTVARJANJU OBCINSKEGA GLASILA Prispevki iz obcinske hiše AKTUALNA DELA IN PROJEKTI ZAKLJUCENA PREPLASTITEV NA CESTI G1-6 PIVKA – RIBNICA Zakljucila se je preplastitev vozišca, ki se je v obdobju od 8.04.2021 do 5.07.2021 izvajala na državni cesti G1-6, odsek Pivka – Ribnica, v upravljanju DRSI. Pogodbena vrednost del je znašala 520.000 EUR . Preplastitve so se izvajale na treh odsekih, in sicer od gostilne Herman do podvoza Hrastje, od prikljucka PVZ (Park vojaške zgodovine) do prikljucka Kal, od prikljucka za odpad oz. transformatorske postaje do pocivališca pred prikljuckom Šmihel. OTROŠKO IGRIŠCE V PIVKI IMA DVE NOVI IGRALI Najbolj obiskano otroško igrišce v obcini igrišce pri stadionu v Pivki je bogatejše za dve novi igrali, gugalnico košara ter vecnamensko plezalo z razlicnimi elementi, katerega starost uporabe je 6 do 12 let. Pod obema novima igraloma so postavljene tudi podloge proti poškodbam – plošce v debelinah, ki ustrezajo posameznemu igralu. ZAKLJUCILA SE JE I. FAZA PRENOVE CESTE PARJE - JURŠCE Izvajalec del CPK ITER d.o.o. je v prvi polovici avgusta zakljucil s 1. fazo izvedbe prenove ceste Parje – Juršce. Kot je bilo v juliju dogovorjeno s predsednikoma vaških skupnosti Palcje in Juršce, so dela v letošnjem letu potekala na odseku med Parjami in Palcjem, kjer je bil na kriticnih mestih zamenjan spodnji ustroj ter izvedena izravnava in preplastitev celotnega odseka. Del ceste med Palcjem in Juršcami bo prenovljen v letu 2022. DELA NA VECNAMENSKI DVORANI SKALA Športna dvorana Pivka je v uporabi že skoraj 15 let, pred potekom garancije so se v casu poletnih pocitnic odpravile nekatere ugotovljene napake na objektu. Na dolocenih mestih se je odstranilo odstopajoc, nabreknjen in razpokan zakljucni sloj fasade, zamenjal se je pas toplotne izolacije ob horizontalni obrobi, prav tako plocevinaste strešne celne obrobe, saniralo se je kovinske stebre pri vhodih v dvorano in odpravilo vzroke zamakanja na nižjem delu strehe nad shrambo orodja. Po izvedeni sanaciji se je izvedlo nov zakljucni sloj fasade po celi površini v višini objekta nad 3 m in nov zakljucni sloj cokla v barvah obstojecih ploskev. Prispevki iz obcinske hiše NOVA PROMETNA OGLEDALA Obcina Pivka je prisluhnila prebivalcem Vilharjevega naselja in na križišcu Vilharjeve in Kettejeve ulice ter na zoženem delu na vhodu v Vilharjevo naselje namestila prometna ogledala. DELOVNI OBISK VARUHA CLOVEKOVIH PRAVIC V PIVKI V drugi polovici avgusta je obcino Pivka obiskal varuh clovekovih pravic Peter Svetina. V okviru delovnega obiska se je seznanil z uresnicevanjem clovekovih pravic v lokalni skupnosti, delovanjem uprave in odlocanjem v upravnih zadevah v zakonitih in razumnih rokih. Sicer varuh clovekovih pravic do sedaj še ni obravnaval pritožbe, ki bi se nanašala na obcino Pivka. Župan je varuha seznanil z odprtimi projekti, od vodooskrbe do gradnje doma starejših in nacrtih za reševanje stanovanjske problematike v obcini. V casu delovnega obiska se je Peter Svetina srecal tudi z vodstvom vrtca Pivka in strokovnimi sodelavkami vrtca. Pogovarjali so se o problematiki otrok z motnjami v razvoju ter zlasti o zgodnji obravnavi predšolskih otrok. Zakon o zgodnji obravnavi otrok je bil sicer sprejet, nima pa izvedbenih oziroma podzakonskih predpisov. To tudi otežuje in onemogoca delo strokovnih delavcev na tem podrocju. Varuh je obljubil, da bo posredoval pri pristojnem ministrstvu. Foto: Simon Avsec Varuh je del obiska posvetil tudi lokalnim humanitarnim organizacijam, in sicer Rdecemu križu Postojna in Pivka ter Karitas Pivka. Seznanil se je z njihovim delom v casu epidemije. Humanitarni organizaciji sta povedali, da sam porast povpraševanja v epidemiji ni bil toliko kriticen kot pomanjkanje sodelavcev. Tako pri Karitas kot pri Rdecem križu so najbolj aktivne prostovoljke mlajše upokojenke, ki pa se v casu epidemije niso želele prevec izpostavljati zaradi morebitnih okužb. Tako je delo slonelo na zaposlenih oziroma mlajših prostovoljcih. Delovni dan je bil sklenjen s sklepno mislijo, da je nujno ohranjati socialni cut za socloveka in socialni cut v lokalni skupnosti. Za nami so poletni dnevi, ki smo jih po letu dni takih in drugacnih omejitev, ponovno preživeli tako, kot smo bili vajeni pred pandemijo COVID 19. Prihaja jesen, ki je nepredvidljiva. Mutacije virusa nam lahko ponovno zagrenijo življenje. Zato se je potrebno zašcititi. Cepiva je sedaj dovolj, zato ne nasedajte lažnim prerokom in zašcitite sebe in svoje bližnje. Starejši tudi s tretjim odmerkom. V državah, kjer je delež precepljenosti višji, bodo posledice novega vala manjše, predvsem pa bodo obvarovana številna življenja. Po letu dni je gospodarska aktivnost izjemna. Delo ponovno išce delavce in ne obratno. Na obmocju cele države se izvajajo številne investicije. Tudi s pomocjo sredstev iz Evropske unije, kjer smo v zadnjem letu dni sprostili preko 1,2 milijard evrov nepovratnih sredstev. Vlada je pred kratkim povecala sredstva za nove šole in vrtce, kar bo omogocilo izvedbo vseh 126 projektov, ki so bili prijavljeni na razpis ministrstva in so izpolnjevali pogoje. Pricenja se obsežna prenova številnih domov za starejše po celi državi in gradnja novih. Podobno na podrocju zdravstva. Poleg evropskih sredstev bo za investicije v zdravstvu v naslednjih desetih letih predvidenih 2 milijardi evrov sredstev. Širom po državi je v gradnji nekaj tisoc najemnih neprofitnih stanovanj. Odpravljene so bile številne birokratske ovire in izboljšan standard za številne kategorije upravicencev. Vrtec za drugega in naslednje otroke je postal brezplacen. Z zacetkom šolskega leta je uvedena nova izboljšava za dijake in študente, ki omogoca celoletno neomejeno uporabo javnega potniškega prometa ( vlak, avtobus ) na vseh relacijah za 25 eur mesecno oz. 200 eurov za celo leto. Po letih in letih pisanja razlicnih študij, analiz in praznega besedicenja vlad, ki so jih vodile oz. so v njih sodelovale stranke, ki so sedaj v opoziciji, smo pod to vlado prica konkretnim projektom za ljudi in odlocitvam, ki gredo v prid ljudem. Opozicija pa bi lahko pripomogla k temu, da bi bili še uspešnejši. Temu smo bili prica v mandatu 2004-2008, ko je Socialne demokrate vodil Borut Pahor. Njegova stranka je takrat podprla številne projekte prve Janševe vlade in leta 2008 dosegla najboljši rezultat v svoji zgodovini. Žal pa smo danes prica podivjani in programsko prazni opoziciji, kjer v svojem sovraštvu do Janeza Janše ter rušenju vsega, kar je dobro za ljudi, prednjaci Tanja Fajon. Avgusta smo v podjetniški coni Neverke obeležili pricetek gradnje proizvodnega inkubatorja in širitve komunalne opremljenosti cone. Obe investiciji sta izdatno podprti z nepovratnimi evropskimi in državnimi sredstvi. Ob tej priložnosti sem povedal, da sam pri svojem delu skušam slediti misli Bi-Pija, ustanovitelja skavtskega gibanja, ki pravi: »Glej dalec, in ko misliš, da že gledaš dalec, glej še dlje«. Tudi v Pivki gleda župan z ekipo in clanicami ter clani obcinskega sveta dalec, zelo dalec naprej. Obcina Pivka sodi v sam vrh obcin po uspešnosti pridobivanja nepovratnih sredstev iz razlicnih skladov za razlicne investicije. Gre za obcino, ki se razvija na vseh podrocjih in nudi ustrezne pogoje za delo in bivanje. Za obcino, v kateri je prijetno živeti. Naj tako tudi ostane. Ostanite zdravi in vse dobro vam želim. Robert Pavšic, poslanec LMŠ Zvone Cernac, minister Ja, besede so orodje, sploh v politiki. Na žalost pa so preveckrat besede tudi orožje. Samo eno crko spremenimo v obeh besedah, pa je pomenpopolnoma nasproten. Zakaj pišem o orodju, orožju in besedah? Ker smo kot družba popolnoma izgubili kompas. Ker je beseda postala zelo poceni. Ker govorjenje, pojasnjevanje in argumentiranje izgublja svoj pomen. No, k temu me je zagotovo spodbudil tudi incident na Kredarici, kjer so se verbalno soocili predsednik vlade, minister in protestniki. Povsem nakljucno?! Ne vem, ce je bilo slucajno, pa to pravzaprav ni niti pomembno. Pomembno je bilo najbolj to, da sta jih oba slišala kar nekaj krepkih, in kako naj bi bilo to narobe. Ne me narobe razumeti. Vsako nasilje je obsojanja vredno. Ampak pri tem je potrebno tudi zavedanje, da nasilje rojeva nasilje. Da beseda spodbudi besedo. In tudi to, da konflikti spodbujajo konflikte. Po vseh mesecih zaostrovanja, bliskovitih in nerazumnih vladnih potez, popolnega komunikacijskega poloma pri dialogu z ljudmi, je pac nekdo želel povedati še enkrat tisto, kar govori že od zacetka korona krize. Ker toliko casa ni bil slišan niti uslišan, je to povedal malo glasneje. In kaj dobi nazaj? Spet žalitve in poniževanje. Po vseh »uživajte, dokler lahko«, »gremo se igrat«, »svinjah in biserih«, »privilegirancih« in podobno, so protestniki, ki so si upali povedati na glas, kaj si mislijo, dobili še psihiatricno diagnozo. In to je potrebno pojasniti vladajocim – kar seješ, to žanješ. Vsi pa vemo, da spoštljiv odnos rodi spoštovanje. Obcutek imam, da tega že davno ni vec. Sicer pa je za nami pestro poletje, ki je spet odpiralo mnogo vec vprašanj, kot pa dalo odgovorov. In tudi to kaže na nek slabšalen odnos do vseh, ki bi si želeli pojasnila. Ker pa pac pojasnil ni, lahko podajamo trditve. Predsednik vlade ne hodi v državni zbor. Samo v zadnjih treh tednih je bil vabljen trikrat, pa ga ni bilo. Ker je imel pac »druge obveznosti«. Ampak vprašanja ostajajo, ocitki tudi. Ni pa dialoga. Je to preveliko pricakovanje? Naj ostane retoricno. Ostanite zdravi in vse dobro vam želim, DO KONCA LETA BO V IOC NEVERKE NASTAL PROIZVODNI PODJETNIŠKI INKUBATOR Obcina Pivka in preostale obcine v regiji, ki so v letošnjem letu podpisale sporazum o vzpostavitvi Mrežnega podjetniškega inkubatorja Perspektiva, s skupnimi prizadevanji spodbujajo razvoj podjetništva v regiji. Predvsem gre pri tem za pomembne razvojne projekte, vsebinske in infrastrukturne pridobitve, ki bodo še v tem letu kakovostno nadgradile možnosti za uveljavitev in delovanje lokalnih podjetij. Medtem, ko so že v teku gradbena dela v stavbi Mrežnega podjetniškega inkubatorja Perspektiva v Velikem otoku v Postojni, kjer nastajajo novi poslovni prostori/ pisarne in restavracija, se zacenja tudi gradnja podjetniškega inkubatorja za proizvodne dejavnosti v IOC Neverke. V avgustu sta minister Zvone Cernac in župan Obcine Pivka Robert Smrdelj položila temeljni kamen za pricetek gradnje podjetniškega inkubatorja ter otvorila izgradnjo nove poslovne infrastrukture v IOC Neverke. Obcina Pivka je v Dogovor za razvoj Primorsko notranjske razvojne regije v letu 2018, z namenom vzpostavitve podpornega okolja za rast in razvoj podjetij, uvrstila projekt Poslovne infrastrukture in podjetniškega inkubatorja v IOC Neverke. Na podlagi oddane vloge za dodelitev financne pomoci je Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko maja 2021Obcini Pivka izdala Odlocitvi o podpori za oba projekta. Župan Robert Smrdelj se je ob tej priložnosti zahvalil ministru Cernacu za aktivno podporo pri odpravljanju administrativnih ovir za izdajoodlocitev o podpori projektov tako za pivške projekte kot tudi drugod širom Slovenije. Na podlagi izdanih odlocitev in podpisanih pogodb so izbrani izvajalci lahko v juliju 2021 priceli z deli na terenu. Projekt izgradnje komunalne infrastrukture, ki obsega novo povezovalno cesto v dolžini 400m, vodovod, fekalno in meteorno kanalizacijo, elektro ter TK instalacije izvaja podjetje Ginex International d.o.o. Za potrebe odvajanja in cišcenja odpadnih fekalnih voda bo izgrajena nova skupna cistilna naprava kapacitete 400PE. Izbrani izvajalec je podjetje CID – CISTILNE NAPRAVE d.o.o. s partnerji Grafist d.o.o. in FOND S d.o.o. Nov podjetniški inkubator za proizvodne dejavnosti v katerem bo 960 mČ proizvodnih površin namenjenih mladim podjetjem ter cca. 500 mČ novih površin za potrebe skupnih ter pisarniških prostorov gradi podjetje Makro 5 gradnje d.o.o. Dela nadzira podjetje Tringrad Nova d.o.o. Predviden zakljucek investicij je v mesecu decembru 2021. Skupna ocenjena vrednost investicije znaša 3.202.761,58 EUR, od tega znaša delež sofinancerskih sredstev 3.066.683,00 EUR (EU 2.300.012,25 EUR, SLO 766.670,75 EUR), razliko sredstev pa bo zagotovila Obcina Pivka. Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Minister Zvone Cernac je pred dogodkom obiskal še tehnološki podjetji ORO precizne obdelave d.o.o. in ORO Met d.o.o., kjer se je srecal z vodstvi in si ogledal proizvodni proces. V kulturnem programu dogodka je kot gost nastopil Košanski oktet. Foto: Valter Leban MREŽNI PODJETNIŠKI INKUBATOR PERSPEKTIVA PERSPEKTIVNO NAPREJ V Mrežnem podjetniškem inkubatorju Perspektiva se po nekoliko bolj sprošcenem poletnem obdobju, ki smo ga izkoristili za skrbno nacrtovanje aktivnosti ter vzpostavitev novih sodelovanj, vracamo v izjemno vsebinsko in programsko bogat ritem, s katerim bomo nedvomno nadaljevali in še okrepili dosedanje uspešno delo na podrocju podjetniških priložnosti v regiji in tudi širše. Naš Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva, ki povezuje vse obcine v Primorsko­notranjski regiji, je v prvi vrsti prostor, kjer se aktivno srecujejo posamezniki, zainteresirani za podjetništvo ali pa tisti, ki že imajo podjetje in svojo dejavnost želijo razviti ter z njo lepo živeti. Dostopna in dosegljiva ekipa strokovno usposobljenih svetovalk, kar udeleženci izpostavljajo kot najvecjo prednost in adut, izvaja namrec kakovostne storitve svetovanja in mentoriranja, povsem prilagojena posamezniku. Podjetniki na enem mestu tako dobijo optimizirane storitve ali vsaj vedenje in informacije o vsem, kar potrebujejo. V naslednjih mesecih bo MPIPnadaljeval z zelo aktivnim izobraževanjem potencialnih podjetnikov. Poleg že uveljavljenih programov, Naša Perspektiva in Start—tourism-up, pri katerih se obeta nekaj sprememb glede na prilagoditve in potrebe udeležencev, se bo letos lansiralo nov program Ideja pro, ki nagovarja tehnološka start up podjetja. »Med vecjimi letošnjimi dosežki je vzpostavitev Mrežnega podjetniškega inkubatorja, ki nam omogoca, da obcine poenoteno in skupaj, tudi preko celostne podjetniške strategije okolja, nagovarjajo k dvigu podjetniške aktivnosti v regiji. V letošnjem letu smo v osmih mesecih izvedli 40 tematskih dogodkov in sodelovali z vec kot 1000 udeleženci iz cele Slovenije (60% iz naše regije). Da je podjetništvo potencial naše regije, da mladi podjetniki radi sodelujejo z nami potrjuje podatek, da smo v letošnjem letu popolnoma zapolnili prostore 1. nadstropja naše stavbe. Veseli smo investicije, ki poteka v naši stavbi. Do konca leta bodo v okviru le-te pridobili nove pisarne, restavracijo in konferencne prostore. Naša najvecja prioriteta je fokusirano delo z mentoriranci. Glede na to, kaj posameznik pocne in kaj potrebuje, posamezniku individualno prilagodimo program in pristope. Trenutno imamo v naših prostorih 9 podjetnikov (16 delovnih mest). V enem letu smo iz petih aktivnih uporabnikov prišli na 50 posameznikov, s katerimi osebno sodelujemo in se srecujemo, jim sledimo, prilagajamo aktivnosti. S tem spodbujamo rast novih podjetij.« dr. Jana Nadoh Bergoc, vodja MPIP »Letos smo prvic, v sodelovanju z RDO Zeleni kras, Zavodom Znanje, enoto Turizem in SPOT tocko Primorsko-notranjske regije, pilotno izvedli podjetniški program Start-tourism-up s turisticnimi vsebinami. V program je bilo vkljucenih 10 potencialnih podjetnikov iz celotne Primorsko-notranjske regije. Program je bil zelo dobro sprejet in ocenjen, zato se pripravljamo na ponovitev oz. nadgradnjo. Izmed 10 prijavljenih, se lahko pohvalimo z dejstvom, da jih 6 njih že uspešno pelje inovativno podjetniško zgodbo na podrocju turizma. Še en program, ki se je pilotno zakljucil v prvi polovici tega leta, je program za spodbujanje podjetništva pri migrantih, ki vstopajo v naše okolje ARRIVALREGIONS. Nosilec programa je bila Obcina POSTOJNA in SGLŠ. Sodelovali smo kot podporni partner. Cilj je bil opolnomociti tujce, migrante s podjetniškimi znanji. V program je bilo vkljucenih sedem potencialnih podjetnikov, od tega so trije odprli svoja podjetja.« Ana Širca, vodja programa SIO »Želimo si celostno in sistemsko sodelovati s šolami. V lanskem šolskem letu smo pilotno zaceli s spodbujanjem nacrtnega podjetništva med mladimi s ciljem udeležbe na nacionalnem tekmovanju POPRI, kjer so bile naše tri skupine mladih navdušencev za podjetništvo zelo uspešne. S šolami smo sodelovali tudi pri prijavi na razpis za izvedbo start up vikendov in vse šole v regiji, ki so se za vkljucitev odlocile, so bile uspešne. Start up vikende na osmih šolah v regiji (tudi na OŠ Košana in OŠ Pivka) bodo izvajali zunanji mentorji, po koncu izvedbe le-teh pa bo ravno MPIP pomagal naprej pri razvoju poslovnih idej. Zelo aktivno bomo sodelovali z ucitelji, radi bi namrec podjetniško kulturo razširili v šolah, poskrbeli za celostno spodbujanje podjetnosti že v sklopu pouka.« Dolores Keš, vodja programa mladih Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva PONI - DOBRA VSTOPNICA ZA USPEŠNO KRMARJENJE V SVETU PODJETNIŠTVA Medtem, ko je s 1. septembrom z delom zacela že 3. skupina udeležencev PONI-Podjetno nad izzive Primorsko-notranjska, se je konec avgusta z zakljucnimi predstavitvami poslovila 2. skupina. Od devetih udeležencev, ki so zakljucili 4 mesecno usposabljanje, bodo trije že v septembru uradno zaceli s svojo dejavnostjo, dva nameravata svoj s.p. ali drugo obliko registracije dejavnosti, odpreti v roku pol leta, ostali pa so ugotovili, da jim podjetniška ideja tako kmalu še ne bo prinesla dovolj kruha za preživetje. Ceprav je registracija dejavnosti eden glavnih ciljev programa PONI, ki se odvija v 11 regijah po Sloveniji, pa so zakljucne predstavitve ali »PITCHI« tokratnih udeležencev v PIP Postojna razkrile še druge dragocene ugotovitve in koristi, ki bodo vsem služile kot dobra vstopnica za v prihodnje. Med štirimesecnem usposabljanjem za vstop v svet podjetništva so ob razvijanju svoje poslovne ideje udeleženci ob podpori mentorjev in zunanjih strokovnjakov izdelali raziskavo trga, financni nacrt, vizijo svojega podjetja, ime, logotip in celostno graficno podobo ter izracunali lastno in prodajno ceno svojega izdelka ali storitve. Jan Valencic, vodja programa iz RRA Zeleni kras, ob tem poudarja pomen mreženja in povezovanja z lokalnimi deležniki za bodoce podjetnike. Dolores Keš, mentorica iz Mrežnega podjetniškega inkubatorja Perspektiva, pa je udeležence druge skupin na zakljucnem dogodku na njihovo samostojno pot pospremila z besedami: »Bodite na tej poti vztrajni, optimisticni. Ce se vam zaprejo ena vrata, se zaradi tega zagotovo kje odprejo druga!« NLB Mobilna poslovalnica Bank&Go pripelje bancne storitve, znanje, izkušnje in nasvete v skoraj 40 krajev po vsej Sloveniji. Kdaj in kje bo v vašem kraju? Kdaj? CETRTEK 9.9.2021 in 23.09.2021 ob 11:00 do 12:30 Kje? PIVKA Spar trgovina Kaj vam mobilna poslovalnica omogoca? Na bancnega strokovnjaka v mobilni poslovalnici se obrnite, ce želite urediti brezgotovinske bancne storitve, potrebujete strokovni financni nasvet ali pa pomoc pri uporabi spletne in mobilne banke ter ostalih nacinov poslovanja, ki jih omogocamo 24/7. Za gotovinsko poslovanje pa je na voljo bankomat. Ob obisku ne pozabite na preventivne zdravstvene ukrepe: zašcitno masko, razkuževanje rok, ustrezno varnostno razdaljo, vstopajte pa le posamezno. Urnik in ostale aktualne informacije so vam dostopne v vsakem trenutku na www.nlb.si/bankgo V kolikor imate zanimivo podjetniško idejo, vam na RRA Zeleni kras ponujamo kakovostno podjetniško svetovanje. Strokovni sodelavci vas vodimo skozi celoten proces od idejnih zametkov do uresnicitve vaše poslovne ideje: kako oblikovati uresnicljivo poslovno idejo, kako jo realizirati, kako se ustrezno registrirati za izvajanje dejavnosti, pomagamo vam najti vire financiranja (povratna in nepovratna sredstva). Osnovna podjetniška svetovanja so brezplacna za vse prebivalce Primorsko-notranjske regije, v sodelovanju z Obcinami Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Pivka pa izvajamo tudi nadaljnja brezplacna podjetniška svetovanja ter nudimo pripravo poslovnih nacrtov in/ali vlog na javne razpise na razlicnih podrocjih po subvencionirani ceni do 70 % cene. Za podjetniško svetovanje je obvezna predhodna uskladitev termina pri Marinki Petrc, marinka@rra-zk.si, 05 721 22 33. BREZPOSELNOST V OBCINI PIVKA MED NAJNIŽJIMI Predstavnika Zavoda RS za zaposlovanje Vladimir Popovic, direktor Obmocne službe Koper in Milenka Simšic, vodja Urada za delo Postojna, Sežana, Ilirska Bistrica sta se v avgustu na delovnem srecanju sestala z vodstvom Obcine Pivka, županom Robertom Smrdeljem in direktorico obcinske uprave Mihaelo Smrdel. Namen srecanja je bil okrepiti sodelovanje na podrocju zaposlovanja, saj gre za pomembno podrocje, kjer so skupni cilji in aktivnosti kljucni za uspešno dogajanje na trgu dela v obcini Pivka in širšem okolju. Število brezposelnih oseb s stalnim prebivališcem v Obcini Pivka se je od zacetka januarja 2021, ko je bilo prijavljenih v evidenci brezposelnih oseb 219 oseb, v juniju zmanjšalo na 169 oseb. Stopnja brezposelnosti je padla iz 7,5 na 6,2 (podatek iz meseca maja 2021). V tem casu so na uradu za delo potekale številne aktivnosti za cim hitrejšo realizacijo zaposlitev brezposelnih oseb. Potekali so izbori kandidatov za kritje potreb, ki jih imajo podjetja v obcini, predstavitve možnosti zaposlitev pri izgradnji drugega tira, zaposlitve v gostinstvu, zdravstvu in sociali in razlicnih delovnih mestih v proizvodnji. Redno se brezposelne osebe vkljucujejo v razlicne programe usposabljanja in izobraževanja, ki jih financira Zavod RS za zaposlovanje za hitrejši vstop na trg dela. Delodajalci pa crpajo subvencije za zaposlitev brezposelnih oseb v sklopu aktivne politike zaposlovanja. V casu epidemije je Obmocna služba Koper organizirala spletni zaposlitveni sejem, na katerem so sodelovali tudi delodajalci s pivškega podrocja. Župan in direktorica sta predstavila obcinske projekte, ki bodo omogocali nove zaposlitve, in sicer so to gradnja doma starejših, ki bo zakljucena konec leta 2022, poslovna infrastruktura v IOC Neverke in izgradnja proizvodnega inkubatorja. Obe investiciji sta namenjeni spodbujanju podjetništva in širitvi gospodarskega razvoja. Tudi kompleks bivšega Javorja je dobil novega lastnika, ki bo svojo proizvodnjo avtodomov preselilo na lokacijo v Pivki. Zavod RS za zaposlovanje izvaja tudi številne ukrepe zaposlovanja, ki so lahko priložnost za vse brezposelne osebe (Delovni preizkus 2020/2021, Usposabljam. se 2020/2021), ter financne spodbude za zaposlitev brezposelnih oseb (Zaposli.me 2020, Spodbude za zaposlovanje oseb iz programa Ucne delavnice, Dodatno javno povabilo za izvajanje programov javnih del za leto 2021). Z namenom povecanja zaposlitvenih možnosti z dodatnimi znanji, brezposelne osebe vkljucujemo v programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja za opravljanje poklicnih del in nalog, po katerih povprašujejo delodajalci. FINANCNI URAD SVETUJE Obvešcamo vas, da klicni center za bone, ki je na voljo na telefonski številki 08 200 1005, deluje od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Ob sobotah, nedeljah in praznikih bomo za nujne primere dosegljivi preko elektronske pošte bon.info@gov.si. Tehnicna pomoc bo dosegljiva preko kontaktov T: 05 297 6800, F: 05 297 6764, E: sd.fu@gov.si (od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure podpora za vse informacijske sisteme FURS). DOHODNINE OD DOHODKA IZ DRUGEGA POGODBENEGA RAZMERJA ZA REZIDENTE Podatke na napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja za rezidente (DOHZAPšt. 3) izpolnijo samo rezidenti Republike Slovenije, kadar dohodek iz drugega pogodbenega razmerja rezidentu izplaca oseba, ki ni placnik davka po 58. clenu Zakona o davcnem postopku (npr. tuja pravna oseba, fizicna oseba z dejavnostjo v tujini, …). Zavezanec rezident mora napoved vložiti do 15. dne v mesecu za dohodke, prejete v preteklem mesecu pri davcnem organu. Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja vloži davcni zavezanec rezident: • elektronsko prek storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki, • elektronsko prek storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki kot lastni dokument, • osebno ali po pošti, sicer pri financnem uradu, kjer je davcni zavezanec vpisan v davcni register. Zavezanec, ki se samoprijavi, ni odgovoren za prekršek, izpolniti pa mora davcno obveznost skupaj z obrestmi. Financi urad Postojna USPEŠNA POLETNA SEZONA V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE Kljub turisticno izredno težkim in nepredvidljivim razmeram Park vojaške zgodovine tudi letos beleži rekordno poletno turisticno sezono. V juliju in avgustu so tako našteli za 10 % vec obiskovalcev kot v turisticno rekordnem letu 2019. Poletno sezono je zakljucil tudi uspešen konec tedna avgusta, ko je Park organiziral Poletni pohod po Krožni poti vojaške zgodovine ter, v sodelovanju z Obcino Pivko, tudi izjemno dobro obiskan Srednjeveški dan. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA “MARJAN GARBAJS – KRONIST OSAMOSVAJANJA SLOVENIJE” V Parku vojaške zgodovine je na ogled fotografska razstava »Marjan Garbajs – kronist osamosvajanja Slovenije«, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem slovenske policije, ki deluje pod okriljem Ministrstva za notranje zadeve. Razstava je poklon izjemnemu fotoreporterju, ki ima v svojem opusu malodane pol milijona fotografij. Med njimi je tudi okoli 1.400 posnetkov iz obdobja vojne za Slovenijo leta 1991, gospod Garbajs pa je verjetno edini fotograf, ki je celotno takratno dogajanje posnel v tehniki barvnih diapozitivov, kar ima še posebno dokumentarno vrednost. KINO NA PROSTEM V Parku vojaške zgodovine smo v cetrtek, 15.7.2021, organizirali dogodek v sklopu programa Kino na prostem, ki je ena izmed aktivnosti v okviru operacije Revitalizacija grajskega parka Haasberg. Obiskovalci so si pod zvezdami ogledali promocijski film projekta, sledila pa je projekcija filma Slovenec, ki je preletel stoletje. Istocasno je bila na ogled tudi fotografska razstava Fotokluba Sušec Gradovi zelenega krasa, ki je nastala v okviru operacije. V operaciji Revitalizacija grajskega parka Haasberg Javni zavod Park vojaške zgodovine sodeluje kot projektni partner. Operacija je bila izbrana na 4. javnem pozivu za izbor operacij za uresnicevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS Med Snežnikom in Nanosom v letih 2019­2020 in je financirana iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. POLETNI POHOD PO KROŽNI POTI PARKA VOJAŠKE ZGODOVINE V soboto, 28. avgusta, je potekal poletni pohod po Krožni poti Parka vojaške zgodovine. Priljubljena krožna pot ima svoje izhodišce v Parku vojaške zgodovine, povezuje pa nekdanji vojaški poligon na Koti 110, podzemno utrdbo na Primožu, Šilentabor, Narin in pot nazaj do Parka vojaške zgodovine. Okoli 50 pohodnikov je bilo na vmesnih tockah deležnihokušanja lokalnih dobrot ter spoznavanja kulturne in naravne dedišcine na Pivškem. Pohod je bil delno financiran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru projekta “Kulinaricna doživetja med Snežnikom in Nanosom”. SREDNJEVEŠKI DAN V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE V nedeljo, 29. avgusta 2021, so se obiskovalci Parka vojaške zgodovine lahko poleg oklepnih vozil, letal in podmornice sprehodili tudi med vitezi, dvornimi damami, meci in barvitimi šotori. Obcina Pivka je namrec v sodelovanju z muzejem pripravila Srednjeveški dan, prvo takšno prireditev na Pivškem. Hrbtenico dogajanja so sestavljala štiri slovenska društva, ki se ukvarjajo s ponazarjanjem srednjeveških casov – lokalno pivško društvo Varuhi kladiva, vitezi iz Predjame, zbrani v društvu Kašca, Kulturno in umetniško društvo Galiarda iz Celja ter Srednjeveški najemniki z Dolenjske. Clani in clanice omenjenih skupin so obiskovalcem široko odprli vrata (oziroma šotore) svojih taborov, jih poucili o življenju v srednjem veku ter zanje pripravili številne zanimive igre. Poleg streljanja z lokom in metanja sekiric so se obiskovalci lahko preizkusili v mecevanju, streljanju s katapultom, kaligrafiji in mnogih drugih aktivnostih. Pester program so dopolnjevali tudi ježa s poniji za otroke, ki jo je omogocilo podjetje BB Equestrian, plesna predstava, s katero so navdušili clani KUD Galiarda, vodenja po stalni razstavi o lokostrelstvu in tržnica lokalnih izdelkov. Da je bil dogodek uspešen, zanimanje za srednjeveško tematiko pa še kako živo, pricajo rezultati – Park vojaške zgodovine in spremljajoce dogajanje je v nedeljo obiskalo prek 900 obiskovalcev! Srednjeveški dan je bil organiziran v okviru cezmejnega strateškega projekta Interreg Italia-Slovenija MerlinCV, katerega eden od osmih projektnih partnerjev je tudi Obcina Pivka. Namen projekta je obujanje grajske kulturne dedišcine in oblikovanje novih produktov, povezanih z njo. Aktivnosti Obcine Pivka se tako primarno vežejo na dvorec Ravne in z njim povezan Šilentabor, Srednjeveški dan v Parku vojaške zgodovine pa je le en od pilotnih projektov, ki bo mogoce predstavljal zacetek tradicije take vrste dogajanja na Pivškem. Ana Cic, Obcina Pivka STROKOVNA EKSKURZIJA ZA SLOVENSKE UCITELJE VKLJUCILA TUDI OBISK PARKA VOJAŠKE ZGODOVINE V sklopu strokovne ekskurzije, ki jo je 25. avgusta organizirala Regijska destinacijska organizacija Zeleni kras, si je 34 uciteljev slovenskih osnovnih in srednjih šol ogledalo tudi Park vojaške zgodovine. V PVZ so jim predstavili programe za šole, s katerimi v Pivko privabljajo vse vec šolskih skupin. RDO Zeleni kras je udeležence ekskurzije z naslovom »Po pokrajini izjemnega naravnega bogastva in pomembne strateške lege« popeljal še po Muzeju krasa v Notranjskem muzeju Postojna in Notranjskem regijskem parku s Cerkniškim jezerom. RDO je tovrstno ekskurzijo organizirala že peto leto zapored, v njej pa vsako leto sodeluje tudi PVZ. Namen ekskurzije je izobraževalne ustanove podrobneje in v živo seznaniti z novostmi in Foto: Dejan Iskra NA OBISKU LATVIJSKA DELEGACIJA Ob robu srecanja obrambnih ministrov EU v Sloveniji, je v zacetku septembra Park vojaške zgodovine Pivka, v spremstvu državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo Uroša Lampreta, obiskal latvijski minister za obrambo dr. Artis Pabriks. Delegacija si je ogledala muzejske zbirke in razstave Parka, veliko pozornosti pa namenila tudi razvoju Parka vojaške zgodovine Pivka, kot odlicnega primera sodelovanja lokalne skupnosti in Ministrstva za obrambo RS ter korišcenja evropskih sredstev. V zacetku avgusta je v Pivki potekala zakljucna mednarodna konferenca projekta Carnivora Dinarica, v okviru katere smo odprli tudi Center o velikih zvereh Dina Pivka, s katerim upravlja novoustanovljeni Javni zavod Turizem – Pivka. Vodja projekta za Obcino Pivka je bila Dragica Jaksetic, ki je skoraj tri leta vodila in koordinirala vsebine iz projekta in vsebine za Dino. Zakaj se center imenuje Dina? Dina se je skotila verjetno v snežniških gozdovih, bila je odlovljena na obmocju Mašuna v LPN Jelen-Snežnik, in je prva risinja pri nas (in menda celo na svetu), ki so ji nadeli telemetricno ovratnico. Raziskovalci so tako lahko spremljali njeno gibanje in na ta nacin pridobili številne podatke iz risjega življenja. Ime Dina pa govori tudi o Dinaridih, gorovju zahodnega Balkanskega polotoka, ki segajo od Slovenije do Albanije in v katerih imajo svoj življenjski prostor vse tri velike zveri – medved, volk in ris. Center o velikih zvereh Dina Pivka smo uredili v do sedaj praznih prostorih Krpanovega doma v središcu Pivke. Naš namen je bil velike zveri in sobivanje predstaviti celovito in na nacin, privlacen za obiskovalce, zlasti mladino, družine, ljubitelje narave, rejce domacih živali, lovce, vse, ki jih zanima podrocje velikih zveri in sobivanje z njimi. Glavna smernica v projektu je bila prevajanje znanstvenih in strokovnih spoznanj v jezik, ki ga razumejo tudi otroci, želeli smo, da so raziskave o velikih zvereh razumljive vsem. Izbrali smo nacin, ki se opira zlasti na moderne tehnologije, te pa obiskovalcem omogocajo samostojno raziskovanje vsebin in tudi preverjanje lastnih dosedanjih znanj na zabaven nacin. Seveda bomo v Dini zgodbe, ki jih posreduje tehnologija, zlasti za skupine obiskovalcev nadgrajevali z govorjeno besedo, interpretacijo, delavnicami. Komunikacija z razlicnimi skupinami ljudi je eden najpomembnejših vidikov zašcite in upravljanja z velikimi zvermi. Dina s svojo vsebino obiskovalcu pomaga, da se zlahka vživi v medveda, volka in risa. »Ko obiskovalec Dine prebere na primer zapise na zverbooku ali pogleda skozi VR ocalain druga sredstva za ustvarjanje navidezne resnicnosti, pogleda skozi oci zveri. Na ta nacin pa se lažje približa svetu velikih zveri, ce se izrazim »po cloveško«. Obiskovalec zacne razumeti recimo, zakaj na primer volk ne loci med stegnom srne in stegnom ovce. Žival pac poseže po hrani, ki ji je dosegljiva z manj vložene energije. Na nas pa je, da populacije velikih zveri kot družba upravljamo in s svojim osebnim premoženjem ravnamo tako, da bo škod in prizadetih ljudi zaradi teh škod cim manj in kjer se da, sploh nic. Tudi o tem govorimo v Dini,« pojasnjuje Dragica Jaksetic. Brez sodelovanja v okviru partnerstva - s stroko, zlasti raziskovalcev velikih zveri z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda za gozdove Slovenije – centra ne bi bilo. Avtorji postavitve so imeli na voljo vsa gradiva, izdelana v skoraj vseh dosedanjih projektih o velikih zvereh v Sloveniji – Od projekta DinaRis do projekta LIFE Lynx, ki je še v teku. Na voljo smo imeli videoposnetke sledilnih kamer, fotografije, besedila. Zadali smo si tudi nalogo usmerjanja obiskovalcev v druga razstavišca o velikih zvereh, na primer v Primorsko­notranjski regiji, na Kocevskem in cez mejo v Gorskem Kotarju. Verjamemo, da bomo vsi ponudniki znanj o velikih zvereh in sobivanju vzpostavili dobro sodelovanje. Center Dina je nov turisticni produkt Obcine Pivka, vendar si želimo center v sodelovanju z dosedanjimi partnerji, zlasti stroko, nadgrajevati – tako kot se bodo izpopolnjevala strokovna spoznanja in kot se bo spreminjal odnos družbe do velikih zveri. Ureditev Centra DINA je bila ena izmed aktivnosti v projektu Carnivora Dinarica, ki se je zacel septembra 2018, vrednost celotnega projekta v osemclanskem slovensko­hrvaškem partnerstvu pa je znašala 2,34 milijona evrov. Delež Obcine Pivka v projektnem partnerstvu znaša 746.000 evrov, od tega je vrednost ureditve centra od gradbeno-obrtniških del do popolne postavitve znašala 655.000 evrov (vsi zneski so z DDV). Obcina Pivka Foto: Simon Avsec V Krpanovem domu je na ogled izjemno zanimivo in slikovito ter interaktivno doživetje, center o velikih zvereh Dina Pivka. Spoznali boste, kako med seboj medvedi, risi in volkovi komunicirajo na zverbooku. Preizkusili se boste v kvizu, iskali sledi živali v °arobnem gozdu. V votlini, nekakšnem kinu, boste spoznali zna°ilnosti velikih zveri in njihovega življenjskega prostora, pa tudi kakšne preglavice lahko povzro°ijo ljudem. S pogledom skozi VR o°ala, ki pri°arajo navidezno resni°nost, pa boste lahko ugotavljali, ali medved bolje ali slabše voha od risa. Za prebivalce ob˜ine Pivka je obisk centra brezpla˜en. »Z veseljem smo si ogledali razstavo, ki je zanimiva in sodobno pripravljena! Spet in spet se lahko vracamo, da spoznamo in odkrijemo kakšno podrobnost in zanimivost o velikih zvereh. Cestitke vsem ustvarjalcem! Želimo vam veliko zadovoljnih obiskovalcev in uspešno sobivanje!« Društvo Drobnovratnik, Špela Habic »V Dini je zelo lepo. Vse mi je bilo všec, še posebej virtualna resnicnost in kviz, pa facebook (zverbook) Tudi video je lep in zanimiv.« Veronika »Po vseh pozitivnih in veselja polnih odzivov v okviru ZGS, sem stežka pricakovala obisk Dine. Upraviceno! Prijeten, sodoben prostor, zanimiva, navdiha polna predstavitev…. Cas prehitro tece… vprašanj je še vec. Najlepša hvala vsem sodelavcem, snovalcem Dine. Srecno pot naprej.« Tina Kotnik, Zavod za gozdove Slovenije »Izjemno in navdihujoce! Zagotovo te še obišcemo, Dina! Pohvale tudi puncam za prezentaciji.« Saša S KOLESOM PO DEŽELI PIVŠKIH PRESIHAJOCIH JEZER Bike Slovenia (Tomaž Penko), usposobljen za vodene kolesarske ture po Zelenem krasu, je v avgustu povabil udeležence na kolesarjenje po deželi pivških presihajocih jezer. Kolesarjenje z zgodbo o vodi na kraškem svetu so kolesarji, željni rekreacije obenem pa navdušeni nad naravo in pokrajino, po kateri je pot vodila, zaceli pri Ekomuzeju Pivških presihajocih jezer. V Pivški kotlini je kar 17 presihajocih jezer, ki v poletnih mesecih izginejo in se spremenijo v pisane travnike. V okviru kolesarskega izleta so udeleženci obiskali Petelinjsko in Palško jezero. Brezplacno vodenje je omogocila Slovenska turisticna organizacija Feel Slovenia. DKH POLETJE V EKOMUZEJU Prijetni poletni dnevi, ko se marsikdo odpravi na izlet, na raziskovanje domace okolice ali drugih krajev, so bili tudi v Ekomuzeju pivških presihajocih jezer zelo doživeti in družabni. Naš turisticni vodic, Andrej Godina, ki res natancno pozna vsak koticek tega prelepega dela naše pokrajine, predvsem pa veliko zgodb in informacij, s katerimi vsakic navdušuje, je namrec sprejel številne obiskovalce in skupine. Številna vodenja so se izvajala pod pokroviteljstvom Slovenske turisticne agencije in so bila zato brezplacna. Navdušeni nad naravo, muzejem, urejenostjo infrastrukture in zgodbami, ki jih piše naš Krajinski park, se mnogi obiskovalci zagotovo še vrnejo, vsaj tako so zatrdili. DKH Foto: KPPPJ Foto: Bike Slovenia SPOZNAJTE NAŠA CUDOVITA PRESIHAJOCA JEZERA ALI STE VEDELI, KAKO SE POLNI KLENSKI DOL V OBJEMU VASI? Jezero v Klenskem dolu je eno izmed osmih Pivških jezer, jamcih med ledinami. Ob veliki ojezeritvi jezero dobi zaliv, ki se redkeje pojavljajo (vseh Pivških jezer pa je 17). ki se ob zelo veliki ojezeritvi podaljša in zalije nižji odsek Njegovo ovalno kotanjo s treh strani obdajajo hiše in cesti ceste na obrobju dna stranske kotanje. Ob izjemno veliki v naselju Klenik. Kotanja se na jugozahodu podaljša v ojezeritvi pa je ojezerjeno celotno dno Klenskega dola, stransko kotanjo, v kateri nastane zaliv. Najnižji del dna razen jugovzhodnega obrobja. Jezero zalije tudi spodnji ovalne kotanje leži ob kolovozu, ki poteka po njenem dnu. del pobocij kotanje in ima izrazit zaliv, ko je poplavljen Ob polnjenju Klenskega dola se pojavijo luže v jamcih tudi del dvorišca gospodarskega poslopja ob cesti. Ob med ledinami v nižjem delu dna ovalne kotanje in njene zelo velikih in izjemno velikih ojezeritvah voda mezi iz tal stranske kotanje. Ob redni vecji ojezeritvi nastane jezero v manjši stranski kotanji na vzhodni strani, katere dno visi s spojitvijo luž, na njegovem obrobju pa ležijo luže v višjih proti dnu Klenskega dola, in odteka v jezero. Jezero v Klenskem dolu Klenski dol (ob izjemno veliki ojezeritvi februarja 2014) Tina Kirn LETOŠNJA GLAVNA TURISTICNA SEZONA V REGIJI JE SPECIFICNA V prvem polletju 2021 se je tudi turisticni sektor v Primorsko-notranjski regiji soocal s posledicami pandemije Covid 19 in ukrepov za zajezitev pandemije. Od januarja do aprila so bili prihodi in nocitve v destinaciji Zeleni kras zanemarljivi, šele z majem 2021 pa se je zacela krivulja prihodov in nocitev rahlo dvigovati. Kljub nizkemu številu prihodov in nocitev v prvih šestih mesecih leta 2021 – v tem obdobju namrec pri nas beležimo le 18 % nocitev v primerjavi z normalnim letom 2019 – se v glavni sezoni rezultati izboljšujejo. Podatki za meseca julij in avgust so spodbudni, saj je zasedenost v destinaciji izjemno visoka. Pozna se premik v smeri povecanja domacih, slovenskih gostov ter korišcenje turisticnih bonov za namestitve in novih bonov 21 za korišcenje turisticnih storitev (predvsem vstopnine v kulturne ustanove in nekatera doživetja v naravi). Po modelu predvidene rasti glede na leto 2020 bomo na koncu leta 2021 predvidoma ustvarili okrog 60.000 prihodov gostov in 110.000 nocitev. Na podrocju unikatnih programov doživetja narave beležimo veliko povpraševanj in rezervacij za opazovanje velikih zveri v naravnem okolju ter alternativne oglede za obisk kraških jam – manjše skupine in obiske izven ustaljenih poti. Kot krovna organizacija na podrocju regionalnega turizma smo v sodelovanju s Slovensko turisticno organizacijo in lokalnimi vodniki organizirali brezplacna turisticna vodenja. Pritegnili smo sedem lokalnih vodnikov, ki z vodenji obiskovalcem razkrivajo posebnosti Zelenega krasa. Do avgusta je bilo izvedenih 36 vodenj, ki se jih je udeležilo možnostjo podaljšanja v jesenski cas. Letošnja turisticna sezona je drugacna od tistih, ki smo jih bili vajeni v zadnjih, predkoronskih letih, vendar pa kljub omejitvam nekatere ponudnike v naši destinaciji vseeno prijetno preseneca. Tako se je v Parku vojaške zgodovine v Pivki število obiskovalcev v primerjavi z julijem 2019, ki se ga spominjamo kot leto turisticnih presežkov, povecalo celo za 10 odstotkov. Razlogi za to so, po besedah direktorja Janka Boštjancica, intenzivno vlaganje v krepitev ponudbe in nove turisticne produkte, pa tudi turisticni boni. 393 udeležencev. Vodenja bodo potekala do oktobra z RRA Zeleni kras NA KMETIJI DO DELOVNIH NAVAD IN ZNANJA OŠ Rudolfa Ukovica Podgrad je bila v letu 2018 uspešna pri prijavi na 2. javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dvoletni projekt Na kmetiji do delovnih navad in znanja, v katerem poleg šole sodelujejo še kmetije Miše, Volk in Slavec, se pocasi zakljucuje. Namen projekta je bil, da se za kmetije razvijejo programi izkustvenega ucenja mladostnikov z namenom pridobivanja delovnih navad ter vzpostavitve zdravega odnosa do okolja in hrane. Kmetije so kljub COVID-u uspele izvesti predvidene aktivnosti z ucenci šole. Šola je izvedla usposabljanje za clanekmetij, dve kmetiji sta odprli dopolnilno dejavnost na temo izobraževanja na kmetiji, ena kmetija se je vkljucila v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. V jeseni je predvidena še dokoncna izdelava didakticne mape s programi dnevov dejavnosti, ki bo na voljo šolam in v knjižnici ter analiza izvedljivosti prenosa predlaganih programov na ostale kmetije. Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Koordinatorica projekta je Tamara Urbancic. Foto: Izvajanje pilotnega preizkusa na kmetiji Volk, Suhorje VRTNARSKI NASVET - KAKO SHRANIMO SEME PARADIŽNIKA križanja med sortami). Seveda paradižnik ne sme biti hibrid. Opravila se lotimo avgusta, izberemo zrel, mehak in zdrav plod, ki je dozorel na rastlini. Seme lahko shranimo na dva nacina. sortne lastnosti se prenašajo naprej (ni Plod paradižnika prerežemo na vec rezin, za lažji dostop do semen. Semena pomocjo prstov, žlicke ali palcke prenesemo na površino, kjer se dobro suši, na primer kuhinjsko brisacko. Vecje kose mesa paradižnika izlocimo, ce pa kaj še ostane, ni nic narobe. Ce bi želeli povsem cisto seme, ga lahko prestavimo v gosto cedilo in spiramo pod vodo toliko casa, da se seme loci od sluzi. Šele nato prestavimo na brisacko. Seme sušimo na primer na okenski polici, ki ni ves dan izpostavljena soncu, v pecici ali v sušilnici za sadje. Ko je seme povsem suho, ga shranimo v steklenih kozarcih, ki dobro tesnijo ali v škrnicelj za shranjevanje semen. Lahko se zgodi, da ne moremo povsem lociti semena od kuhinjske brisacke, kar ni nic narobe, shranimo kar vse skupaj. Tudi posejemo lahko tako, saj brisacka ne bo preprecila kalitve semen. 2. Shranjevanje s fermentacijo Fermentacija je najboljši približek naravnemu nacinu ohranjanja semen. Semena shranjena s fermentacijo imajo boljšo kaljivost in so uporabna vec let, kot tista, ki jih shranimo s sušenjem. Postopek je podoben kot pri sušenju, le da tu semena izdolbemo v posodico, ni pa potrebno odstranjevati mesa paradižnika. Skodelico pustimo na sobni temperaturi za 3 dni. V teh treh dneh se zacne fermentacija, vsebina bo spremenila vonj, barva bo pobledela, na površini se lahko pojavi bela plesen, ki je del procesa. Po treh dneh so semena pripravljena. Vse skupaj speremo pod tekoco vodo in odstranimo vecje kose mesa. Seme prestavimo v novo posodo s svežo vodo. Ce kakšno seme plava na vodi, ga odstranimo, ker so to prazna semena, ki ne bodo kalila. Po tej selekciji seme znova precedimo in damo na površino, kjer se bodo posušila. Od tukaj naprej je postopek enak kot pri prvem nacinu shranjevanja. Oba nacina sta uspešna za shranjevanje semen paradižnika in od nas ne zahtevata pretiranega dela. Zato se sami odlocite, kateri vam najbolj ustreza in si shranite seme svoje najljubše sorte. Nataša Bišcak PROJEKT VODOOSKRBE SLOVENSKE ISTRE NUJEN ZA ZAGOTAVLJANJE PITNE VODE Oskrba prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo se zaradi pomembnosti, zahtevnosti in kompleksnosti uvršca med prioritetne naloge v programu izvajanja nacionalnih projektov državne infrastrukture. Republika Slovenija se je odlocila, da pristopi k rešitvi z novim vodnim virom. Že Operativni program oskrbe s pitno vodo iz julija 2006 je med ukrepe na državni ravni uvrstil sanacijo nezadostnih vodnih virov na obmocju slovenske Istre, tudi veljavni Operativni program 2016­2021 ponovno izpostavlja to problematiko kot prioritetni projekt. Republika Slovenija se je odlocila, da pristopi k rešitvi z novim in neodvisnim strateškim vodnim virom za zagotovitev dolgorocne oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in rezervnega vodnega vira za kraško zaledje. Ostale potencialne rešitve z uporabo obstojecih (ali povecanih) vodnih virov (Rižana z akumulacijo Kubed, izvir Malni, reka Reka z akumulacijama Klivnik in Mola, zajetje Brestovica, Reka z akumulacijo Padež, razsoljevanje) so bile ocenjene kot neustrezne, saj niso izpolnjevale pogojev glede neodvisnosti, odpornosti na morebitno onesnaženje in zadostne zmogljivosti za 50-letno obdobje za tri oskrbovalne sisteme Rižanskega, Kraškega in Ilirskobistriškega vodovoda, ali se niso v celoti (vkljucno z vplivnimi obmocji) nahajale na ozemlju Slovenije, ali se niso nahajale v povodju obmocja Jadranskega morja, ki mu je ta vir namenjen. Na Ministrstvu za okolje in prostor se zavedamo, da so tudi na obmocju Krasa interesi in pogledi razlicni, vendar moramo biti ob tem pozorni na vec dejavnikov. Prvi je ustavna pravica do ciste pitne vode, drugi solidarnost, saj govorimo o tej cloveški naravni potrebi, ne nazadnje pa bo s tem novim in neodvisnimvodnim virom zagotovljena varnost oskrbe z zdravo pitno vodo na celotnem obmocju Obalno-kraške in delu Primorsko-Notranjske regije. Verjamemo, da bomo dosegli širše soglasje okrog tega projekta, tudi v okviru argumentirane strokovne razprave v postopku priprave državnega prostorskega nacrta in novelacij številnih dodatkov. Govorimo o novelaciji vseh vhodnih podatkov, saj so nekateri v tem casu zastareli, pa tudi o tem, da ta projekt ponudi dodano vrednost tudi kraškim obcinam v smislu stabilnejše oskrbe s pitno vodo. MOP bo nadaljeval s strokovnimi predstavitvami projekta na terenu in pogovori z lokalnimi skupnostmi. V fazi izdelave strokovnih podlag bodo preverjeni predvsem okoljski vplivi nacrtovane ureditve, za katere bo moralo biti nedvoumno ugotovljeno, da so sprejemljivi tako za okolje kot tudi za pogoje za življenje, bivanje in delo prebivalcev na vplivnem obmocju. Ministrstvo za okolje in prostor POHOD ZA OHRANITEV SUHORCE IN PADEŽA Civilna iniciativa Ohranimo Brkine je tudi letos organizirala pohod po dolini Suhorce, ki se je odvijal v soboto, 21.8.2021. Namen pohoda je bil ozavešcanje javnosti o pomenu ohranitve neokrnjene narave Brkinov ter poziv, da se nemudoma ustavi postopke za zajezitev Suhorce in Padeža ter pricne s postopki za povezavo vseh obstojecih vodovodov. Pohod je bil tudi odziv na sprejetje sklepa Vlade RS o izvedbi državnega prostorskega nacrta za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo. V Civilni iniciativi poudarjajo, da so lokalno prebivalstvo vseh kraško-brkinskih obcin, lokalni vodovodi, vecji del stroke, Javni zavod Park Škocjanske jame in UNESCO km dolgi trasi po dolini Suhorce, katera bi, ob uresnicitvi projekta, izrazito proti tako unicujocemu posegu v bila poplavljena. Pohodniki so bili enotni, da je potrebno ohraniti ta prostor. Tak poseg bi unicil naravne habitate prelep, neokrnjen košcek narave pred predvidenim me-galomanskim vec zašcitenih živalskih in rastlinskih vrst, posegom ter uresniciti cenejšo in racionalnejšo rešitev vodnega vira prizadel bi kmetijstvo, ribištvo, lovstvo in s povezavo Kraškega, Ilirskobistriškega in Rižanskega vodovoda. mikroklimo Brkinov. Mocno zagovarjajo Kot je poudaril predstavnik CI Ohranimo Brkine Mario Benkoc je volja hitrejšo, za okolje bolj prijazno in veliko ljudi jasna, podpirajo jo kraško - brkinske obcine in velik del stroke. cenejšo rešitev povezave Kraškega, Ilirsko-Proti unicujocemu posegu so tudi v Parku Škocjanske jame, saj lahko bistriškega in Rižanskega vodovoda, ki izgubijo status UNESCO svetovne dedišcine, kar bi bilo katastrofalno za bi bila dobra za celo obalno-kraško regijo. Slovenijo. Pohodniki so bili enotnega mnenja, da bi moralo ministrstvo Na pohodu se je zbralo okoli sto ljudi, za okolje in prostor prisluhniti argumentom in ravnati gospodarno in poleg domacinov tudi obcani notranjskih odgovorno. in istrskih obcin. Pohod je potekal po 3,6 Ernest Margon, Nataša Bišcak LAS MED SNEŽNIKOM IN NANOSOM V LETOŠNJEM POLETJU ZELO AKTIVEN Pred LASom med Snežnikom in Nanosom je zahtevno obdobje zakljucevanja dosedanjega in nacrtovanje novega programskega obdobja EU. Zakljucujejo se projekti, tecejo priprave programskih dokumentov in priprave na novo Strategijo lokalnega razvoja. Letošnji poletni meseci vsaj na podrocju izvajanja programa CLLD niso bili prav nic pocitniški. Lanskoletno obdobje epidemije Covid-19 in posledicno zamiki izvajanja projektov so naredili svoje in popestrili poletno dogajanje. Tako se koncuje kar nekaj projektov, vsi izvajalci hitijo s prireditvami, ki so namenjene vecjemu številu obiskovalcev, izvajajo se delavnice in pripravljajo zahtevki za sofinanciranje projektov. Konec maja in v zacetku junija smo organizirali dve strokovni ekskurziji in obiskali Biosferno obmocje Julijske Alpe in Mure. Ogledali smo si primere dobrih praks in kako deležniki na teh obmocjih pristopajo k promociji in izvajanju aktivnosti na zašcitenih obmocjih. Oba primera sta bila zelo dobra – tako v Julijskih Alpah kot na Muri je videti inovativne in zanimive pristope k reševanju problemov, ki jih poskušajo na vsak nacin povezati z upravljanjem turisticne ponudbe in povezave z njihovimi znacilnostmi. Ceprav sta obe obmocji zelo razlicni, pa je možno povezati vzporednice in pristope ter jih prenesti na naše obmocje, kar bo naša naloga v prihodnjih mesecih, ko bomo pripravljali novo Strategijo lokalnega razvoja in projekte sodelovanja. V zacetku julija smo se udeležili dvodnevnega posveta LAS v Posocju na temo Povezovanje naravnih, kulturnih in urbanih potencialov. Posvet je bil namenjen pregledu dosedanjih rezultatov dela LAS v programskem obdobju 2014 – 2020 in nacrtovanju dela v novem programskem obdobju. Na osnovno temo smo si ogledali kar nekaj primerov dobrih praks, ki so vzpodbudile prisotne k razmišljanju o sodelovanju in nacrtovanju podobnih zadev v svojihLAS. Posveta se je udeležilo kar šest predstavnikov LAS, za katere je bilo pomembno spoznanje, da se da iz sredstev ribiškega LAS pridobiti sredstva za zelo zanimive projekte, zato je potrebno vztrajati na pripravi novega LAS v prihajajocem obdobju. Naše obmocje se je namrec odlocilo za pobudo za ustanovitev ribiškega LAS, ki bi pokrival obmocje osrednje in južne Slovenije. Pobudo so oddale Regionalne razvojne agencije, sedaj pa cakamo na potrditev pobude s strani Ministrstva. Morebitna ustanovitev novega ribiškega LAS pomeni dodatna sredstva za izvajanje projektov, povezanih s sladkovodno akvakulturo, zato gre za dobrodošlo pobudo, na katero resno racunamo. Predstavniki LAS so bili tudi na zakljucnem dogodku projekta sodelovanja »Upravljanje z zašcitenimi obmocji (angleško Implementation of sustainable tourism development principles in national park/protected area regions)«, ki je konec julija potekal na portugalskem otoku Madeira. Naš LAS je namrec skupaj z 9 LAS iz 4 držav od leta 2015 sodeloval pri pripravi in izvajanju projekta, ki smo ga uspešno zakljucili julija. Osnovni cilj sodelovanja v projektu je bil prenos dobrih praks in modela upravljanja zašcitenih obmocij na obmocje LAS, mreženje, vzpostavljanje novih kontaktov in priprava novega projekta sodelovanja. Ocenjujemo, da je bilo sodelovanje v projektu dobra odlocitev, saj smo iz vseh treh let sodelovanja videli odlicne primere dobre prakse in da smo dolocene prakse že uspeli prenesti tudi na naše podrocje. Pomembno pa je tudi to, da smo s partnerji uspeli vzpostaviti sistem sodelovanja na podrocju upravljanja z zašcitenimi obmocji, kar je bil tudi osnovni cilj projekta. Ker se na podrocju priprave na novo programsko obdobje zadeve spreminjajo iz dneva v dan, je težko napovedati, kaj to pomeni za izvajanje programa CLLD (delovanje LAS) v naslednjih sedmih letih. Dejstvo je, da je program zanesljivo potrjen in da se vanj vkljucujejo tudi sredstva iz Evropskega socialnega sklada, na koliko sredstev pa lahko racunamo, je še stvar pogajanj in dogovarjanj z ministrstvi in Evropsko komisijo. Danes tudi vemo, da bomo v prehodnem obdobju lahko crpali sredstva tudi iz novega programskega obdobja, kar pomeni, da bomo imeli nekaj sredstev na voljo tudi za projekte, nekaj pa jih bomo dobili tudi za projekte sodelovanja. Višina pa žal še ni znana. Aleš Zidar NOVO NA NAŠEM PODROCJU – DOMACA MARENDA V zacetku julija je na našem obmocju z obratovanjem pricela potujoca prodajalna lokalnih pridelkov in proizvodov iz zelenih Brkinov, ki so del Zelenega krasa. Prodajalna z nazivom Domaca marenda v cetrtek dopoldne in petek popoldne obratuje na lokaciji v Ilirski Bistrici (Sladoledarna v Trnovem), v petek dopoldne na tržnici v Postojni in med 13,00 in 14,00 uro v Poslovno obrtni coni na Velikem Otoku. Sobota je namenjena prodaji na tržnici v Grosupljem, aktivno pa se išce še lokacija in termin v Pivki, da bi pokrili celotno obmocje med Il. Bistrico in Postojno. Seveda je možna tudi osebna dostava, za katero se je potrebno dogovoriti na telefon 041 621 977. V okviru Domace marende je ponudba izkljucno domacih proizvajalcev in kmetij s podrocja Zelenega krasa, in sicer suhomesnatih izdelkov, mlecnih izdelkov, jajc, medu, marmelade, testenin, oljcnega olja, moke, zdroba, ješprenja in kaš, zelišcnih cajev, sokov, orehov, krhljev, špargljev, raznih žganj in presne sladice. Pripravljamo tudi darilne pakete in pakete Domaca marenda. Domaca marenda nudi tudi kulinariko, katere osnova so domace sestavine in domace jedi. Stalno so v ponudbi brkinski toasti, sendvici in hot dog, ostale kuhane jedi pa odvisno od dogodka, na katerem sodelujemo. Vec informacij o trenutni ponudbi in lokacijah prodaje dobite na Facebook strani Domaca marenda, osebno preko telefona 041 621 977 in na mail domaca. marenda@gmail.com. DKH Z otvoritvijo, ki je potekala 7. septembra v organizaciji RRA Zeleni kras, v Pivki znova gostimo edinstveno in izjemno zanimivo RAZSTAVO CAR LESA, ki je v Krpanovem domu na ogled do 30. septembra. Prireditve Car lesa v Sloveniji že 13 let promovirajo kreativnost na podrocju lesne panoge ter prednosti rabe lesa in razlicne možnosti njegove uporabe. Namen razstav je ozavešcanje potrošnikov o trajnostnem pomenu lesnopredelovalne industrije in uporabe lesnih izdelkov. Izdelki iz lesa najvec prispevajo k znižanju emisije (vplivajo kot ponor) ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, kar je bistveno za obvladovanje podnebnih sprememb in varovanje okolja. Zato postaja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Agencija les kot biomaterial v ospredju ekonomske politike EU, SPIRIT Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo ki bo v naslednjih letih ciljno vzpodbujala »zeleno« in prehrano ter Gozdni sklad, Gospodarska zbornica lokalno gospodarstvo, kar bo še zlasti poudarjeno v casu Slovenije – Združenje lesne in pohištvene panoge, predsedovanja Slovenije EU. Razstave in spremljevalne BF – Oddelek za lesarstvo, Svet za les v sodelovanju s dogodke organizirajo Društvo za zašcito lesa Slovenije, Cankarjevim domom in Arboretumom Volcji potok. DKH S septembrom je v vrtec vkljucenih 189 otrok, ki so razporejeni v 10 oddelkov. Na cakalni listi je 21 otrok prvega starostnega obdobja. Želim si, da bi vsak odrasli pri sebi razmislil, kaj nas opredeljuje kot družbo, kaj si želi, pricakuje oz. zahteva od socloveka v duhu zagotavljanja varnih in zdravih pogojev sobivanja ter v duhu graditve dobrih medcloveških odnosov. Želim si, da bi se vsi skupaj povezali v skrbi za socialno in custveno dobrobit naših otrok in bi drug v drugem prižigali plamene upanja v boljši jutri. Letos je s septembrom v vrtec Košana vpisanih 47 otrok, v naslednjih mesecih, torej do decembra pa je na cakalnem seznamu še približno 5 otrok, ki jih bomo lahko sprejeli in tako skoraj napolnili tri skupine in pol. V septembru smo namrec odprli poleg treh oddelkov tudi polovico cetrtega, saj imamo v Košani dovolj prostora za vsaj štiri polne oddelke. Mesta za morebitne nove otroke imamo torej dovolj in smo vsakega novega vpisa zelo veseli. Kljub covidu 19 smo že v preteklem letu uspešno delovali, vkljucili smo se v veliko projektov, ki smo jih lahko speljali na daljavo. Uspešni smo bili predvsem pri projektu Simbioza, kjer smo lahko z videoposnetkom presenetili varovance po domovih starejših obcanov v okolici. Letos si želimo, da bi imeli vec možnosti za izlete, ekskurzije, prireditve in druge oblike sodelovanja z drugimi, vendar se bomo prilagodili razmeram in poskušali biti prav tako aktivni in inovativni v metodah in oblikah dela. Klara Gardelin, pomocnica ravnateljice za vrtec, OŠ Pivka Tina Hrabar, pomocnica ravnateljice za vrtec, OŠ Košana V VRTCU KOŠANA NA VOLJO PROSTA MESTA ZA VPIS OTROK Število otrok v pivškem vrtcu je letos presegalo razpoložljiva prosta mesta, zlasti v prvem starostnem obdobju, zato so na ravni obcine zagotovljena prosta mesta v Vrtcu Košana. Do sedaj so v Vrtcu Košana namrec delovali trije oddelki, z letošnjim šolskim letom pa se je v košanskem vrtcu zagotovilo dodatni polovicen oddelek za vkljucitev otrok prvega starostnega obdobja. Omejitve vpisa glede na okoliš kot pri šolskih otrocih, ni. Cena vrtca je enaka ceni v Vrtcu Pivka, starši pa imajo možnost povrnitve potnih stroškov, ce jim je bil vpis v Pivko zavrnjen. Prosta mesta v posameznih skupinah Vrtca Košana se bodo praviloma napolnila do decembra 2021, nekaj se jih bo napolnilo v zacetku naslednjega koledarskega leta, so pa v Vrtcu Košana s polovicnim oddelkom fleksibilni v tolikšni meri, da lahko po potrebi in v primeru vecjega števila vpisov sprejmejo še otrok. Košanski vrtec redno spremlja tudi vpisne liste iz pivškega vrtca, številke pa variirajo. DKH Izobraževanje USPEŠNO IN PRIJETNO ŠOLSKO LETO Cetudi so poletne pocitnice obdobje, navdano z veseljem in navdušenjem, je vsakoletni zacetek šolskega leta zagotovo posebna izkušnja in pricakovanje vsakega izmed ucencev, ki se znova vrne med svoje prijatelje, ucitelje in šolsko okolje, ki daje nepozabne izkušnje in pomembno popotnico za življenje. Glede na razmere, ki smo jim prica v zadnjih dveh letih, je tudi ob letošnjem zacetku šolskega leta zaznati negotovosti, vendar glede na prilagodljivost in trud vseh ter zagotovil šol, bo šolski vsakdan za ucence in tudi starše kar se da prijeten. Na Osnovni šoli Pivka je letos v dvajsetih oddelkih maticne šole 454 ucencev, v dveh kombiniranih oddelkih (od 1. do 4. razreda) na podružnicni šoli Šmihel pa 24 ucencev. Osnovno šolo Košana v letošnjem letu obiskuje 92 ucencev. Foto: OŠ Košana »Dragi ucenci in ucenke, spoštovani starši! Vstopili smo v novo šolsko leto 2021/2022, polni pricakovanj in nacrtov, predvsem pa z željo, da bi pouk potekal v šolskih klopeh. Koronavirus bo gotovo še nekaj casa med nami in posledicno tudi nekatere omejitve in preventivni ukrepi NIJZ. Kot javni zavod smo jih dolžni spoštovati, zato prosimo, da jih sprejmete in upoštevate z razumevanjem. Samo od vseh nas je odvisno, kako bomo virus uspeli obvladovati. Ucenci, želimo si, da marljivo in samostojno opravljate svoje delo, da vas vodi zavedanje, da je znanje vrednota in dragocenost, ki ju nosimo s seboj in nam ju ne more nihce vzeti. Res je, da pot do tega cilja ni enostavna, a z resnim in odgovornim ucenjem ter s primernim vedenjem vam bo zagotovo uspelo. Starši pa bodite pri tem pomembnem delu svojih otrok spodbujajoci, zahtevni in v stikih z ucitelji, kjer naj vladata medsebojno spoštovanje in zaupanje. Imamo namrec isti cilj - vsi želimo otrokom najboljše. Naj bo šolsko leto, ki je pred nami, uspešno, mirno in cimbolj zdravo!« Alenka Tomšic, ravnateljica Osnovne šole Pivka Ob zacetku novih šolskih dogodivšcin si v obeh šolah želijo predvsem kar se da ustaljenega poteka šolskega leta ter izvedbo nacrtovanih aktivnosti. Kot navaja vodstvo OŠ Pivka, bodo ob rednem pouku nadaljevali z aktivnostmi za dvig bralne in digitalne pismenosti ucencev, razvijali sporazumevalne zmožnosti skozi kulturno-umetnostno vzgojo in skozi projekt Erasmus + mednarodno sodelovali. Po pridobivanju znanj s podrocja varnega in spodbudnega ucnega okolja v preteklem letu bodo na pivški osnovni šoli letos umešcali te vsebine v pouk in poleg gibanja tudi v razširjen program. V Košanski dolini ima šolstvo bogato zgodovino, saj sega že 170 let v preteklost. Kot so izpostavili v košanski šoli, OŠ Košana zato letos praznuje. Šolska stavba, kjer sedaj poteka pouk, namrec obeležuje 40-letnico. Vodstvo je ponosno na svoje delo in kot napovedujejo, bodo del tega pokazali tudi z obeležitvijo, ki jo pripravljajo v tem šolskem letu. DKH »Poletje se je poslovilo, naša šola je odprla svoja vrata. Vstopili smo v novo šolsko leto. Kaj nam bo prineslo? Vemo, da nam bo prineslo veliko novega znanja. Ucitelji se bomo trudili s svojo strokovnostjo za uspešno delo vseh ucencev. Znanje bomo posredovali z razlicnimi, zanimivimi pristopi. Ucenci se bodo gotovo z navdušenjem pogovarjali s svojimi sošolci, kako so preživeli pocitnice, kako preživljajo prosti cas. Pomagali si bodo pri nalogah. Vsi zaposleni na šoli bomo skrbeli za dobro pocutje vseh: za dobro, kvalitetno hrano, ciste prostore, varne prevoze v šolo. V svetovalni službi bomo prisluhnili vsakomur, ki bo imel težave, ali bo potreboval le nasvet in pogovor. Vsi si vsekakor želimo, da bi bili zdravi in da bi nam korona virus cim manj zapletal življenje in potek dela v šoli. Predvsem si želimo, da bi se pouk izvajal na šoli. Vse dobro in prijetno v novem šolskem letu.« Neva Brce, ravnateljica Osnovne šole Košana Pomemben mejnik v obdobju otroštva je zagotovo prvi prehod cez šolski prag. Prvošolckom, ki se že zavzeto in pridno spoznavajo s šolskim okoljem in aktivnostmi, ki prinašajo v njihov otroški svet nove odgovornosti, prijetne izkušnje in nove prijatelje, tudi letos izkazujemo posebno pozornost. Naj bo njihova šolska pot pogumna, prijetna in radovedna! Na Osnovni šoli Košana je letos prvic prestopilo šolski prag 9 ucencev, medtem ko je na Osnovni šoli Pivka letos 45 prvošolcev in na Podružnicni šoli Šmihel 3. Prvi šolski dan je zagotovo pomemben dan. Tudi letos sta obe šoli prvošolcem zato namenili posebno dobrodošlico. Spodbudne želje in misli so otrokom in njihovim staršem namenili ravnateljici, župan Obcine Pivka Robert Smrdelj in predstavnika Sveta za preventivo v cestnem prometu Obcine Pivka. Dan je bil doživet in prežet s posebnimi obcutji. Rahlo sramežljivi pogledi, zadržano pomenkovanje in spogledovanje, znajdenje v novem okolju, želja po novih dogodivšcinah, predvsem pa iskrice v oceh otrok so nedvomno edinstveni motiv, ki si ga šole prizadevajo le še bogatiti in lepšati. DKH Foto: OŠ Pivka, OŠ Košana, Obcina Pivka »STOJI UCILNA ZIDANA … « – SPOMINI NA ŠOLSKE DNI Konec avgusta tik pred zacetkom novega šolskega so bili v drugi in koncno leta se je srecala skupina ljubiteljev cajank, ki jih prireja v zadnji, najnovejši Kulturno društva Lipa. Tudi tokrat so se zbrali na vrtu pod zgradbi. Srecko Likar trto pri gostilni »pri Marti«. Tema pogovora je bila šola in je v 2. razred hodil še v spomini udeležencev nanjo. S sabo so prinesli razlicne stavbi sedanjega vrtca stare ucbenike in zvezke, nekaj fotografij, iz katerih je v Pivki, leta 1964 pa v bilo razvidno, kako je nekoc izgledal pouk. Ucenci so novo šolo. Nekaj izmed spoštovali uciteljico kot avtoriteto, v razredu so sedeli pri udeležencev cajanke miru in držali roke za hrbtom ter sledili razlagi. Udeleženci je obiskovalo šolo so bili navdušeni nad nekdanjim lepopisom in skrbno drugje, na Prevaljah, v urejenimi zvezki. Ernest Margon je pokazal nekaj starih Hrastniku, v Ljubljani, ucbenikov iz casa Avstro-Ogrske, Kraljevine SHS in v Izoli, v Begunjah pri potem italijanske zasedbe naših krajev. Zanimivo, kako Cerknici, ki pa jih je kasneje življenje pripeljalo v Pivko se v ucbenikih v vseh casih zrcali takratna zgodovina. in okoliške vasi. Ucni pripomocki so bili skromni, tablica, Posamezniki so se spominjali, kako so hodili v šolo. kreda, nalivno pero, crnilnik v klopi in kakšen zvezek. Tudi Zgodbe so bile zelo razlicne, od tega, da je ena gospa šolskih torb ni bilo na pretek, prav je prišla vsaka torba ali hodila v šolo uro in pol po snegu od Hleviš do vasi Vrh vreca. Iz leta v leto so ucenci dobivali vec pripomockov Sv. Treh Kraljev, povedala je, da je šla celo bosa, ker ni za ucenje. Vsi udeleženci so bili enotnega mnenja, da imela cevljev. Danes je to nepredstavljivo. Gospa Jana je je standard potreben, napredek tudi, a vrednot, kot so povedala, da je veliko brala in pripovedovala vsebine knjig vzgoja, spoštovanje, volja do ucenja in znanje, ni mogoce v razredu in s tem vcasih »rešila« ucence pred strogim nadomestiti z nobenimi še tako blešcecimi šolskimi spraševanjem uciteljice, ki je bila zadovoljna, da ucenci pripomocki. Na tem mestu pa morajo svojo vlogo imeti radi berejo. Branko Fatur iz Prestranka se je pohvalil, da starši in sodelovati z ucitelji, le to vodi k dobremu cilju. je hodil kar v tri šole, saj je prva pogorela 1976. leta, nato Irena Margon POLETJE V PADEŽU Tudi na tokratni dogodivšcini smo se imeli super in nam nikakor ni bilo dolgcas. Raziskovali smo, kaj vse se skriva v vodi, izdelali smo ladjice iz papirja, jih spustili in opazovali njihovo pot po vodi, dokler se niso potopile. Zgradili smo si kurišce in zakurili ogenj s pomocjo kresila, na njem pa spekli slastna jabolka. Brez cofotanja in iger v vodi seveda v teh vrocih dneh ni šlo. Za zašcito proti soncu pa smo si izdelali prav posebne klobuke. Skratka, bilo nam je super lepo. Spremljajte nas še naprej na naši Facebook strani Poletje v Padežu, saj se bo morda odvila tudi kakšna jesenska dogodivšcina. Katja Morel in Nataša Bišcak JEZIKOVNI KOTICEK Pozdravljeni vsi, predvsem ucenci ob zacetku šolskega leta! Želim vam uspešen zacetek šolanja. Pa naj bo danes nekaj o vejicah! Nikoli jih ni dovolj, nekaterim piscem pa so tako všec, da jih stavijo kar vsepovprek. Poglejmo nekaj preprostih pravil. Naj bodo tokrat namenjena šolarjem, ki bodo prav kmalu pisali razlicne sestavke in spise. Starši, preberite jih skupaj z otroki. Koristilo bo vam in vašim mladim vedoželjnim ucenjakom. Napotki so zapisani po dolgoletni praksi poucevanja mladih generacij in niso povzeti po jezikovnih prirocnikih. stavkom, le pazite na vejico, ker se v tem primeru ne drži CE-ja. Torej pravilno: Ce bo lepo vreme, gremo jutri na izlet. Poved je lahko zelo dolga in se vanjo vrinejo razlicni stavki, to so lahko tudi taki, ki kaj pojasnjujejo. Vidite, koliko vejic smo postavili. 3. pravilo: Vcasih radi izpostavimo ali še kaj dodatno pojasnimo.Kot na primer v tej povedi: Šli smo na izlet, in sicer smo obiskali premski grad, spominsko sobo Dragotina Ketteja, nato smo se odpeljali še do Ilirske Bistrice na sladoled. 1. pravilo: Kadar naštevamo stvari, reci, osebe, pojme, zgodbe in dogodke. Ob tem si privošcimo vejico, da nam loci naštevane stvari med seboj. Imam sestro, brata, kužka, muco in veliko igrac. 2. pravilo: »Pred KI, KO, KER, DA, CE vejica skace«. Tako so nas ucili nekoc, pa ne drži cisto zares. Vejica res skace med povedmi, a vcasih je tudi malo nagajiva. Tako se na primer zgodi, da jo radi pozabimo, ce poved obrnemo. Jutri gremo na izlet, ce bo lepo vreme. Zaplete pa se, ko otrok poved obrne. »Ce bo lepo vreme gremo jutri na izlet.« Tukaj obcasno pozabimo na vejico. Kadar zacnete poved s podrednim 4. Ce pa se odlocamo med dvema možnostma in uporabimo veznika ali – ali, ne uporabimo vejice.Ali greva v kino ali bova gledala film kar doma? Tukaj vejica ni potrebna. Nisem vam zapisala veliko pravil, le manjši del, saj je jezik bogat in ima neskoncno možnosti. Veliko možnosti pa imate tudi vi, dragi ucenci, da pravilno uporabite vejico. Bodite odprte glave, berite knjige in opazujte, kako se vejice »obnašajo«, gotovo jih boste opazili in znali uporabiti, ko bo to potrebno. Irena Margon OTROCI KOT UDELEŽENCI V PROMETU Tudi v novem šolskem letu naj bo ena izmed prioritetnih skrbi staršev in drugih polnoletnih skrbnikov, da otrokom zagotavljajo varnost v cestnem prometu. Najprej kot potnikom v avtomobilih, nato kot pešcem in kasneje tudi kot kolesarjem. Otroci se dnevno srecujejo s prednostmi in hkrati tudi z nevarnostmi sodobnega prometa. Ob zacetku vsakega šolskega leta je na cesti veliko razigranih otrok, ki še ne poznajo nevarnosti v prometu. Vozniki, poskrbimo, da bodo naši otroci na svoji šolski poti varni! EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI 2021 Tudi letos bo Obcina Pivka v sodelovanju z Osnovno šolo Pivka in Osnovno šolo Košana organizirala Evropski teden mobilnosti. Tako kot že nekaj le, nas bodo v tednu med 16. in 22. septembrom v šolo pospremili prostovoljci. Za otroke osnovnih šol pa se bo na cestah ob šoli uredilo enodnevno cestišce -igrišce, kjer bo nastala prava umetniška ulica. Obcina Pivka vabi tudi ostale prebivalce obcine, da v tednu mobilnosti za odhod v službo uporabijo kakšno drugo prevozno sredstvo oziroma, da v tem tednu tudi sami prispevajo k cistejši mobilnosti. LETOS NAVIJAMO ZA ZDRAVE POTI Kamorkoli se cez dan odpravite, na cilj pridete bolj sprošceni, zdravi in zadovoljni, ce svojo pot opravite peš, s kolesom ali pa denimo z rolerji. Zakaj? Ker je potovanje brez avtomobila vedno povezano z gibanjem telesa, s svežim zrakom in z boljšim stikom z okolico. Aktivna mobilnost tako nadomešca potrebo po sprošcanju in rekreaciji, hkrati pa je tudi poceni in tako rekoc idealna za krajše razdalje (hoja do 2 km, klasicno kolo do 5 km, elektricno še veliko vec). Prednosti aktivne mobilnosti smo najbolje spoznali v casu epidemije koronavirusa, ko je aktivna mobilnost zacvetela tudi na naših ulicah. Združimo moci in ohranimo pozitivne trende! Lanskoletni teden mobilnosti v Pivki Obcina Pivka, DKH Foto: Irena Margon NACRTI NA PODROCJU MLADINE SO SMELI IN POZITIVNI Konec avgusta so se z vodstvom Obcine Pivka srecale predstavnice regijske nevladne organizacije Regijsko Sticišce Boreo, skupaj z Zavodom Nefiks, Zavodom Sticišce središce, predstavnico obcine Log-Dragomer, Društvom Sinica in predstavniki Turisticnega društva Kamnik. Srecanje je bilo namenjeno izmenjavi informacij in dobrih praks na podrocju mladih. Zanimali so jih primeri dobre prakse na podrocju mladih. Predvsem sofinanciranje mladinskih projektov in akcij ter Hekaton, ki se je v lanskem letu izvedel s pomocjo Podjetniškega inkubatorja Perspektiva. Izmenjava dobrih praks na podrocju mladine je pomemba za doseganje dolgorocnega cilja, ki si ga je Obcina Pivka tudi zastavila. Mladi potrebujejo podporo s strani obcine in tega se zavedamo ter mlade pri njihovih TUDI MLADI AKTIVNI V DRUŽBI Mladi se radi vkljucijo v življenje in delo skupnosti, le povabiti in pritegniti jih je treba. S tem, ko jim zaupamo, si pridobivajo samozavest in seveda življenjske izkušnje, ki pridejo prav njim in širši skupnosti. Predstavljamo vam predstavnika mladih v Kulturnem društvu Lipa. Se lahko na kratko predstaviš? Sem Bor Šajn, živim v Palcju. Obiskujem Srednjo medijsko in graficno šolo v Ljubljani in sem letos v zakljucnem letniku. Za to šolo sem se odlocil, ker me zanimajo razlicne zvrsti umetnosti, šola pa mi nudi veliko možnosti za tako izražanje in nadaljnje izobraževanje v tej smeri. Že od nekdaj sem rad ustvarjal, risal ter sanjaril, kaj bom, ko bom velik. (smeh!) Mislim, da sem izbral pravo pot. Zanima me veliko stvari, kot so umetnost, ki sem jo že omenjal, pa graficno oblikovanje, režija filmov. Ves cas nekaj rišem. Sam s sabo rešujem probleme, ki jih prinaša današnja družba, to najraje delam in izrazim skozi umetnost. Omenil si graficno oblikovanje, povej kaj vec o tem. Vcasih kaj oblikujem za prijatelje, to so razni logotipi, »cover photos« - naslovnice za pesmi, skupaj smo ustvarjali tudi glasbo. Nekaj svojih izdelkov sem delil na socialnih omrežjih, kot Instagramu, FB profilu … Imaš še kakšne druge hobije? Ja, rad zahajam v naravo, vedno s fotoaparatom, kjer poskušam ujeti kakšen poseben motiv v objektiv. Posebno rad imam živali, ker verjamem, da pozitivno vplivajo na clovekovo pocutje. Oblikoval si za prostovoljno društvo Hospic. Kako je prišlo do tega? Predsednik Obmocnega odbora Hospic Primorsko-Notranjske regije Ernest Margon mi je predlagal, da bi oblikoval knjižno kazalko, kjer bi bili navedeni podatki, ki so pomembni za kontakt z društvom. Na pobudo sem se odzval in ustvaril kazalko za odbor v Pivki. Z izdelkom so bili zadovoljni in kmalu so me prosili, ce bi oblikoval še za ostale odbore po Sloveniji. Tako sem tudi sam postal prostovoljec v tem društvu. Sodeluješ tudi v Kulturnem društvu Lipa. Na katerem podrocju? Rišem za lutkovne predstave kamišibaj. Lani poleti sva z Majo Margon narisala in opremila dve otroški pravljici, in sicer Kettejevo Šivilja in škarjice in ljudsko pravljico Mojca Pokrajculja, ki je bila predstavljena v pivškem vrtcu v septembru. Letos sodelujem pri organizaciji projektov za mlade s foto natecajem S knjigo na poti, ohranjanjem kulturne dedišcine, v jesenskem casu bomo organizirali dve predavanji s strokovnjakoma Miho Kramlijem in Markom Juhantom, in sicer z naslovom »Pasti novih tehnologij« ter »Otroci in starši – vecna zgodba, ki se ponavlja« v sodelovanju z osnovnima šolama v obcini Pivka. Nam je vedno fajn in z nami je vedno fajn! Si tudi ti fajn in bi se rad imel fajn? POSTANI INFO@KSOPP.SI BENJAMIN: 040 227 221 Ministrstvo za infrastrukturo je s 1. septembrom predstavilo novosti na podrocju vozovnic in ponudbe javnega potniškega prometa na podlagi sprememb Zakona o prevozih v cestnem prometu. S 1. septembrom se je namrec sistem subvencioniranih vozovnic za dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih bistveno spremenil. Dijaki in študenti imajo odslej na voljo mesecno ali letno vozovnico Slovenija. Ta po enotni ceni 25 evrov za mesecno oz. 200 evrov za letno vozovnico omogoca neomejeno potovanje po vseh relacijah medkrajevnega javnega prevoza potnikov v Sloveniji, ne le med krajem bivanja in krajem izobraževanja. DONACIJA SKUPINA PIVKA DELAMARIS Ceprav smo price zapletenim in zahtevnim življenjskim razmeram, se sodelavke Karitas vsakic znova prepricamo, da med nami (še vedno ) potekajo številne cloveške vezi, predvsem pa skrb za socloveka. To, da ostajamo socutni v teh težkih casih, je verjetno najvišji clovekov dosežek. Ne, nismo se umaknili vsak v svoj bolj ali manj udoben koticek, ampak smo ostali povezani v socutni socialni mreži. In delamo, kot najbolje znamo in zmoremo. Porocali smo že o nadvse uspešni akciji zbiranja šolskih potrebšcin, v kateri so sodelovali predvsem otroci. Dali so nam novo upanje, odprli vrata nesebicnosti. Sredi julija pa nas je razveselila še donacija skupine Pivka Delamaris. Na lastno pobudo in naše pozitivno presenecenje, je skupina Pivka Delamaris darovala Karitas kokošje paštete ter celo paleto rib z zelenjavo Delamaris, med katerimi so tune in skuše. Mmmm, slastno in predvsem zdravo, saj so ribe vir omega 3 in vitamina D. S temi priboljški smo že obogatili prehranske pakete in našim prejemnikom veselo zaželeli dober tek. Hvala, skupina Pivka Delamaris! Hvala za vaše clovekoljubno dejanje! Hvala, da mislite na malega cloveka, kar je pravzaprav vsak izmed nas. Do sedaj smo v letošnjem letu pomagali 52 osnovnošolcem, 42 dijakom in 43 družinam. Med osnovnošolske otroke smo razdelili bone v višini 1050e. Z boni lahko kupijo delovne zvezke in šolske potrebšcine. S kmetije smo prejeli domaca jajca, s katerimi smo obogatili prehranske pakete. Lepa hvala kmetiji za prijazno gesto! Tudi v mesecu septembru in oktobru ZD Postojna v Pivki in Postojni organizira cepljenje proti Covid – 19 za splošno populacijo brez narocanja. Na cepljenje lahko pridejo tudi obcani drugih obcin. S seboj morate imeti kartico zdravstvenega zavarovanja ter knjižico o cepljenju, v kolikor z njo razpolagate. V kolikor imate vsebinska vprašanje v zvezi s cepljenjem ali cepivi, se obrnite na svojega osebnega zdravnika. Prav tako so odgovori na številna vprašanja glede cepljenja dostopni na www.cepimose.si. Cepljenje oseb, ki so prebolele COVID-19, se lahko opravi takoj, ko mine obdobje izolacije. Ker so osebe še nekaj mesecev po preboleli bolezni zašcitene, se cepljenje lahko varno odloži do 6 mesecev od zacetka bolezni (najbolje je cepljenje opraviti 1-6 mesecev po bolezni). Dosedanji podatki kažejo, da za zašcito oseb, ki so v zadnjih 8 mesecih dokazano prebolele COVID-19 (izvid o pozitivnem PCR testu), zadostuje en odmerek cepiva proti COVID-19 (ce oseba želi, lahko prejme tudi polno cepljenje v skladu s SmPC). V takih primerih prebolevnik velja za zašcitenega takoj po cepljenju. Ce je minilo vec kot 8 mesecev od zacetka bolezni in prebolevnik še ni bil cepljen, prejme polno cepljenje. Imunsko oslabljene osebe in varovanci v DSO, ki so preboleli COVID-19, prejmejo polno cepljenje. Osebe, ki so dokazano zbolele za COVID-19 po cepljenju s prvim odmerkom, naj prejmejo drugi odmerek do 6 mesecev po zacetku bolezni. Cepljenje mladostnikov starih 12 let in vec proti Covid-19 se lahko izvaja v cepilnih centrih na enak nacin kot cepljenje odraslih. Glede privolitve velja enako kot pri drugih cepljenjih: pri otrocih mlajših od 15 let je za cepljenje potrebna privolitev staršev, zato je pri cepljenju potrebno spremstvo staršev/skrbnikov. Pri otrocih starih 15 let in vec privolitev staršev ni potrebna. V OBCINI PIVKA CEPLJENIH SKORAJ POLOVICA OBCANOV Po podatkih NIJZ je bilo do konca avgusta v Obcini Pivka cepljenih skoraj polovica (48,84%) obcanov. Cepljenje proti COVID -19 nas predvsem zašciti pred težkim potekom bolezni, zato bo Obcina Pivka skupaj z Zdravstvenim domom Postojna v Krpanovem domu tudi v prihodnjih tednih organizirala cepljenje brez narocanja. Spremljajte aktualne informacije in aktualne datume cepljenja s cepivom Pfaizer. Vse, ki še imate pomisleke glede cepljenja, naprošamo, da se o tem posvetujete s svojim osebnim zdravnikom. NESEBICNA POMOC PRI OBSEŽNIH POŽARIH V SEVERNI MAKEDONIJI Slovenski gasilci so znova pokazali, kako srcni in nesebicni so. Na zaprosilo Severne Makedonije, ki so jo v zacetku avgusta zajeli obsežni požari v naravnem okolju, je Republika Slovenija namrec zagotovila reševalno pomoc v obliki enote pripadnikov civilne zašcite za gašenje požarov v naravnem okolju z vozili. Operativno je na pot odšlo 12 vozil in 42 operativnih gasilcev z vodstvom in spremstvom pa skupaj 17 vozil in 48 pripadnikov enote. Med predstavniki, ki so v Makedoniji pomagali pri gašenju, je bil tudi clan PGD Pivka. Šlo je za precej zahtevno intervencijo, ki smo jo tudi ostali spremljali, spodbujali domace predstavnike in seveda z veliko hvaležnostjo vsem izrekamo spoštovanje. DKH PGD PALCJE IMA NOVO VOZILO Prostovoljno gasilsko društvo Palcje se lahko pohvali z novim vozilom VW Transporter, ki bo služilo kot gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1. V preteklih letih smo se v društvu odlocili za varcevanje z namenom menjave dotrajanega vozila MB Vito, saj imamo trenutno 2 starejši vozili, potrebni menjave. Varcevali smo s sredstvi, pridobljenimi od prodanega železa, donacij, clanarin in od oddajanja prostorov podjetjem za telekomunikacijo. Trenutno imamo kombi GVM-1 letnik 1998 in terensko vozilo GVGP-1 letnik 2000, po planu menjave vozil v Obcini Pivka pa se menjava obeh v doglednem casu ne bi izšla in smo se odlocili, da vsaj eno vozilo zamenjamo tako, da prispevamo vecji delež privarcevanih sredstev. Z Obcino Pivka in poveljstvom smo se dogovorili za delno sofinanciranje vozila v višini 7.000 EUR, ostali del pokrijemo sami. V letu 2021 smo aktivno pristopili k iskanju novega vozila za prevoz moštva in našli VW Transporter letnik 2017 s 85.000 prevoženimi kilometri. Cena vozila Foto: Bor Šajn Clanice združenja Europa Donna vabijo na ki bo 9. otkobra 2021 v okolici Postojne (natancna lokacija bo objavljena naknadno). Pohodniki se dobijo ob 8. uri pred hotelom Kras. Pohod bo ne glede na vremenske razmere. V »ROŽNATEM OKTOBRU« bodo clanice združenja ovijale drevesa v roza barvo v središcu Pivka in Postojne z namenom osvešcanja o raku dojk in rakih rodil. Vabljeni, da podprete dejavnosti združenja. USPOSABLJANJE PO SODOBNIH KONCEPTIH V DOMOVIH ZA STARE LJUDI Slovenija ima nacionalno javno mrežo domov za stare ljudi, katere nosilec je ministrski resor za socialno varstvo. Njena osnova je bilo nad 60 velikih domov, vsak s kapaciteto okrog 250 postelj, po tedanjih obcinah. Zgrajeni so bili v skladu s tedanjim strokovnim konceptom med leti 1970 in 1990, ko je bila slovenska gerontologija pod vodstvom dr. Bojana Accetta na višku. Koncept teh domov je bila javna ustanova po vzoru bolnišnice in hotela, z dovolj strokovno usposobljenega kadra za zdravstveno nego in socialno oskrbo. Okrog leta 1985 je bila Slovenija po kakovosti in kolicini kapacitet institucionalne oskrbe starih ljudi v domovih med vodilnimi na svetu. V tranziciji po letu 1990 so domovi za stare ostali v državni upravi, da bi bolje zagotavljali enake možnosti ljudem v revnih in bogatih obcinah. Naravno pristojnost in interes za oskrbo onemoglih starih ljudi pa ima krajevna skupnost, enako kot za otroško varstvo in vzgojo v vrtcih ter za krajevno osnovo šolo. Zato ni cudno, da je v zadnjem desetletju toliko županov novih manjših obcin svojim obcanom obljubilo krajevni dom za stare ljudi. Usodna slabost slovenske mreže domov za stare ljudi po letu 1990 je ta, da lastniki niso sledili strokovnemu razvoju na tem podrocju. Evropski razvoj domov za stare ljudi je po letu 1990 trojen. 1. Oskrba na domu je prevladala nad institucionalnim varstvom. Sedaj je v Evropi trikrat vec starih ljudi oskrbovanih na svojem domu, kakor je nastanjenih v domovih za stare ljudi. 2. Domovi za stare ljudi so po letu 1990 po arhitekturi in oskrbovalnem konceptu naredili najvecji razvojni skok v dosedanji tisocletni zgodovini institucionalne oskrbe onemoglih ljudi in prešli v t.i. koncept gospodinjskih skupin ali peto generacijo gradnje domov za stare ljudi. 3. Ce se mora clovek zaradi onemoglosti nastaniti v ustanovi, naj bo ustanova v središcu njegovega kraja, kjer bistveno lažje ohranja živ stik z okoljem. Sodoben dom skrbno pazi na pet vidikov: organizacijske zmožnosti vodstva, kakovost dela in eticnosti vseh zaposlenih, koliko so stanovalci osebno pripravljeni na sprejemanje starostnega pešanja in pomoci, sodelovanje med domom, svojci in prostovoljci, vpetost doma v življenje krajevne skupnosti. Skrivnost dviganja kakovosti oskrbe v domovih za stare ljudi je stalno usposabljanje celotnega osebja – gre bolj za uceco se ustanovo kakor za težnjo po zaposlenosti cim vec visoko izobraženih strokovnjakov v domu. Kultura usklajenih odnosov je model, ki ga pri usposabljanju celotne oskrbovalne ustanove v Sloveniji razvija in širi Firis Imperl, d.o.o. Cilj usposabljanja je kakovostnejše oskrbovanje in vecje zadovoljstvo vseh oskrbovancev, oskrbovalcev in svojcev ob istih materialnih oskrbnih stroških. Temelji na kongruentni odnosni negi, katere avtor sodeluje pri usposabljanju v Sloveniji in z naklonjenostjo spremlja naš razvoj. Prvotnemu modelu kongruentne odnosne nege so dodana spoznanja o uceci se organizaciji, ki omogocajo ucinkovito uvedbo teh pomembnih spoznanj v prakso velikih javnih oskrbovalnih ustanov. Drugi odliki slovenske izboljšave sta sistematicnost in postopnost pri uvajanju modela v domovih za stare ljudi. Usposabljanje doma za stare ljudi v kulturi usklajenih odnosov, kot ga za Slovenijo in tujino razvijajo v izobraževalnem podjetju Firis, poteka na vec ravneh. Zacne se z izobraževanjem za vodilne kadre doma, praviloma tri kljucne osebe iz posameznega doma. Temelji na osnovni predpostavki, da se razvoj doma in oblikovanje pozitivne, ustvarjalne organizacijske klime lahko ustvarita le na osnovi ozavešcenega in strokovno pripravljenega ožjega vodstvenega tima. Nadaljuje se z usposabljanjem vseh zaposlenih v domu (vkljucno z vodstvom). Njegova namena sta prepoznati vsebino novega koncepta in osvajati vešcine za spremembe, ki so s tem povezane. Širši vodstveni tim doma (od 10 do 12 udeležencev) se usposablja od drugega leta dalje z namenom, da bi s sprejetjem dolocenih sprememb v strukturah in organizaciji dela omogocili udejanjanje kulture usklajenih odnosov. Ti so vodje in širitelji tega modela v ustanovi in širšem družbenem prostoru. Kaj pa so glavne znacilnosti zgoraj omenjenega modela? V cem se organizacija in življenje v domu, kjer se zaposlene od zacetka usposablja po sodobnih smernicah razlikuje od ustaljenih slovenskih praks? Organizacija je takšna, da omogoca življenje, kot ga starostnik pozna, želi in izbere - torej cim bolj podobno temu, cesar je navajen od doma. Stanovalec je tisti, ki odloca o svojem življenju, dom pa ga podpira pri njegovih odlocitvah. K delu se stanovalec vkljucuje skladno z možnostmi in glede na svoje dosedanje življenjske navade sodeluje pri vseh hišnih opravilih (kuhanje, cišcenje, pranje perila, …). Stanovalci so vkljuceni k aktivnemu soustvarjanju oblikovanja dneva (aktivnosti, dnevne rutine, obroki, vstajanje, odhod v posteljo, …) kot tudi opremljanju lastne sobe (ce tega ne želi, to opravi dom) in skupnih socialnih prostorov doma. Velik poudarek je na vzpostavljanju odnosov med stanovalci, zaposlenimi, svojci in skupnostjo. Predvsem se pomaga stanovalcem pri medsebojnem spoznavanju stanovalcev, njihovem povezovanju ter druženju. Vsak stanovalec ima tudi svojo referencno osebo - to pomeni, da se za vsakega stanovalca tocno doloci osebo, na katero se lahko obraca s svojimi vprašanji, vsakdanjimi skrbmi in radostmi. To je velika dodana vrednost prevladujocim slovenskim praksam, saj rešuje problem tega, da je zaposlenih v domu veliko in se menjajo, socialne in druge službe so preobremenjene, kar zmanjša možnosti, da se star clovek zaupa osebi, ki mu lahko pomaga. Pomembna je tudi vzpostavitev avtonomnih delovnih timov v domu, ki delujejo na nivoju posameznih hišnih skupnostih ter opredelitev sodelovanja s podpornimi službami (socialni delavec, delovni terapevt, fizioterapevt, hišnik, …). Sem spada tudi zagotavljanjepogojev za osebnostno rast zaposlenih. Zadovoljstvo zaposlenih je enako pomembno kot zadovoljstvo stanovalcev. Takšni domovi so deinstitucionalizirani, torej brez vseh elementov institucije (kot so: uniforme, medicinsko izrazoslovje, naravnanost na ustanovo). Predstavljajo izhodišcno tocko celovite dolgotrajne oskrbe v kraju, ki združuje vse glavne programe za oskrbo onemoglih, za aktivno in zdravo staranje celotne tretje generacije ter za vzgojo in krepitev medgeneracijske solidarnosti vsega krajevnega prebivalstva. Prav tako pa vkljucuje svojce ter vse ustrezne civilne in strokovne subjekte v kraju. Organizacijska ekonomicnost narekuje, da so s polno domsko oskrbo zrašceni vsaj naslednji programi oskrbe onemoglih: dnevno varstvo, nocno varstvo, zacasna oskrba za oddih družinskih oskrbovalcev, pa tudi oskrba in nega UPOKOJENCI V GLEDALIŠCU Društvo upokojencev Pivka je v poletnih mesecih organiziralo ogled dveh kulturnih prireditev. O tem, kaj je muzikal in kako se je razvijal, smo se seznanili na predstavi Stoletje mjuzikla, ki smo si jo ogledali 15. 7. 2021 v Avditoriju v Portorožu. Predstavili so nam okrog dvajset pevskih tock iz legendarnih broadwayskih muzikalov od tridesetih let prejšnjega stoletja do danes, ki so pomenile prelomnico v razvoju te glasbene zvrsti. 20. 8. 2021 pa smo se odpravili v Studenec pri Krtini. V Poletnem gledališcu Studenec smo si ogledali veseloigro s petjem Pri belem konjicku. Nasmejali smo se ob komicnihzapletih in uživali v petju, ki ga v predstavi ob živi spremljavi glasbenikov ni manjkalo. Gledališka predstava je bila posvecena 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije. Jelka Celigoj na domu, servisni razvoz hrane na dom in usposabljanje družine za oskrbovanje onemoglega svojca. Ta razvoj je zelo dvignil kakovost življenja v starostni onemoglosti za stare ljudi same, za njihove svojce in oskrbovalce, cene pa v primerjavi s klasicnimi domovi, kakršne poznamo pri nas, ni zvišal, ker je nastal prihranek zaradi ucinkovite sodobne organizacije dela v domu (npr. za cetrtino manj jalove hoje osebja po dolgih hodnikih) in upravljanja (npr. povezava enot s skupno vec tisoc posteljami, cetrtino manj upravnih služb, ipd.). Kot smo omenili na zacetku tega prispevka, trenutni normativi in regulacije niso ugodne za razvoj po zgoraj omenjenih sodobnih smernicah, velikokrat ga celo zavirajo. Posamezne ustanove so torej prepušcene lastni zagnanosti, kreativnosti pa tudi stvarnim možnostim, da zgoraj opisane koncepte uvajajo, pri cemer je lahko izrednega pomena sodelovanje s strokovnjaki iz tega podrocja. Tudi najsodobnejša spoznanja o oskrbi in staranju pa so uporabna le ob dobri povezanosti doma z lokalnim okoljem in povezanosti obcanov v prevzemanju odgovornosti za skupno skrb za kakovostno staranje. Dr. Jože Ramovš, Alen Sajtl, Marta Grcar, Inštitut Antona Trstenjaka RAZSTAVA ROKODELSKE SEKCIJE DU PIVKA Rokodelke Društva upokojencev Pivka smo del skupine Kvackane nitke, ki se sestaja na delavnicah v Vecgeneracijskem centru v Pivki. Naša glavna dejavnost je kvackanje igrac, z njimi smo se predstavile na obali. Center dnevnih aktivnosti za starejše Koper, ki je v juniju praznoval deseto obletnico obstoja, nas je povabil na razstavo rocnih del. To je bila prva skupna razstava rokodelskih sekcij v PZDU Južno-Primorske. Branko Suhadolnik, predsednik komisije za tehnicno kulturo pri ZDUS in neumorni motivator rokodelcev, je v nagovoru poudaril pomen našega dela. Rocna dela so koristna za ustvarjalce, ki s tem ohranjamo svoje telesne in mentalne vešcine. S tem pa skrbimo za ohranjanje razlicnih tehnik in spretnosti, ki so v obdobju poceni in cenenih industrijskih izdelkov preplavili svet. Rokodelci imamo obilo znanja o razlicnih materialih, poznamo nacine reciklaže in ponovne uporabe, saj je to bil vcasih naš nacin življenja. Na razstavi so društva pokazala svojo veliko zakladnico znanja, videli smo lahko umetnine iz lesa in kamna, pletarske izdelke, klekljano cipko kot uporabni predmet in kot umetniško delo. Spoznali smo razlicne nacine oblikovanja in uporabe papirja, izdelovanje nakita in okrasnih predmetov. Koprski kolegi so pripravili še zanimivo predavanje, ki je SLOVENIJA KVACKA Marsikdo je letošnje poletje v medijih zasledil objave o akciji »Slovenija kvacka«. Pobudnica projekta je Jadranka Smiljic, Guinessova rekorderka neprestanega kvackanja. Med maratonom je kvackala grb obcine Slovenj Gradec, zato se ji je porodila ideja, da bi vsaka obcina lahko dobila kvackan grb. V ta namen je povezala 211 kvackaric in enega kvackarja, da bomo s prepletanjem niti povezali vso Slovenijo. Pletenje in kvackanje nista le spretnosti iz preteklosti, prav v casu epidemije in izolacije so rocna dela pridobila na veljavi. Uveljavljajo se sodobnejši pristopi, dobrodelne akcije, umetniške inštalacije, posebej so pomembni terapevtski ucinki rocnih del. V projekt Slovenija kvacka je vkljuceno društvo Heraldica Slovenica, ki strokovno preucuje slovenske grbe. Za izdelavo kvackanih grbov 212 slovenskih obcin bo potrebnih približno 530 kilogramov preje in okrog 21 200 ur dela. Vsak grb bo velik 140 krat 180 cm, zanj bo potrebnih 2,5 kg preje in približno 100 ur dela. Preja bo slovenska, izdelana v predilnici v Majšperku. Poseben uspeh v projektu pa bo skupini kvackaric in kvackarju prinesel nov Guinessov rekord z naslovom »Svetovno najvecje kolekcije kvackanih grbov«. Dogodek poteka pod castnim pokroviteljstvom predsednika Slovenije Boruta Pahorja. V pivški obcini se že cetrto leto sestajamo kvackarice, ki ustvarjamo razlicne izdelke za dober namen. Seveda nas je projekt Slovenja kvacka pritegnil, za upokojenke je že znano, vkljucevalo naše izkušnje o nacinu preživljanja prostega casa. Kineziolog nam je pokazal nekaj vaj, ki so posebej koristne za rokodelce in za vse, ki pri svojem delu veliko sedijo. Prva skupna razstava rokodelcev PZDU JP je uspela, zato smo se razšli v prepricanju, da ni bila zadnja in se drugo leto ponovno srecamo. Jožica Knafelc da rade kvackamo. Za izdelavo grbov sva se prijavili dve, Marta Kernel in Jožica Knafelc. Marta je rojena Pivcanka, a ker živi v postojnski obcini, bo kvackala grb obcine Postojna, jaz pa bom naredila grb obcine Pivka. Kvackali bomo v tehniki C2C ( corner to corner), ki sva jo celo poletje pridno vadili na manjših projektih. Kvackanje zacnemo po celi Sloveniji istocasno, 15. septembra, delali bomo do 26. decembra, dneva samostojnosti in enotnosti. Vse izdelane umetnine bodo krasile prostore posameznih obcin, saj jih bodo župani in županje dobili v zahvalo za pomoc pri izvedbi projekta. Jožica Knafelc Foto: Andrej Knafelc PIVCANKA PRAZNOVALA 100 LET Marija Kristan, slavljenka, ki je v septembru praznovala svoj 100. rojstni dan, navdušuje s svojo voljo do življenja, pozitivnim pogledom na vsakdan ter modrimi življenjskimi mislimi. Praznovanje tako castitljivega jubileja je nedvomno priložnost, ki si zasluži posebno pozornost. Da bo obeležitev 100. rojstnega dne slavljenki in njeni družini ostalo v posebnem spominu, so poskrbeli v zavodu Talita kum. Stoletnici iz Trnja je posebne cestitke namenila tudi Obcina Pivka, obiskal jo je tudi podžupan Boris Rebec ter predstavnice Župnijske Karitas Trnje-Zagorje. Foto: Valter Leban MARIJAKRISTAN iz Trnja 74 se je kot drugi otrok rodila 1. 9. 1921 na kmetiji (Trnje 9) ocetu Janezu in materi Franciški. Imela je še tri sestre in dva brata, ki so že pokojni. Mlada leta je preživela doma na kmetiji in obiskovala italijansko osnovno šoli na Trnju, katero je tudi uspešno dokoncala. Kot mlado, 15 letno dekle, se je zaposlila kot služkinja pri županu, takrat »podestatu« Šempetra (danes Pivka). Ko je bil zamenjan, je šla služit v Postojno k direktorju železnice na odseku Trst – Ljubljana. Po kapitulaciji Italije se je le-ta odselil v Italijo in jo želel vzeti s seboj, vendar je starši niso pustili, ker je takrat njen brat odšel v vojsko in so potrebovali delovno silo na kmetiji. Tako je bilo do leta 1948, ko sta se z možem Stanetom Kmetovim porocila. V zacetku leta 1949 so nameravali pobegniti cez mejo, vendar so bili ovadeni in so jih prijeli skupaj s sestro Franciško in mlajšim bratom Francem. Vse so obsodili na zaporno kazen. Marija, Franciška in Franc so bili deležni triletne zaporne kazni, mož Stane pa petletne. Marija je bila v zaporu najprej v Rajhenburgu (današnja Brestanica), kjer je izvedela, da bo dobila otroka. Bila je premešcena v Maribor, ko pa je prišel cas za porod, je bila premešcena v Indijo v Srbijo, kjer je bila edina porodnišnica za zapornice v Jugoslaviji in 2. oktobra 1949 je tam tudi rodila sina Marjana. Delala je v kuhinji in v tovarni opeke. Po dveh letih, januarja 1951, je odslužila zaporno kazen in se s sinom vrnila domov ter pomagala na kmetiji svojim staršem. Mož se je vrnil iz zapora leta 1953. Skupaj sta zacela kmetovati na moževi kmetiji na Trnju. Marija je bila pridna gospodinja in prizadevna kmetovalka. Leta 1955 se jima je rodil sin Dušan, leta 1960 pa še hci Danica. Mož je spomladi leta 2012 odšel v postojnski dom starostnikov in v jeseni se je tudi Marija odlocila, da se mu tam pridruži. Marija, danes stoletnica, v domu Talita kum živi še sedaj in je glede na svoja castitljiva leta zadovoljna in dobrega pocutja. Spoštovana slavljenka, spomini, izkušnje in doživetja so tista, ki pišejo zgodbo našega življenja. Ob castitljivem prazniku vam namenjamo obilo dobrih želja. Naj bosta dobro pocutje in življenjska energija prisotna v prav vsakem dnevu.Vaša stoletna življenjska zgodba je tudi naš navdih in ponos. Skrbno, cutno in doživeto jo pišite še naprej, predvsem pa uživajte v njenih radostih, ki vas dnevno obkrožajo in bodrijo. Vse najboljše in vse dobro, Robert Smrdelj, Obcina Pivka »Gospa Marija Kristan je v zavodu Talita kum že 9 let in je s svojo dostojanstveno držo prvoborke s starostjo vsem svetel zgled iskanja ravnotežja med sprejemanem pešanja telesnih moci in ohranjanjem samostojnosti. Starostne in zdravstvene težave je ne zadržijo v postelji, z voljo do življenja in s pozitivno naravnanostjo, ki se je prekalila v težkih življenjskih preizkušnjah, gre v vsak nov dan mirno in odlocno. Praznovanje njenih 100 let je za naš zavod (še posebno v teh cudnih casih, ko nam strah pred okužbo hromi pristne odnose) izjemna priložnost, da se zavemo enkratnosti in velicine življenja vsakega cloveka. S stanovalci se v teh dneh pogovarjamo o Marijinih posebnih lastnostih, ki so v nas pustile svoj pecat. Izdelujemo soncnico, na vencnih listih bodo njene vrline, kot jih vidimo mi in se jih ona v svoji skromnosti niti ne zaveda.« Marjana Mihelcic Bizjak, direktorica Talita kum zavoda DKH, vir informacij: sin Marjan Kristan POLETJE V VGC PIVKA V zadnjih mesecih smo obiskovalci VGC Pivka izkoristili lepa in topla vremena, ki nam jih je namenilo poletje. Pod mentorstvom Maje Modrijan iz Destilatorja smo priceli z izvedbo treh izobraževalnih delavnic na temo krepitve trajnostnega razvoja, recikliranja in varstva okolja. Na prvi delavnici smo izdelovali unikaten papir. Okraševali smo ga s cvetlicami, zelišci in ornamenti. Na drugi delavnici smo se ucili tehnike odtiskavanja rastlin na blago. Izdelke smo uporabili vsak po svoje. Eni za prte, drugi za zavese, nekateri za oblacila. Tretja delavnica v septembru bo namenjena knjigovezništvu. Na njej bomo uporabili že pripravljen papir in blago za izdelavo knjige. S pohodom na Milanje smo povezali VGC Pivka in VGC Ilirska Bistrica. Metka Hribar nas je na 10 km pohodu naucila prepoznavati zdravilne rastline domacih logov. Poducila nas je, kdaj in kako jih nabiramo, kako jih pripravimo in za kaj jih uporabimo. Prepricali smo se, da rek: za vsako bolezen rožca rase, še kako drži. Na naših srecanjih skupine Kvackane nitke, ki se dobiva vsak torek popoldan in petek dopoldan, je še vedno cilj, da se družimo, nasmejemo, izmenjamo novice in napolnimo z dobro voljo. V kolikor še kaj naredimo ali se kaj novega naucimo, je naše veselje še vecje. Veseli smo vsakega novega obraza, ki se nam pridruži in z nami podeli svoja znanja in zanimanja. V tem poletju smo za porodnišnici Maribor in Ljubljana pripravili pošiljki hobotnic za nedonošencke. Še naprej kvackamo tudi druge igrace. Ga. Mojca Ivancic iz Nadanjega sela nas je presenetila in razveselila s cisto novim šivalnim strojem. Darilo nas je spodbudilo, da smo priceli razmišljati o novih projektih in izzivih. Tako smo priceli zbirati kroje in modele za šivane lutke, ki jih bomo opremili s kvackanimi oblacili in dodatki. Vsi, ki ste tega vešci ali pa bi vas tovrstna opravila veselila, pridružite se nam! Spremljajte nas med dogodki na spletni strani obcine Pivka, spletni strani www.tockemoci.si in facebook strani Ljudske univerze Ilirska Bistrica. Dosegljivi smo na tel. št. 041 438 599 ali meil: vgc.ilbistrica@gmail.com Romana Morano. strokovna delavka v VGC Tocka moci Pivka BALINARJI DRUŠTVA INVALIDOV PIVKA OSVOJILI POKAL ZA 2. MESTO NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU Balinarska ekipa društva invalidov Pivka se je v juniju kot prvo uvršcena na obmocnem tekmovanju udeležila državnega tekmovanja v balinanju ekipno v Portorožu, ki ga je organizirala Zveza za šport invalidov Slovenije. Na koncu sta se za 1. mesto pomerili ekipa DI Pivka in ekipa DI Postojna, rezultat je bil 7:5 za Postojno. Ekipa DI Pivka, v sestavi Aleksander Nadoh, Franc Penko, Franc Trebec in Franc Šantelj, je osvojila pokal za 2. mesto. Cestitamo! Društvo invalidov Pivka v svojih programih skrbi za šport in rekreacijo svojih clanov z gesto »razgibajmo se v balinanju, plavanju, pohodništvu, planinarjenju ...« Delovanje društva je tudi v letu 2021 okrnjeno, kljub Covidu smo v skladu z navodili NIJZ izvedli sledece programe in se udeležili tekmovanj v balinanju in kegljanju. V casu velikonocnih praznikov smo obiskali nekatere clane na domu in poslali vošcila clanom, ki so v domovih za ostarele. V maju smo se sprehodili med cvetocimi tulipani in azalejami v Volcjem potoku, pohod iz Il. Bistrice k slapovom Sušec in ogledali smo si mogocni premski grad z okolico. 4. junija sta se moška in ženska balinarska ekipa udeležili obmocnega tekmovanja v balinanju v Postojni, kjer je moška ekipa osvojila 1. mesto, ženska ekipa se je uvrstila na 2. mesto. Na povabilo DI Izola smo se udeležili prijateljskega balinarskega turnirja v Izoli. Moška ekipa je tudi tokrat osvojila pokal za 1. mesto, ženska ekipa pokal za 3. mesto. Naša clana sta bila junija na Obmocnem tekmovanju v kegljanju v Postojni, kjer se je Branko Gorjup uvrstil na 10. mesto. V juliju smo organizirali kopalni dan v Izoli. Veliko smo plavali in se družili v prijetni sencki na obali. 21. julija smo v Pivki izpeljali prijateljski balinarski turnir in srecanje starejših invalidov. Društvo invalidov Pivka SENIORJI NSi OBISKALI PVZ V PIVKI Zadnji pocitniški dan pred zacetkom šolskega leta so seniorji Nove Slovenije v okviru praznovanj 30-letnice slovenske državnosti obiskali Park vojaške zgodovine (PVZ) v Pivki. Kar šestdeset se jih je pripeljalo z vlakom iz Maribora, spotoma so pobrali še nekaj kolegov v Ljubljani, Borovnici. Logatcu in drugod, pripeljali pa so se tudi iz Kopra, Škofje Loke in Idrije. Pricakal jih je podpredsednik Zveze seniorjev Ernest Margon in jim zaželel dobrodošlico. V PVZ so z zanimanjem prisluhnili muzejskim zgodbam, nekateri pa so se podali tudi v podmornico. Pred muzejem sta jih pozdravila direktor muzeja mag. Janko Boštjancic in poslanec Andrej Cernigoj. Direktor je izrazil hvaležnost za razumevanje Vlade in še posebno ministrstva za obrambo za pivški muzej. Poslanec je predstavil prizadevanja ministrov NSi, ki prinašajo razvoj in napredek na številnih podrocjih, tudi na tem delu Slovenije. Predsednik Zveze seniorjev mag. Zdravko Luketic je izrazil veselje nad lepo udeležbo in uspešno realizacijo planiranega obiska muzeja. Seniorji so bili navdušeni nad prijaznostjo osebja PVZ in sploh Pivcanov, pa tudi nad bogato vsebino muzejskih zbirk in eksponatov. Ernest Margon jih je pri kosilu seznanil s številnimi možnostmi doživljanja kraškega sveta in narave v Pivki in gotovo bo kdo o priliki prišel na ogled Eko muzeja v Slovenski vasi, Centra o velikih zvereh DINA v Pivki ali bogate naravnein kulturne dedišcine podeželja in številnih cerkva. Ernest Margon NE POZABI NA VABILO – VKLJUCI SE V PROGRAM SVIT Program Svit je preventivni zdravstveni program, namenjen preprecevanju in zgodnjemu odkrivanju raka na debelem crevesu in danki. V program so vsake dve leti povabljene osebe stare od 50 do 74 let, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje. Rak na debelem crevesu in danki je ena izmed najpogostejših oblik raka, za katero zbolevamo v Sloveniji. S pravocasnim odkritjem ga lahko zelo uspešno zdravimo ali celo preprecimo. Za to obliko raka je znacilno, da se razvija zelo pocasi brez ocitnih zdravstvenih težav, vecinoma iz predrakavih sprememb na steni crevesa imenovanih polipov, ki se jih lahko odkrije z udeležbo v Program Svit. Sodelovanje v preventivnem programu je preprosto, saj vecino korakov opravite kar od doma. Izpolnjeno Izjavo o prostovoljnem sodelovanju vrnete v Program Svit po pošti. Na podlagi podpisane izjave prejmete komplet dveh testerjev za odvzem vzorcev blata s priloženimi navodili. Pomembno je, da kuverto s testerji oddate v poštni poslovalnici in ne v poštni nabiralnik, saj se zaradi vremenskih vplivov vzorci lahko poškodujejo. V laboratoriju Programa Svit se nato opravijo natancne analize vaših vzorcev blata, v katerih se ugotavlja prisotnost krvi v blatu, ki je s prostim ocesom ne vidite in ki je pokazatelj bolezenskih sprememb v crevesu – tudi polipov. Osebe z negativnim izvidom, kjer niso bile najdene sledi krvi v blatu, bodo v program ponovno povabljene cez dve leti. Osebe s pozitivnim izvidom pa bodo povabljene k svojemu osebnemu izbranemu zdravniku, s katerim se bodo dogovorile o nadaljnjih postopkih obravnave. V letu 2020 se je na vabilo v obcini Pivka odzvalo 67,21% povabljenih oseb; tako kot drugod po Sloveniji pa se tudi v Pivki na vabilo bolje odzivajo ženske kakor moški. Ce ste prejeli vabilo v Program Svit in se nanj še niste odzvali, vas ponovno vabimo, da to storite cim prej. Program Svit vam lahko reši življenje! Vec informacij: - na spletni strani www.program-svit.si. - na elektronskem naslovu svit@nijz.si in - v Svitovem klicnem centru na številki 01 620 45 21. Živa Žerjal, NIJZ OE Koper PETRA ŽELE ŠAJN - PROSTOVOLJKA ZA KVALITETNEJŠE ŽIVLJENJE V LOKALNI SKUPNOSTI Veriga zanimivih ljudi, ki so povezani z življenjem naše obcine, se podaljšuje. Predstavljamo vam ljudi z razlicnih podrocij, ki delujejo v dobro vseh. Še posebej smo ponosni na prostovoljstvo, pri katerem se kaže pripravljenost posameznikov, da nesebicno pomagajo ljudem, ki njihovo pomoc potrebujejo. Ena takih oseb je Petra Žele Šajn, ki se že dolgo udejstvuje na razlicnih podrocjih, povezanih s prostovoljstvom. Sedaj ne živi v pivški obcini, je pa tudi ona izrekla znameniti stavek: »Enkrat Pivcanka, vedno Pivcanka.« Pogovor s sogovornico je stekel v prijateljskem vzdušju, zato sem jo po dogovoru tikala. Petra, naj te na zacetku najinega pogovora malo bolje spoznamo. Predstavi se bralcem Pivškega lista in nam povej kaj o svoji življenjski poti. Sem otrok osemdesetih. Smo nekakšna prelomna generacija. Zdi se mi, da je bilo otroštvo takrat precej drugacno, kot ga imajo današnji otroci. Poglavitna razlika je v tem, da mi nismo odrašcali v dobi elektronskih medijev, zato smo morali »vklopiti« svojo domišljijo, da smo prosti cas kar se da dobro izkoristili. Bila sem »nabrit« otrok in precej fantovska. Dekliške igre, kot so puncke in kuhinja, sem osvojila pozno. Že v otroških letih je oce name prenesel svojo ljubezen do narave in še danes sem najbolj srecna, ko stojim sredi gozda z obema nogama trdno na tleh in poslušam šumenje krošenj. Rada sem obkrožena z ljudmi, vendar obožujem spokojnost, ki ti jo daje gozd. Tam lahko zadihaš s polnimi pljuci in najdeš sebe. Osnovno šolo sem obiskovala v Pivki in nanjo imam res lepe spomine. Danes je prijetno srecati naše uciteljice in poklepetati z njimi. Srednjo šolo sem obiskovala v Postojni, doštudirala sem v Kopru na Fakulteti za humanisticne študije. Po štirih letih življenja tam je Koper postal delcek mene in rada se vracam tja. Ker sem s študijem zakljucila ravno v casu, ko je bila kriza s službami pri nas v zamahu, sem jih menjala kar nekaj. Vendar sem v vsaki od njih uživala in ohranila prijetne stike s sodelavci. Od leta 2014 sem zaposlena na Rdecem križu Slovenije. 4 leta sem bila sekretarka RKS-OZ Postojna-Pivka, danes pa sem zaposlena na RKS-OZ Ljubljana kot strokovna sodelavka na podrocju prve pomoci in sem hkrati še vedno prostovoljna bolnicarka v ekipi prve pomoci RKS­OZ Postojna-Pivka. Izhajaš iz vasi Klenik, dober streljaj od Pivke. Vezana si bila nanjo že od malega. Sedaj pa živiš drugod. Kaj te je »neslo« drugam? Odrašcala sem v Kleniku in vedno bom Klenjanka. A pravijo, da je dom tam, kjer se dobro pocutiš in kjer so ljudje, ki jih imaš rad. Zato sem jaz doma tudi v Zagorju, od koder izhaja moj mož, na Juršcah kjer imam del korenin, v Knežaku, kjer živim z družino in še kje. Pivška kotlina je moj dom. Tako da težko recem, da me je neslo drugam, saj sem vedno v bližini domacih krajev, na katere sem zelo navezana. Težko si predstavljam življenje v velikem hrupnem mestu, ceprav ima tudi to velike prednosti, ki jih opažam predvsem zadnja leta, ko se v službo vozim tako dalec. Ponosna sem na Pivko in na to, kar je postala skupaj s Parkom vojaške zgodovine, presihajocimi jezeri … Živimo v zares cudovitem košcku sveta in lepo je, ko ga lahko pokažemo drugim. Stojan Bolic te je predstavil z vec plati dejavne mlade ženske. Prostovoljka, bolnicarka, uspešna bivša sekretarka pri Rdecem križu Postojna-Pivka, gasilka, sedaj si tudi mama, žena. Ali mogoce še kaj drugega, pa ne vemo? Stojan Bolic je eden izmed ljudi, ki jih v življenju neizmerno cenim in spoštujem. Njegove besede mi veliko pomenijo. Sem clovek, ki ne mara izpostavljanja. Raje kot to, kaj naredim. V bistvu beseda »prostovoljka« zajame kar vecino tistega, kar sem ali vsaj skušam biti poleg službe in tega, da sem mama 4-letniku. Prihajam iz delavske družine. Starša sta mi velik zgled. Vzgajala sta me v duhu delavnosti, nesebicnosti in pomoci socloveku. V casu, ko je naša generacija obiskovala osnovno šolo, ni bilo prav veliko prostovoljskih vsebin, zato sem se s temi srecala pozneje. Moj prvi stik s prostovoljstvom je bil pravzaprav cisto šolski primer tega, kako »zgledi vlecejo«. Po dopolnjenem 18. letu sem se z ocetom odpravila na svojo prvo krvodajalsko akcijo in od takrat, ko le gre, darujem kri. Scasoma sem se vkljucila v vrste PGD Zagorje. Leta 2012 sem opravila 70-urni bolnicarski tecaj in prva pomoc je postala moj vsakdanjik. Gasilci in bolnicarji iz Zagorja smo takrat skupaj s Stojanom Bolicem in Rdecim križem Postojna-Pivka »zagnali« projekt »Ponosni, da lahko pomagamo«, h kateremu sta pristopili tudi obcini. Še danes sem ob vsakem pisku sms iz številke 112, ki oznanja potrebo po pomoci prvih posredovalcev, neizmerno ponosna na to, kaj nam je uspelo in da sem del te zgodbe. Že dolgo sem tudi clanica v Turisticnem društvu Pivka, kjer za naše kraje pocnemo cudovite stvari in smo v zadnjem desetletju pod vodstvom trenutnega predsednika Petra Ženka skupaj izpeljali veliko lepih projektov. V TD Pivka so združeni ljudje,ki imajo radi svoje kraje in so nanje ponosni, zato nikoli ni težko izpeljati cesa novega. Prostovoljstvo mi je dalo zares ogromno in je velik del mojega življenja ter življenja moje družine. Oba z možem sva prostovoljca. Prostovoljka je tudi tašca, ki se aktivno vkljucuje v lokalno skupnost. Sina vzgajava v zavedanju, da je potrebno ne glede na vse biti strpen in prijazen do ljudi in vedno ponuditi roko v pomoc. Prostovoljstvo je tisto, zaradi cesar poznam mnoge cudovite ljudi, ki so pripravljeni ob svojem napornem vsakdanjiku dan polepšati še komu drugemu. To so ljudje, ki na vsakem koraku dajejo delcek sebe za dobrobit drugih. Zaradi njih je svet lepši. Lansko leto je bilo najbolj posebno, kar pomnimo. Vsi skupaj smo doživeli koronacas. Kako je vplival nate in na tvoje delovanje? Tudi ce pustimo eksistencialno oz. financno plat ob strani, je epidemija Covid-19 mnogimveliko dala in mnogim vzela. Fizicno in psihicno. Nekateri so se pocutili ujete, omejene, nekateri so se naucili uživati v majhnih stvareh. Sama spadam med slednje, saj sem zopet našla cas za svoj domaci vrt, kjer neizmerno uživam. Ostala sem povezana s tistimi, ki so mi najbližje, kar je tudi najpomembnejše. Je pa predvsem prvi val epidemije Covid-19 povzrocil veliko stisk pri prebivalstvu. Tisti, ki so bili že tako na robu, so bili potisnjeni še dlje. In skozi leto, ko je prišel val odpušcanj, zapiranje podjetij, šolanje od doma, zaprtost domov za ostarele, so se stiske še poglabljale. Življenje društev je skoraj popolnoma ugasnilo. Dogajanja ni bilo, saj so bila dolgo casa prepovedana kakršnakoli druženja. Sestanki so se preselili na splet, gasilska društva so delovala le še na operativnem nivoju (intervencije). Pa vendar smo tudi v tem casu nekaj dobrega storili za skupnost. Kjer je volja, tam je pot. Kljub omejitvam. Covid-19 je nekaj, zaradi cesar se je življenje vseh nas skoraj cez noc »obrnilo na glavo«. Nekateri so se s tem soocili bolje, nekateri slabše, vendar mislim, da bodo posledice veliko dolgotrajnejše, kot si ta trenutek predstavljamo. Imaš kakšen dober nasvet za vse nas, ki si želimo zdravja in svobodnega življenja? Nisem tip cloveka, ki rad deli nasvete. Raje kakšnega dobrega upoštevam. Mogoce se posebno v zadnjem letu sliši res »zlajnano«, vendar je pomembno, da dobro poskrbimo za svoje dobro psihofizicno pocutje. Lahko se tudi giblješ in je telo zdravo, vendar ce misli niso dovolj ubrane, se bosta telo in glava težko uskladila ter nam dovolila funkcionirati, kot je treba. Za nekoga svoboda pomeni to, da gre lahko ven in tece, spet za drugega, da gre lahko na kavo s prijatelji. Svoboda je tudi to, da si prostovoljec. In to je lahko vsak od nas. Zdravje in svoboda imata toliko oblik, kolikor nas je. Ali lahko našim bralcem posreduješ kakšno življenjsko misel ali vodilo? Težko izberem nekaj cisto dolocenega, saj je življenje polno presenecenj. Predvsem mislim, da mora clovek ostati zvest samemu sebi, a nikoli na škodo drugega. Ostalo nama je še zadnje vprašanje, predlog za naslednjega gosta/gostjo, ki bo lahko delil življenjsko zgodbo z bralci Pivškega lista. Moja prva misel je Peter Ženko. Petra dejansko poznamo cisto vsi, ki živimo v teh krajih. Iz rok mame Stanke je prevzel knjigarno, s katero odrašcajo generacije pivških šolarjev. Je clovek, ki ima vedno odprta vrata za vsakogar. Nikoli mu ni nic težko, vedno rad pomaga, predvsem pa ima rad dober izziv. V delovanje Turisticnega društva Pivka je vložil nešteto prostovoljskih ur, delo z ljudmi mu je v veselje in tudi on ima rad naravo. Pivka bi bila brez njega drugacna. Petra, hvala za tvojo zgodbo, misli in izkušnje in vse dobro v življenju, ki ga živiš sedaj. Irena Margon Enota Pivka vabi nove prostovoljce, da se nam pridružijo. Ob˜utek, da narediš nekaj dobrega za bližnjega, je pla˜ilo, ki ga težko zaslužiš kako druga˜e kot s prostovoljstvom. .e si pripravljen/a nameniti kako uro svojega ˜asa za bližnjega, nas prosim kontaktiraj. Veseli bomo vsakega novega ˜lana. Za ve° informacij o prostovoljstvu pokli°i na telefonsko številko 051/ 657 555 (Tibor Pranji.) NADŽNSKI POLETNI TABOR 2021 V petek, dvajsetega avgusta, so otroci iz Nadanjega sela nestrpno pricakovali pricetek poletnega tabora na vasi, ki je letos potekal že petnajsto leto zapored. Zbirno mesto je bilo na igrišcu na »Pilu«. Starejši otroci, ki so prevzeli vlogo animatorjev, so pripravili razlicne dejavnosti, ki so potekale tekom celotnega tridnevnega tabora. Priceli so s športnimi igrami, nadaljevali z barvanjem figuric iz gipsa ter slikanjem z vodenimi barvami, najvecja atrakcija pa je bila vsekakor priprava tabornega ognja, ki so ga otroci ob pomoci odraslih prižgali oba vecera. Ob njem so si po okusni vecerji pripravili še sladke penice ter hrenovke. Dan se je kar prehitro prevesil v noc in ker letos nismo postavili šotorov, so udeleženci noc preživeli vsak na svojem domu, zjutraj pa po sladki malici nadaljevali s pestrim izborom aktivnosti. Mladi animatorji so se odlocili, da mlajši generaciji pripravijo Olimpijske igre. Otroci so imeli možnost plezanja na balvanski steni, teka na 60 metrov, se preizkusiti v ekipnih športih, limbu, tekmovalnih igrah z vodo. Ob zakljucku iger je sledila razglasitev zmagovalcev, ki je potekala na pravih zmagovalnih stopnickah. Po napornih športnih izzivih je bil cas za okrepcilo, kosilo ter malce bolj umirjene dejavnosti. Med pocitkom so potekale družabne igre, vsak udeleženec pa si je lahko izdelal verižico, zapestnico ali okrasek iz »Das« mase. Vecer, ki se je nadaljeval v prijetnem klepetu in dobrem vzdušju, je kar prehitro minil in otroci so željno pricakovali, kaj jih caka zadnji dan tabora. Zbudili smo se v oblacno jutro, ki se je kmalu spremenilo v lep soncen dan. Udeležence tabora so animatorji popeljali po poti iskanja skritega zaklada, ki se je skrival nekje v vasi. Med potjo so animatorji pripravili razna vprašanja in naloge, ki jih je bilo potrebno opraviti, da so prišli do naslednjega namiga. Med drugim tudi postavitev bivaka, izdelava tabornega ognja in še marsikaj. Skratka, bilo je zelo zanimivo in zabavno. Ko je bil zaklad najden, je sledila nagrada, obmetavanje z vodnimi baloni. Po krajšem pocitku so otroci pobarvali vsak svoj keramicni zvoncek, porisali majico, nato pa so vajeti v roke zopet prevzeli naši mladi animatorji, ki so pripravili male kmecke igre. Za gledalce smeha in zabave pri igrah vsekakor ni manjkalo. Za zakljucek smo letos pripravili poslastico, za kar gre zahvala pridnim mamam, ki so poskrbele, da smo si vsi skupaj privošcili ogromno kolicino slastnih palacink. Tako smo kljub trenutni situaciji, ki nam je malce omejila naše aktivnosti, uspešno izpeljali naš NadŽnski poletni tabor. Hvala vsem, ki ste pomagali, vašcanom za strpnost, Obcini Pivka za financno podporo, posebej pa naši mladini, ki se je odzvala in poskrbela, da so bile dejavnosti pestre in zanimive. Lepo je, da lahko medsebojno sodelujemo, si pomagamo ter krepimo medgeneracijske vezi. Vsi skupaj pa se že veselimo novih dogodivšcin poletnega tabora 2022. Kdo ve, kakšni bodo izzivi ? Ksenija Belcer Žnidaršic KAMPIRANJE DRUŽIN 2021 V petek, 2.7. 2021, smo se clani Vaškega društva Nad`nska lipa odpravili na 4. kampiranje družin. Tudi letos smo se podali na Gorenjsko, v kamp Šobec Lesce. V prijetnem naravnem ambientu, z upoštevanjem priporocil, smo vsi skupaj poskrbeli za sprošceno in prijetno druženje otrok in staršev. Plavali smo v „Šobcevem bajerju, se igrali družabne igre, najvecji podvig pa je bila prav gotovo vožnja s kolesi do Bleda ter osvežitev v Blejskem jezeru. Nekateri kolesarski navdušenci so se s kolesom podali tudi do Radovljice. Skratka, ni nam bilo dolgcas. Bilo je veliko smeha in dobre volje. Ker je naše druženje postalo že kar tradicionalno, smo si obljubili, da se tudi v prihodnjem letu v istem terminu odpravimov enega izmed slovenskih kampov in še malo razišcemo lepote naše prelepe Slovenije. Ksenija Belcer Žnidaršic POLETNA MESECA KULTURNO PROSVETNEGA DRUŠTVA MIROSLAV VILHAR ZAGORJE Naše društvo se lahko pohvali že z lepim številom potopisov, saj smo Potepe po svetu ob baklah, kot jih imenujemo že od zacetka, na vrtu gasilskega doma v Zagorju organizirali že enajsto poletje. Tokrat nam je najprej naš znanec z lanskih potopisov, Klemen Lah, predstavil svoje zadnje potovanje. Že sam naslov, Od Verone do Neaplja: Od Julije in Romea do Elene in Lile, nam pove, katero pot je z otrokoma ubral tokrat in z njo dosegel nov družinski kolesarski podvig. Potopis je zakljucil s predstavitvijo svojega prvenca, romana Goldfisch. Nadaljevali smo z Luko Butinarjem, ki nam je svoje popotne dogodivšcine ob daljšem obisku južne Amerike predstavil v dveh delih. Prvi vecer smo spremljali njegovo spoznavanje Ekvadorja, cez teden dni pa še Kolumbije. Hvaležni smo obema predavateljema, saj se, letos po njuni zaslugi, naš seznam predstavljenih dežel pestri in daljša. Veseli smo bili številnih obiskovalcev, stalnih in novih, saj nam prav njihovo zadovoljstvo daje nov zagon in ideje za prihodnje leto. Zadnji petek v avgustu smo poletje zakljucili s posebnim dogodkom, s katerim smo pocastili 30 - letnico naše države. Poimenovali smo ga Jutro naše domovine. Navdih za ime so bile, poleg simbolicnega jutra države, fotografije Branka Foto: Laura Kristan Smerdelj Cesnika, na katerih velikokrat ujame lepoto pokrajine ravno ob rojstvu dneva, v jutranjih meglicah, prvih soncnih žarkih, objemusveže rose ... Prireditev smo namrec zaceli z otvoritvijo istoimenske samostojne razstave fotografij Branka Cesnika. Z njimi smo želeli opozoriti na lepoto naših krajev, s tem pa tudi na domoljubje, ki je botrovalo pogumu in odlocnosti, da uresnici sanje naših prednikov po samostojnosti. Razstavo je poleg fotografij domace pokrajine popestril s kratkim filmom zbranih fotografij lepot Slovenije, ki smo jih obcudovali ob spremljavi prijetne glasbe. Na prve žarke samostojnosti Slovenije in dogodke, ki so sledili, smo se v nadaljevanju spominjali ob ogledu videoposnetkov pricevanj Ivana Celigoja in Silva Cantaruttija, ki sta bili posneti leta 2006 in ju hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Med obiskovalci prireditve je bilo vec mož iz naših vasi, udeležencev in veteranov vojne za Slovenijo. Njihovega obiska smo se še posebno razveselili, saj smo prav njim želeli z našo prireditvijo dati posebno priznanje in zahvalo. Pocašceni, da so bili med nami, smo jim zato na koncu iz srca zaploskali in zakljucili srecanje z obujanjem spominov ob prigrizku in dobri kapljici. Alenka Brožic Foto: Irena Uršic MIROSLAVU VILHARJU V SPOMIN OB 150-LETNICI SMRTI Šestega avgusta je minilo 150 let, kar je umrl znameniti pesnik, skladatelj in kulturni delavec ter politik Miroslav Vilhar. Kulturnodruštvo Lipa Pivka je prav na dan obletnice pripravilo srecanje »današnjih rodoljubov« ob caju v spomin in pocastitev cloveka, ki se je zavzemal in boril za lepo slovensko besedo in pesem. V naravi pod lipo pred Eko muzejem je bil pravi kraj za obujanje spomina. Povabili so gospoda Matjaža Vilharja, ki je natancno in z veliko vnemo raziskal rod Vilharjev in razložil, kako so se razvijali, kako so živeli in bili uspešni v svojem casu. Vsi udeleženci so prispevali k bogatenju spoznavanja velikega rodoljuba Vilharja. Na ta nacin so se mu oddolžiti za njegovo bogato delovanje na pevskem, literarnem, narodnobuditeljskem in politicnem podrocju. Kljub poletju in dopustovanju se je zbralo 15 udeležencev, ki so želeli slišati in poglobiti svoje vedenje o rojaku, grašcaku s Kalca blizu Zagorja. Za uvod v srecanje so bili udeleženci cajanke nagovorjeni kar z Vilharjevimi besedami, rekoc: »Gospoda slavna! Dušne moci so tiste, ki dajejo postave telesnim. Spomin Grkov je slavniji od spomina Rimljanov, ceravno je rimska sila podjarmila pol sveta. In da se te dušne moci iz spanja zbudijo, potrebno je, za narodnost se bojevati …« Zgovorne besede, ki bi morale odmevati tudi danes, ko Slovenci prehitro zapademo tujemu vplivu, posebno ce je kapital zraven, so se strinjali vsi udeleženci cajanke. Vilharjev grad Kalec je bil središce kulturnega in družabnega življenja na Notranjskem, še posebno tistih 10 let, ko je Miroslav Vilhar stopil v politiko, bil izvoljen za deželnega poslanca in aktivno deloval do svoje smrti 6. avgusta 1871. Kot pesnik pa je deloval že veliko prej, najprej v nemšcini, a po Levstikovem prigovarjanju je pesnil v slovenšcini. Ponovno je vsem udeležencem segla v srce »nesmrtna« pesem Lipa zelenela je, ki ni samo žalostinka, pesem je spodbuda, saj vsako naslednjo pomlad spet zacveti. Ernest Margon je osvetlil cas, ko so postavljali spomenik Vilharju v Planini ob 60-letnici njegove smrti leta 1931. Spomenik Miroslavu Vilharju v Postojni so namrec fašisti odstranili 9. avgusta 1927. Takrat je casopis Slovenec zapisal »Ker je naš Miroslav Vilhar oropan tega spomenika v Postojni, je prav, da dobi njegov rojstni kraj prav ob meji naše svobodne domovine (tu je potekala krivicna Rapalska meja), za katere velicino in svobodo se je pred mnogimi leti boril z navdušeno besedo in pesmijo, nov spomenik, ki bo prical, da Slovenci svojega velikega domoljuba ne pozabijo, ceprav leži skoraj vsa zemlja, na kateri je snoval in delal, v rokah tujcev«. Planinci pa so se odlocili, da postavijo v Vilharjevem rojstnem kraju njemu spomenik, štiri leta zbirali sredstva in postavili spomenik, ki še dandanes stoji. Matjaž Vilhar, potomec Vilharjevega rodu, je natancno razložil, kako se je rod širil in razrašcal, v vseh vejah rodu se je našel kakšen sposoben glasbenik, pesnik, umetnik in iznajdljiv gospodarstvenik ali poslovnež. Napisal je knjigo, v kateri je shranjeno njegovo bogato raziskovalno delo. Sledil je še sprošcen pogovor, kjer so vsi prisotni ugotavljali, da je veliki rojak premalo cenjen in poznan v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Dobro je vsaj to, da ga poznamo po njegovih slavnih pesmih: Lipa zelenela je, Po jezeru bliz Triglava … Kulturno društvo Lipa Pivka se je poklonilo njegovemu spominu tudi z obiskom na grobu v Knežaku s položitvijo cvetja. Novinarka Sabrina Mulec pa je na dan obletnice ob pogovoru z Matjažem Vilharjem pripravila krajši prispevek o Miroslavu Vilharju, ki je bil predvajan na Radiu Slovenija. To so bili, kolikor je znano, tudi edini dogodki ob obletnici v spomin na našega rojaka na našem koncu. Irena Margon LETNO SRECANJE CLANOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV PIVKA Druga julijska sobota je tradicionalni termin za letno srecanje vseh clanov društva upokojencev Pivka. Lani ga zaradi omejitev zbiranja vecjega števila ljudi nismo mogli prirediti, letos pa smo se ponovno zbrali. Zdravje clanov nam je na prvem mestu, zato smo srecanje ob upoštevanju vseh veljavnih epidemioloških ukrepov priredili v prostorih gostinstva Belcic. Po pozdravnem nagovoru predsednika Evgena Primožica smo podelili priznanja zaslužnim clanom. Obicajno to storimo na obcnem zboru v marcu, letos pa obicajnega obcnega zbora nismo mogli pripraviti. Po uradnem delu je sledilo sprošceno druženje ob hrani, pijaci in STARI DUKUMENTI NA 2. CAJANKI KD LIPA NAVDUŠILI UDELEŽENCE Kulturno društvo Lipa Pivka nadaljuje s priljubljenimi cajankami, tako smo se sredi julija ponovno srecali na vrtu gostilne pri Marti v še vecjem številu kot prvic, saj je bilo prisotnih kar 18 udeležencev, ki so se vkljucili v pogovor o starih casih, ki niso bili kar tako. Življenje je bilo nekoc težko, a je postreglo tudi s prijetnimi stvarmi. Vsekakor pa gledamo nazaj s spoštovanjem in zanimanjem, saj so nam predniki zapustili dragocene dokumente, ki pricujejo o bogatem izrocilu. Vse, kar so delali predniki, je bilo skrbno izdelano, premišljeno. To smo spoznavali iz razlicnih dokumentov, starih knjig in fotografij, ki so jih udeleženci prinesli s seboj. Mnogi predniki so kljub hudemu pomanjkanju znali marsikaj narediti, tudi pisali so skrbneje in lepše. Tako smo si lahko ogledali nekaj starih zvezkov, pisavaje bila lepa, spricevala, potrdila, vse je bilo zapisano rocno. Jožica Šuštaršic iz Zagorja, sicer izvira iz Hrastnika, je predstavila zanimivo življenjsko zgodbo svojega oceta, ki je delal v rudniku v Franciji, a se je z družino po 2. svetovni vojni vrnil nazaj v domace kraje. Ohranila je njegov potni list, izdan za casa Kraljevine Jugoslavije leta 1937. Zanimivost je rocni pripis, da potni list ne velja za Španijo, ker je bil takrat tam Francov režim in je divjala državljanska vojna. Branko Fatur nam je pokazal svoje zvezke iz 1. razreda osnovne šole, videli smo, kako lepo je pisal in da se je ocenjevalo poleg vsebine tudi pisavo in obliko. Prav tako je bil zanimiv njegov zvezek fizike iz leta 1946 ter stara razglednica, ki prikazuje skupino telovadcev Sokola v Št. Petru na Krasu (Pivki). Vojko Mihelj je predstavil staro fotografijo nabora (vizite) fantov, ki so se leta 1953 fotografirali na železniški postaji v Št. Petru in zanimiv claneko Tamburaškem orkestru Pivka iz Knežaka, ki je imel dobrodelni koncert v takratni Gržinovi hiši (danes mesnica B&B). Maks Lenarcic je iz ohranjenih starih dokumentov »izbrskal« spricevalo svojega oceta Antona Lenarcica (rojen 1902 v Hrastju) iz šolskega leta 1914/15, ki se je imenovalo »Šolsko naznanilo Dvorazredne mešane ljudske šole v Nadanjem selu, dežela Kranjska, šolski okraj Postojna«. Kot zanimivost naj omenimo, da je bil razpon ocen takrat od 1 do 5, 1 je pomenilo najvec in je bilo imenovanokot »hvalevredno«, 5 je bilo »neprimerno«. Drugi dve spricevali sta bili izdani za njegovo mamo Ano Rebec (rojena 1909 v Hrastju). Prvo je iz »Dvorazredne ljudske šole na Premu v Kraljevini Italiji, pokrajini Julijska Benecija, šolski okraj Postojna, šol. leto 1922/23, napisano v italijanskem in slovenskem jeziku. Drugo je odpustnica za ucenko, ki je poslednjic obiskovala 2. razred višje skupine oddelka na Premu. Razpon takratnih ocen je bil od 5 do 10. Najvišji oceni 9 in 10 sta pomenili »hvalevredno«, 0 do 5 pa »neprimerno«. Danica Tomšic je prinesla pokazat staro crnobelo fotografijo Zagorja na Pivki, cerkve in veroucne dvorane, ki jo je naredil znani postojnski fotograf Filac. Ernest Margon pa je prinesel skoraj cel »kufr« starih dokumentov. Zanimivo je bilo brskati po vezanem letniku Ženskega sveta iz leta 1927 in prebrati nasvete o skrbi za novorojencka. Posebna zanimivost pa je bila verjetno najstarejša fotografija panorame našega obcinskega središca, narejena verjetno kmalu po koncu prve svetovne vojne. Gola Osojnica, kraj le z nekaterimi znacilnimi stavbami - župnijska cerkev, kavarna, stavba sedanje Trgovine Ajda (1901), Primcova trgovina dokazujejo lepo starost fotografije. Za vse udeležence je bilo zelo zanimivo in poucno srecanje. Takih dogodkov si še želijo, zato jih bomo v KD Lipa še organizirali. Za vse bralce Pivškega lista pa je to lahko tudi spodbuda, da pobrskate po podstrešjih, morda najdete star »kufr«, ki vam bo odkril zanimivosti iz preteklosti, hkrati pa obogatil krajevno zgodovino. Tega bomo najbolj veseli. Lahko nam tudi kaj pošljete na mail kdlipa.pivka@gmail.com za objavo na FB strani »Pivka skozi cas«. Irena Margon glasbi dua Zlati casi. Posebna popestritev srecanja je bil nastop plesne skupine Colorado Country Line Dance. Kavbojske viže in finalni nastop – country ples na Avsenikovo Golico so ogreli dlani gledalcev. Druženje je trajalo dolgo v noc, saj smo se po dolgem casu spet videli v živo. Zato smo si imeli veliko povedati o preteklem letu, izmenjali smo si izkušnje in previdno pripravljali nacrte za drugo polovico leta. Jožica Knafelc IZID NOVE KNJIGE »SPECA LEPOTICA – NA PIVŠKEM NEKOC IN DANES« Ne glede na hiter in tehnološko napreden nacin življenja so vendarle prav tiskani zapisi in knjige tiste, ki ohranjajo vecni spomin. Prav zgodbe o ljudeh in krajih na Pivškem so skrbno zbrane in zabeležene v novi knjigi »Speca lepotica – na Pivškem nekoc in danes«, avtorice Reneje Klanšek, ki je izšla v septembru. Kot navaja avtorica, je obsežna in zanimiva vsebina primerna za bralce razlicnih generacij, predvsem pa je to še ena izmed knjig, s katero se lahko Pivcani poistovetijo, obenem pa ponosno predstavljajo širom svojih meja. Knjiga, ki obsega okrog 500 strani, vsebuje preko 700 fotografij in drugega zanimivega gradiva, je nastajala tri leta. V svoji vsebini knjiga zaobjema številne zgodbe, pojasnila, podatke, informacije in pricevanja. Med drugim je v vsebini predstavljena cerkev sv. Janeza Krstnika na Stari Sušici, vas Stara Sušica, ki je domnevno najstarejše naselje v Obcini Pivka, preteklost na Notranjskem in v Sloveniji, bližnje reke s svojimi mlini in žagami, gospodarjenje z gozdovi in lesno dejavnostjo v preteklosti vse do zadnjih trenutkov in poslednjih žag v domacih krajih, vse vasi in krajevne skupnosti v obcini Pivka, kršcanstvo skozi zgodovino, cerkvena organizacija in pomembni sestavni deli cerkva … Knjiga je izšla v izdaji društva »Kresnik, društvo za krajevno zgodovino in eko turizem«. Projekt izdaje in tiska knjige »SPECALEPOTICA – NA PIVŠKEM NEKOC IN DANES« je financno podprla tudi Obcina Pivka. Avtorica Reneja Klanšek se zahvaljujem županu in obcinski upravi za posluh in podporo pri svojem projektu. Vse aktualne informacije in novice ob izdaji knjige lahko spremljate na Facebook strani »Knjiga speca lepotica«, sicer pa je knjiga na voljo za nakup (35 eur). DKH VABILO NA SVETO TROJICO NAD TRNJEM Vabimo vas k sv. maši na Sv. Trojico na Slomškovo nedeljo, 26. septembra ob 15.uri. Mašo bo daroval naš rojak msgr. Slavko Rebec, generalni vikar koprske škofije. Foto: Irena Margon SONCNICA, V SPOMIN… V pocastitev obletnice rojstva Ludovike Kalan (24. avgust) smo obiskali grob in nanj položili njeno najljubšo rožo soncnico, kateri je posvetila eno izmed svojih pesmi. KD Lipa Pivka VOŠCILO KULTURNEGA DRUŠTVA LIPA PIVKA PISATELJU BORISU PAHORJU Spoštovani pisatelj Boris Pahor, naš pivški rojak in castni obcan Obcine Pivka! Veselimo se Vašega stoosmega rojstnega dne in vam vošcimo zdravja in moci za naprej. Ponosni smo na Vas in vaše sporocilo Slovencem, da kot narod vztrajamo na tem delu Evrope in se zavedamo svojih korenin, v katere so vtkana prizadevanja številnih rodov za obstoj in razvoj slovenstva. Spominjamo se kulturnih vecerov z Vami v Pivki, ki so vedno pustili prisotnim globok vtis in vzpodbudo za naprej. Hvala Vam za vse podarjene kriticne in dušo božajoce besede o slovenstvu. V naši društveni kroniki se pogosto ustavimo pri vaših vpisih in sporocilih. Najbolj smo veseli vaše povezanosti z našimi kraji in spominov na materino domacijo v Mali Pristavi, kjer ste »se ob letniku Doma in sveta ucili jezika, ki je bil prepovedan in celo zasramovan.« V mislih smo z Vami in Vam nazdravljamo ter vošcimo tradicionalno slovensko: » Bog Vas živi.« Od vseh Pivcanov in clanov in clanic Kulturnega društva Lipa Pivka Foto: Irena Margon PREDSEDNIK POBRATENEGA MESTA DURACH KRIŠTOF FURCH OBISKAL PIVKO Že skoraj leto in pol je minilo, kar bi morali naši prijatelji iz pobratenega bavarskega mesta Durach priti v Pivko na obisk. Koronavirus nam je to srecanje in druženje preprecil, upamo pa, da se bo v prihodnje situacija z boleznijo Covid-19 vendarle umirila in bomo spet lahko zaživeli normalno ter si izmenjavali obiske. Se je pa Krištof osebno odlocil, da sta konec julija z ženo prišla na dopust v Slovenijo. Seveda sta najprej obiskala Pivko, kjer sta se srecala s predsednikom društva za pobratenje MOST Ernestom Margonom. Zmenila sta se za srecanje clanov društva MOST in Edo Štavar je bil takoj za to. Dobili so se v Zagorju na njegovem »rancu«. Ernest Margon je povabil clane društva in na hitro se je zbralo blizu 20 clanov in prijateljev, ki so poskrbeli za gostijo, seveda pa je za glavno pogostitev s pršutom poskrbel Edo kot poznavalec pršuta in dobre kapljice. Za bavarsko pivo je poskrbel Krištof. Ob prijetnem klepetu, nekoliko v nemšcini, malo v anglešcini in tudi v slovenšcini smo si izmenjali novice in mnenja in se odlocili, da se moramo srecati, cim bo mogoce. Krištof in Margaret sta svoj dopust po nekaj dni preživela še v kmeckem turizmu v Narinu in v Trnju, nato pa sta se odpravila v Portorož, kjer se tudi prav domace pocutita. Konec dopustasta preživela pri prijatelju Bogomirju Troštu, župniku v Jelšanah, in se z lepimi vtisi in seveda pozdravi Pivcanov vrnila domov. Irena Margon BLAGOSLOV VAŠKEGA VODNJAKA IN NOVE VODNE CRPALKE V HRASTJU Zadnjo nedeljov avgustu so v Hrastju pri Pivki vašcani imeli v preteklosti tudi vlogo druženja, kjer so si predvsem ob pomoci Trške skupnosti Pivka, obcine Pivka, Župnije ženske izmenjavale novice ob tem, ko so prale »žehto«. Št. Peter in Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pevke Ženske vokalne skupine Šmihel so ob spremljavi Pivka pripravili slovesno prireditev z blagoslovom vaškega harmonikarja Kristijana Arha zapele vencek ljudskih vodnjaka, ki je dobil novo vodno crpalko. Ta pridobitev bo pesmi, ubranih na temo vode, studenca, potoka, Miloš v pomoc vašcanom za gospodarske namene, da bodo Možina je zaigral pesem Pastircek na orglice, ki je segla v lažje prišli do vode, ki jo bodo lahko rabili za zalivanje, srce vsem poslušalcem, Mila Bencic je recitirala nagajivo napajanje živine …, saj je »stari studenec« vodni izvir, pesmico o deklicu, ki je hodilapo vodo, dokler ni opazila, ki nikoli ne presahne, ceprav je tukaj kraški svet, kot da se je skalila, ko jo je fantic prevaral. Za zakljucek pa je je poudaril v nagovoru predsednik Trške skupnosti bila nagajiva recitacija pesmi Na vaškem perišcu, kjer so Ernest Margon. Pozdravil je vse navzoce, Hrastovce in žene izvedele za vse cence, ki so jih kot novice raznesle Hrastovke, župnika Marjana Škvarca, podžupana Borisa po vasi. Tako je bilo nekoc, danes pa facebook in drugi Rebca in vse, ki so se udeležili prireditve z blagoslovom e-mediji. Po kulturnem programu so se vsi obiskovalci vodnjaka. Posebej se je zahvalil za pomoc Tadeji Zadelj preselili na vaško igrišce, kjer so nazdravili novi pridobitvi z Obcine Pivka, Agrarni skupnosti Hrastje, domacinoma in se okrepcali z golažem in odlicnimi domacimi pecivi, ki Jožetu Zafranu in Dejanu Žgavcu. Poudaril je pomen so jih pripravile pridne Hrastovke. vaških lip in vodnjakov na kraškem svetu za preživetje ljudi, pa tudi kot kraj, kjer so se srecevali, moški bolj pod lipo, ženske pa ob vodnjaku ali izviru, kjer so prale perilo in se pogovarjale. Nato je povabil vašcana, obcinskega svetnika in clana Trške skupnosti Teodorja Bencica, da je predstavil zgodovino starega studenca in prizadevanj vašcanov za vodo, katere je tej vasi vedno primanjkovalo. V preteklosti so morali marsikdaj vodo ob vecjem pomanjkanju voziti iz Repelj nad Gradcem. Sledil je blagoslov vodnjaka. Pivški župnik Marjan Škvarc je ob izbranem psalmu poudaril pomen vode in druženja, ki je še kako potrebno prav v današnjem casu, ko smo se tako izolirali in zaprli v svoje kroge. Sledil je kulturni program v organizaciji KD Lipa. Ves program je bil povezan z vodo, ki je vir življenja, in cloveka poživlja in ga ohranja pri življenju. Vodnjaki na sredi vasi pa so OO SLS PIVKA Z NOVIM VODSTVOM Na seji volilnega in izvršilnega obcinskega odbora SLS Pivka, 30. avgusta, je bilo izvoljeno novo vodstvo OO SLS Pivka. Vlogo predsednice zastopa Majda Godina, podpredsednik pa je Andrej Sedmak. Glede na dolgoletne izkušnje, ki jih ima Majda Godina v lokalnem politicnem prostoru, saj je bila tudi kandidatka za poslanko, sicer pa je tudi clanica obcinskega sveta Obcine Pivka in clanica Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, razvoj podeželja in turizem ter Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje Obcine Pivka, si bo kot novoizvoljena predsednica prizadevala predvsem za uresnicitev in uveljavitev izboljšav na raznolikih podrocjih vsakdanjega življenja, ki izhajajo predvsemiz dejanskih potreb obcanov in okolja. »Moja osnovna želja in vodilo je v lokalni skupnosti ustvarjati pogoje in vzdušje za prijetno in kakovostno življenje. Kljub številnim uresnicenim projektom, ki so nastali tudi na našo pobudo in obogatili infrastrukturo ter ponudbo v našem okolju, je naša prioriteta stremeti k nenehnemu razvoju obcine Pivka. Zgolj s sodelovanjem, na vseh ravneh, nam lahko marsikaj uspe, zatorej si želimo povezovanj, odzivov, mnenj, pobud in stika z obcani ter vsemi deležniki, ki soustvarjamo lokalno skupnost.« Majda Godina, predsednica OO SLS Pivka OO SLS Pivka IZ KUFRA STRICA ANTONA VERJETNO NAJSTAREJŠA PANORAMA ŠT. PETRA NA KRASU Fotografija našega obcinskega središca, dimenzij 23,8 x 13,2 cm, ki sem jo omenil in objavil /kar precej zmanjšano), je zbudila precej pozornosti, zato tokrat na željo vec obcanov nekaj vec o zanimivi fotografiji. Spomnim se je iz mladih let, visela je v starem okvirju na steni v kuhinji. Žal se o njej nisem s stricem Antonom nikoli pogovarjal. Tako sta leto nastanka fotografije kot njen avtor neznana in lahko o njiju le ugibamo. Iz vsebine fotografije pa se da sklepati na hišo je lepo vidna streha stavbe, v kateri je Društvo upokojencev Pivka. vsaj približen cas nastanka. Skrajno levo Levo od Primcove hiše je poslopje, v casu Janeza Evangelista Kreka je ob »stari Reški cesti« znacilna stavba, v ustanovljene Hranilnice in posojilnice Št. Peter, katere tajnik je bil dolga kateri je vhod v nekdanji Javor /vratarnica/. leta stric Anton Žele. Desno se sveti stavba znane pivške kavarne. Pred Leto njene izgradnje mi ni znano. Vecja njo pa takrat še pritlicna Zafredova hiša, pozneje so jo nadzidali. Na svetla hiša na sredini fotografije, krita vratnem portalu Zafredove hiše je letnica 1926, sklepam, da je to letnica z znacilno eternitno kritino, je stavba, v nadzidave prvotno pritlicne hiše v mogocno stavbo. kateri ima sedaj svoje poslovne prostore kmetijska trgovina Ajda. Stavba je bila Zanimivost fotografije je tudi okolica našega Št. Petra na Krasu. Travnike zgrajena leta 1904, letnica je vklesana so kosili, na povecani fotografiji se z leco sem ter tja ujame kakšnega v vratno kamnito preklado, kakor tudi kosca ali grabljico. Travniki so lepo ograjeni s kamenjem, ki so ga pobirali, inicialke prvotnega lastnika A.B. V nižji da ni oviralo košnje. Tako so cistili travnike. Suhozidne zidove vidimo na hiši desno od opisane je živela Malka delu, kjer je danes tovarna Javor Stroji, pa tudi na Kerinu. Osojnica, ki Kruhova. kraljuje v ozadju fotografije, je še vecinoma gola, tudi precej kamnita. Na originalni fotografiji lahko vidimo tudi reko Pivko, fotograf je ocitno Ta ima na portalu vklesano letnico fotografiral s pobocja nad reko, kjer je bilo pred leti še javorško smetišce. 1907 in inicialke J.U., preko katerih so Glede na letnice, ki jih vidimo na podbojih vrat, lahko sklepamo, da je v pozlati dodane inicialke F.K. Obeh fotografija nastala okrog leta 1920 ali nekaj let prej oziromapozneje, torej vecstanovanjskih stavb ob Reški cesti, ki je stara približno sto let. K temu sklepanju me vodi podatek o letnicah so ju v tridesetih letih prejšnjega stoletja starih hiš ob stari Reški cesti (1904 in 1907) in letnica Zafredove hiše zgradili Italijani za potrebe svojega 1926. vojaškega in financnega uradništva na fotografiji, ni. Na gricku nad naseljem je Še ena zanimivost. Ocitno je fotografa nekdo spremljal, saj je na originalni lepo vidna župnijska cerkev sv. Petra pa fotografiji v desnem vogalu ob skali nad reko Pivko viden pražnje oblecen tudi stara mrliška vežica. Osrednja vecja možak. Upal bi si trditi, da je to naš stric Anton. Fotograf je bil najbrž stavba je znana Primcova hiša, v kateri poznani Zirman iz Postojne. sedaj domuje Muzej radijev in bo v veliki Ernest Margon meri namenjena mladim. Za Primcovo KDO BO REŠIL KAPELICO PRED PROPADOM? Pomembno sestavino ljudskega stavbarstva predstavljajo kapelice. Ljudje so jih postavljali na zacetku vasi. Nameni postavljanja so bili zelo razlicni: vojne, romanja, razne bolezni, smrti. Po videzu so bile zelo razlicne; od zelo preprostih do razkošnih. Kapelica ob vstopu v vas Trnje je preprosta, v obliki kvadrata. V kapelici je majhen oltar, lesena plastika Križanega – ljudsko delo , podoba Matere Božje in svetnika Janeza. Zašcitena je z železno ograjo. Žal je pred leti nekdo tik ob robu kapelice zasadil drevesa. Sedaj so zelo velika in s svojimi koreninami rušijo temelje kapelice, ki so že zelo poškodovani. Zaradi tega je kapelica resno ogrožena. To stanje klice po skupnem ukrepanju vseh vašcanov, ki jim je mar naša kulturna in sakralna dedišcina. S to kapelico je povezana zelo povedna zgodba, ki mi jo je zaupala vašcanka Trnja, ki ji kapelica in naša dedišcina veliko pomeni. Povedala je sledeco resnicno zgodbo: »Leta 1944 so Nemci kot okupatorji prišli pred vas Trnje. Sumili so, da so v Trnju partizani. Zaukazali so preiskavo in pripravo, da vas požgejo. Pogumna in odgovorna vašcanka, ki je znala nekaj nemškega jezika, je pristopila do svetega znamenja- kapelice in komandantu Nemcev prepricljivo dejala, da v vasi ni nobenega partizana. Komandant ji je prisluhnil, ocenil njeno pricevanje in dejal:« Ker ste prisegli pri tem svetem znamenju, ki govori o Bogu, vam verjamem in vasi ne bomo požgali.« Tako je prav ta kapelica rešila vas pred požigom in rešila mnoga življenja. Kdo bo torej poskrbel, da bo kapelica ostala tudi za rodove, ki prihajajo? Vsak v vasi Trnje lahko nekaj stori. Posebej pa odgovornost nosi Vaška skupnost in zaupam, da bodo uredili tako, da kapelica ostane še naprej spremljevalka vsakega, ki vstopi v vas Trnje. Majda Žužek SVETA MAŠA ZA DOMOVINO NA JURŠCAH Kulturno društvo Juršce je 25. julija praznovalo trideseto obletnico rojstva samostojne Slovenije tudi duhovno. Sveto mašo za domovino je daroval gospod župnik Niko Štrancar. S tem darom se želimo zahvaliti Bogu za tako velik dar, ki so ga sanjali mnogi rodovi. Ob tem nas je v uvodu nagovorila podžupanja Jana Gržinic z besedami: »Ob letošnjem praznovanju 30. obletnice nastanka naše drage, samostojne, neodvisne in demokraticne države Slovenije se mi je veckrat porodila misel, da smo tudi mi, Slovenci, izvoljeno ljudstvo. Da je tudi nam pri izhodu iz prejšnjega združenja in sistema pomagal Bog in njegova milost, ker brez njega ni nic mogoce. Da smo pa tudi mi, podobno kot Izraelci po uspešnem izhodu, prehitro pozabili na zgodovinske tegobe in zaceli povelicevati malike. Tudi današnji preroki imajo zahtevno delo z iskanjem in vodenjem nas po pravi poti. Mi smo že naseljeni v obljubljeni deželi, rajem pod Triglavom. Le med seboj še moramo najti spravo, spoštovanje in razumevanje. Vse to pa bomo lahko dosegli samo z resnico. Nobeno potvarjanje zgodovinskih dejstev ne laži, ki smo jih vsakodnevno deležni, ne vodijo tja. Samo tam, kjer je resnica, je tudi prava ljubezen in upanje. Tam sta tudi vera in Bog. Pri današnji sveti maši se nanj obrnimo z zahvalami za to, kar že imamo in s prošnjo, da bi nam stal ob strani tudi pri nadaljnjih korakih v še lepšo prihodnost nas, naših potomcev, naše domovine.« JEKLENA VOLJA JE TUDI NALEZLJIVA Pogovor s Tino Jakovino, ambasadorko jeklenega poligona v Pivki Ena najbolj uspešnih slovenskih košarkarskih reprezentantk Tina Jakovina je pred kratkim dopolnila 29 let in je v izbrani vrsti Slovenije med najbolj izkušenimi. Tina, ki prihaja iz Pivke, profesionalni košarkarski kruh pa si služi v Mechelenu v Belgiji, je bila junija med najbolj aktivnimi igralkami naše reprezentance na evropskem prvenstvu v Franciji, kjer je Slovenija izpadla pred cetrtfinalom in zasedla koncno 10. mesto. Tudi ko je Tina v domacih krajih, mora seveda skrbeti za kondicijo in dobro pripravljenost, zato ji še kako prav pride tudi »njen« poligon za vadbo na prostem v Pivki, katerega ambasadorka je postala lani od odprtju. Med eno od vadb se je z njo pogovarjala še ena vrhunska slovenska športnica Petra Majdic, sicer ambasadorka celotnega projekta jeklenih poligonov po Sloveniji. volja posameznika, ni pa ravno dovolj. Tina, bi lahko izpostavila trenutek v svoji karieri, kjer je še posebej prišla Ti blokada ali ukradena žoga tekmice lahko za nekaj minut unici do izraza tvoja jeklena volja? jekleno voljo ali že v naslednjem napadu povsem pozabiš na Ne morem izpostaviti prav posebnega spodrsljaj? trenutka. Hvala bogu, sem imela do sedaj Ja, zelo rada bi rekla, da takoj pozabim na spodrsljaj. Mislim, da vsak sreco z zdravjem, saj nekih vecjih poškodb športnik dela in uri sposobnost, da bi se takoj preklopil in bi lahko nadaljeval ni bilo. Se mi pa zdi, da se pri meni po napaki. Vcasih uspe bolj, vcasih manj. Zagotovo je lažje, ce je takoj vsako leto pojavi kakšna »poškodba«, naslednja stvar pozitivna, nekaj dobrega, da narediš. Ce pa se to ne zgodi ko je cas za odhod od doma v tujino. in se ta niz napak nadaljuje, je pa težje. In spet je kljucna jeklena volja, da Ko je treba pustiti domace, ko je treba vztrajaš in slej kot prej se obrne tako, da je v redu. zapustiti Slovenijo, takrat me vedno malo stisne. In se moram v bistvu vsakic znova V nekaj letih si zamenjala štiri precej razlicne države Italijo, Madžarsko, spomniti, zakaj to delam. Takrat pride Nemcijo in Belgijo. Kje si se najbolje pocutila? do izraza jeklena volja, da se odlocim in Vsaka država je zgodba zase. Italija je bila prvo leto, ko sem šla z vsakic znova grem v tujino. Morda je bil navdušenjem in bila vznesena, da sem v tujini. Nekaj novega, mi je bila še en tak trenutek v preteklosti, ko sem zelo všec, na trenutke sem seveda obcutila domotožje. Madžarska mi je še študirala na Fakulteti za arhitekturo in morda od teh držav sprva nekako najmanj ustrezala, potem sem se pa kar sem usklajevala košarko z arhitekturo, ki zelo lepo znašla in ostala dve leti. V Nemciji mi je bilo všec, da so stvari je v bistvu kar en težjih študijev. Takrat urejene, da sem se lahko osredotocila samo na košarko, pa tudi ljudje so sem se dostikrat vprašala, 'ma, kaj je me zelo lepo sprejeli. In sem tudi tam ostala dve leti. Zdaj v Belgiji pa je tega meni treba?' In potem je spet prišla spet vse malce drugace. Mislim, da državi sicer delam malo krivice, ker je do izraza ta volja, želja po dokazovanju, zaradi omejitev ob pandemiji ne uspem zaužiti v celoti, kot sem vse ostale po nekem cilju in sem se potem zbrala in države. Komaj cakam, da se vse skupaj malo sprosti, pa da lahko tudi vztrajala naprej. In mi seveda ni žal! Belgijce in Belgijo pravzaprav bolje spoznam. Je lahko v kolektivnem športu odlocilna Kako si se pocutila v trenutku, ko si na zboru reprezentance pred tudi res mocna volja posameznika? tekmo izvedela, da si pozitivna na covid-19? Si se zbala ali bolj Mislim, da je. Ni dovolj, je pa zagotovo razžalostila, da ne boš zmogla pomagati soigralkam? en del, ki zelo pomaga. Vsakomur se Bolj razžalostila. Ker igra za reprezentanco mi pomeni najvec, kar je kdaj zgodi, da prideš na trening, pa se mogoce. Vsakic znova, ko zaigra himna, tudi meni zaigra srce. In sem ne pocutiš dobro, mogoce si utrujen, se zelo veselila te reprezentancne akcije, in prej vse teste opravila, ki so nimaš energije, dan ni bil pravi, pa mi dali možnost in upanje, da bom spet lahko zaigrala. Tako da potem, potem imaš enega soigralca, soigralko, ko smo izvedeli rezultat, ga je bilo kar težko sprejeti. Na koncu mi je zelo ki ima energijo, zagon, voljo, ki te potem pomagala pomoc ekipe in punce, da so vseeno pripomogle k temu, da potegne naprej. Tega se malce nalezeš in smo se cutile del ekipe, del celotne organizacije in smo bile z njimi na na koncu gre tudi tebi. Sploh pa na tekmi, terenu. Tudi tekmo smo denimo spremljale še v Grciji, sicer iz hotelske dostikrat se zgodi, da enostavno nic ne sobe, a vseeno. Kako ti je uspelo koncati zelo zahteven študij in socasno zgraditi kariero vrhunskega športnika? Verjetno zaradi samodiscipline. Enostavno delujem tako, da vec ko imam dela, bolje se moram organizirati, potem pa tudi rezultati dejansko pridejo. Ne recem, da ni bilo težko, bilo je zelo težko. Tudi kot sem prej rekla, veckrat sem se vprašala, ce mi je vse to res potrebno. Enostavno sta me obe stvari zanimali. Uživam v arhitekturi, meni arhitektura, uf … (vzneseno) jaz jo gledam vsak dan! Hkrati pa košarke tudi ne morem pustiti, ker me še vedno veseli. Tako da enostavno, obe stvari sem imela tako rada, da sem stisnila zobe in pac delala ves cas na obeh podrocjih. Mogoce sem se kakšni stvari vec takrat odrekla, pa v mladosti mogoce nisem toliko uživala. Še vedno se je našel cas tudi za to. Se pac bolje organiziraš in na koncu kar uspe. Imela sem sošolce na fakulteti, ki niso imeli nic drugega poleg študija, pa jim je vedno zmanjkalo casa. So ga »zabili« drugace. Mislim, da šport in študij vedno gresta zelo lepo skupaj. Ja, se moraš malo vec odpovedovati, se organizirati in gre. Ne bi spreminjala nicesar. Kaj bi sporocila mladim? Res bi jih povabila in spodbudila k temu, da trenirajo svoje možgane in svoje telo. Ce boš samo treniral, bo nekoc morda prišlo do neke ovire, pa jo boš rešil z glavo, ne s telesom. In obratno. Tako da mislim, da ti šport lahko ogromno da, še vedno pa se dosti dogaja tudi v glavi. Ne pozabi na to! Jekleni poligoni za vadbo na prostem se v Pivki nahaja ob osnovni šoli. Jekleni poligoni za vadbo na prostem so skupni projekt Olimpijskega komiteja Slovenije – Zveze športnih zvez (OKS-ZŠZ) in Skupine SIJ – Slovenske industrija jekla. S postavljanjem poligonov v krajih po Sloveniji želijo spodbujati gibanje na svežem zraku in prispevati k dostopnosti kakovostne športne infrastrukture za vsakogar. Doslej so postavili že 14 poligonov, vsak poligon pa ima svojega ambasadorja, vrhunskega športnika, ki je zaznamoval kraj, v katerem stoji poligon. Ambasadorka projekta Jeklena volja Petra Majdic prebuja notranjo moc v vseh nas z besedami: »Preizkusi in prebudi svojo voljo z vadbo na jeklenem športnem poligonu. Naj te vodi zavedanje, da ti nihce v življenju ne more zagotoviti, da boš postal najboljši. Lahko pa se zaneseš na svojo voljo, ki je edino zagotovilo, da se dan za dnem trudiš postati boljši in dosežeš svoj cilj.« Petra Majdic V PIVKI GOSTILI DRŽAVNO BALINARSKO PRVENSTVO Balinarski klub Orlek ORO MET Pivka je konec avgusta štiri dni gostil državna prvenstva za kategoriji U-14 in U-18 v hitrostnem, štafetnem in natancnem zbijanju ter igri dvojic in posamezno. Prvenstvo se je igralo poleg osmih igrišc v Pivki še na osmih igrišcih v Postojni. Pri mladincih je bil najuspešnejši clan kobjeglavskega Agrocchem Hrasta, Jaka Štremfel, v kategoriji do 14 let pa balinar Kozleka iz Kuteževega, Anže Molicnik. V štirih dneh je nastopilo skoraj 100 otrok in 50 mladincev. Pivško obcino so zastopali trije clani BK Orlek ORO MET in dosegli izjemne rezultate: DRŽAVNO PRVENSTVO POSAMEZNO U14 - Koncni vrstni red: 1. TOMAŽ BOGATAJ - ŽIRI 2. ANDRAŽ KANTAR – ORLEK ORO MET PIVKA 3. NEJC IVANCIC - CERKNIŠKO JEZERO 4. ANŽE MOLICNIK - KOZLEK 5. ANŽE TROBEC - KRIM 6. ŽIGA ŠTUNF - ORLEK ORO MET 7. ŽAN DAJCMAN - POSTOJNA 8. NIKO CUK PLISKOVICA DRŽAVNO PRVENSTVO DVOJICE U14 - Koncni vrstni red: 1. KOZLEK (Molicnik, Molicnik) 2. CERKNIŠKO JEZERO (Ivancic, Hiti) 3. ORLEK ORO MET (Žan Štunf, Žiga Štunf) 4. KRIM (Obol Zenko., Trobec) 5. PLISKOVICA (Cuk,Vrabec, Jekše) TRADICIONALNA MEDNARODNA BALINARSKA TURNIRJA V PIVKI Balinarska kluba Orlek ORO MET in ženski balinarski klub Pivka sta sredi julija organizirala tradicionalna mednarodna turnirja. Na moškem turnirju »Ivan Cernetic« je nastopilo 14 klubov iz Hrvaške in Slovenije ter dve hrvaški reprezentanci (mladinci in mlajši clani). Ti dve ekipi sta nastopili tudi v finalu turnirja, kjer so zmagali mladinci. Tretje mesto sta si razdelili ekipi Kozine in Žirov. Na ženskem turnirju je nastopilo 10 ekip iz Hrvaške in Slovenije. V finalni tekmi so nastopile mladinke in clanice domacega kluba. Zmaga je pripadla mlajšim igralkam, 3. mesto je osvojila ekipa Kastva in 4. mesto ekipa deklic U-14 iz Škole bocanja Cavle. Vsi udeleženci so pohvalili organizacijo in izvedbo obeh turnirjev ter obljubili, da bodo naslednje leto spet z veseljem prišli v Pivko. DIRKAŠKO POLETJE V ŠKD BALTAZAR RACING Nova sezona v rally-ju za Slovensko državno prvenstvo se je zacela v Velenju, kjer sta se udeležili tudi dve posadki novo ustanovljenega kluba ŠKD Baltazar Racing iz Pivke. Posadka J. Kovac - B. Uljancic sta imela na prvi in drugi hitrostni preizkušnji nekaj težav s pogonskim agregatom, nato je sledil še majhen zdrs s ceste, a na sreco brez vecjih posledic. Vseeno sta zakljucila na 2. mestu v Yugo pokalu in 11. mestu v diviziji 1, cestitke zmagovalcu domacinu Robertu in sovoznici Lari za odlicno borbo vse do zadnjega. Ne smemo pozabiti tudi na drugo posadko iz ŠKD Baltazar Racing kluba M. Cesnik - T. Simcic za svoj prvi krstni nastop v rally-ju sta se odrezala vec kot odlicno, saj je bil njun glavni cilj uspešno prevoziti rally do konca. To jima je tudi uspelo brez vecjih težav in osvojila sta 5. mesto v Yugo pokalu in 14. mesto v diviziji 1. Sezona se je nadaljevala v Ajdovšcini 25. in 26. julija z ljubljeno 10. dirko Rally Vipavska dolina. Žal pa dirkaški vikend ni prinesel pozitivnih rezultatov. Posadka J. Kovac - B. Uljancic sta zaradi težav z menjalnikom odstopila, prav tako pa tudi posadka M. Cesnik - T. Simcic zaradi težav z elektroniko. Sledil je Rally Železniki, katerega se je iz ŠKD Baltazar Racing udeležila le posadka J. Kovac - B. Uljancic. Prvi dan sta imela nekaj težav z dirkalnikom, vendar so do drugega dne uspeli težave odpraviti in se na odobritev organizatorja uspešno udeležila super rally-a in na koncu dosegla 4. cas v svoji diviziji. Zadnji vikend v avgustu pa je že tradicionalno potekala gorsko hitrostna dirka v Il. Bistrici. Domace preizkušnje se je udeležil voznik Martin Cesnik s svojim dirkalnikom. Glede na to, da gre za drugacno disciplino, kot je vožnja v rally-u, ga ni cez užitek kot dirkati pred domacimi navijaci in lokalnimi sponzorji. Martin je na zadnji dirki v poletju dosegel drugo mesto v svoji diviziji. Sezona se bo nadaljevala še v septembru z rally-em v Novi Gorici in pa hrvaškem Porecu. V ŠKD Baltazar Racing racunamo na udeležbo na obeh preizkušnjah. Radi bi se zahvalili našim družinam za podporo, mehanikom in osebju za vso pomoc ob dirkaških koncih tedna in pripravi dirkalnikov pred dirkami ter seveda vsem sponzorjem in donatorjem, brez katerih ne bi mogli izpeljati vseh rally-ev. Ekipa ŠKD Baltazar Racing USPEŠNI NA SVETOVNEM PRVENSTVU Na kegljišcih v Kranju in Kamniku je potekalo svetovno prvenstvo za mlade kegljacice in kegljace. V reprezentanci Slovenije jih je iz Kegljaškega kluba Pivka nastopilo kar nekaj in to zelo uspešno. Osvojili so eno zlato, tri srebrne in eno bronasto medaljo. Pa poglejmo dosežene rezultate. V kategoriji U-18 so osvojile ekipno srebrno medaljo Lea Pašic, Aurora Pekošak in Iris Zoran, Iris Zoran pa je osvojila srebrno medaljo v kombinaciji U-18 in zlato medaljo v tandemu z Žigo Požarjem iz KK Proteus Postojna. Nataša Radic je osvojila bronasto medaljo v tandemu U-23 s Špelo Kuncic iz KK Impol. Med fanti je Denis Pašic v ekipi s sotekmovalci Žigo Požarjem (KK Proteus Postojna), Primožem Kastanetom (KK Taborska jama), Anejem Kranjcem (KK Konstruktor Maribor), Nikom Steržajem in Nikom Predovnikom (oba KK Rudar Trbovlje) v kategoriji U-23 osvojil srebrno medaljo. Ko so se s trenerjem Iztokom Kovacem vrnili s tekmovanja, so jim v Kegljaškem klubu Pivka pripravili prisrcen sprejem. Prišli so tudi starši, sorodniki in prijatelji MILAN BUBNIC ZNOVA NAJBOLJŠI Veckratni državni prvak gorsko hitrostnih prvenstev, vselej nasmejan domacin Milan Bubnic, se tudi v letošnji sezoni uspešno podaja na hitrostne preizkušnje. S svojo ekipo HBB motorsport –Gradmax racing team si je v avgustu pridirkal dve novi zmagi. Po letu premora so v Lucinah spet organizirali gorsko dirko za državno prvenstvo. Milan Bubnic, prvak v državnem prvenstvu, je upravicil vlogo favorita in se z zmago vrnil v boj za Foto: Modic TELOVADCI PRED 110-imi LETI Pricujoca fotografija je bila iz Št. Petra (danes Pivka) pred 110 leti (3.11. 1911) poslana v vas Bitnje (danes obstajata Zgornja in Dolnja Bitnja) pod Premom. Poslal jo je svoji mami Mariji moj stari oce Janez Frank (1893 – 1937), ki je bil tedaj star 18 let in na stari fotografiji stoji kot predzadnji. V Trstu se je izucil za mizarja in bil clan tamkajšnjega Sokolskega društva ter z njim nastopil na vec prireditvah, tudi v Zagrebu. V prvi svetovni vojni je bil kot avstrijski vojak - topnicar tudi na Soški fronti in padel v italijansko ujetništvo na reki Piavi. Bil je tudi simpatizer TIGR- a, župan Bitnje, a zaradi vojnih posledic prezgodaj umrl. O fotografiji sem povpraševal razne vire, vendar pravega odgovora nisem dobil. Morebiti so na sliki telovadci sokolskega društva iz Trsta, Ilirske Bistrice ali celo iz takratnega Št. Petra, ki so bili tedaj na tem prostoru zelo dejavni. Dobil sem namig, da je slika mogoce posneta prav v Št. Petru ob nekdanji Kanalcevi hiši (sedaj je tam Brane Fatur stanovanjski blok z banko). OLIMPIJEC IZ PIVKE PRAZNOVAL 80 LET Tudi obcina Pivka se ponaša s športnikoma, ki sta nastopila na olimpijskih igrah. To sta brata, kolesarja iz Male Pristave pri Pivki Rudi in Jože Valencic. Prvi je nastopil leta 1968 na olimpijadi v Mehiki, drugi štiri leta kasneje na OI v Nemciji. In prav Rudi je 26. julija v družinskem krogu v Postojni skupaj z bratoma Jožetom in Pavlom, ki je bil tudi kolesar, praznoval okrogel jubilej 80 let. Moje poznanstvo z Rudijem in spremljanje njegovih uspehov sega v sredo 60­ ih let, ko je bil najboljši jugoslovanski in seveda slovenski kolesar ter eden najboljših amaterjev v Evropi. Druži naju tudi »brkinsko« poreklo, saj imava na Premu (zaselek Potok) iste sorodnike, ne nazadnje tudi na Ratecevem Brdu, od koder izvira njegov oce, po domace se je reklo Pri Grcinovih. Kar nekaj casa bi porabil za naštevanje vseh rezultatov jubilanta, zato le nekaj tistih najvažnejših, vec pa tistih podatkov, ki do sedaj niso bili tako poznani. Rudi Valencic je kot clan kolesarske reprezentance bivše države nastopil na OI v Mehiki in v posamicni konkurenci osvojil 39. mesto, ekipno je bila reprezentanca v kronometru šestnajsta. Velikokrat je nastopil na dirki »Po Jugoslaviji«, ki je bila v tistem casu tretja najvecja amaterska dirka na svetu in bil dvakrat (1964 in 1968) tudi zmagovalec. Bil je veckratni državni in republiški prvak, zmagovalec dirk Po Sloveniji,Srbiji, Hrvaški in Makedoniji, dobil je tudi etapo na najvecji amaterski dirki v Evropi Tour del Avenir. Njegova zlata leta so bila od leta 1962, ko je postal reprezentant, do 1971. Dve leti kasneje je koncal vrhunsko športno kariero, v kateri je nanizal kar 163 zmag tako na kriterijih, enodnevnih in vecdnevnih dirkah. V kolesarski šport se je Rudi podal nekoliko pozno, že kot zrel mladinec. Veliko casa je prevozil s povsem navadnim kolesom, ko se je v Pivki ucil poklica in bil na njem prav vsak dan. Sovašcana Jožeta Požarja, ki je študiral v Ljubljani, je naprosil, naj bi v kolesarskem klubu Rog izvedel za kakšno dirko, kjer bi lahko nastopil tudi sam. Žal dirke ni bilo na sporedu, a so ga vseeno povabili na trening vožnjo na relaciji Dolgi most – Planina. Premiera je odlicno uspela, z navadnim kolesom se je zelo izkazal in z dvema aktivnima kolesarjema v skupini privozil v cilj. Talent so takoj opazili, ga še isti dan vpisali v klub in mu takoj dali vso potrebno opremo skupaj z dirkalnim kolesom. Leta 1966 je dirka Po Jugoslaviji potekala po gorati Crni gori s ciljem ob morju. Rudi je po vratolomni vožnji navzdol pobegnil glavnini pa tudi spremljevalnemu avtu, ki ga po serpentinah ni mogel vec spremljati. O podvigu so pisali vsi športni casopisi najvec zagrebške Sportske novosti, ki so za objavo iskale primeren naslov. Kot kolesar je bil atletsko grajen, visok in pravi maneken, le nos je imel malce ukrivljen. Od tedaj naprej je bil Rudi »Orel iz Pivke«, ceprav je to pomenilo, da dirko in potek nadzira nekje iz višav in ima vse pod seboj. Imenovali so ga tudi Florian, saj je bil rojen še pod kraljevino Italijo, ime Pivka (nikoli Postojna) pa je bilo v kolesarskem športu zaradi njega poznano po vsej bivši državi. Še nekaj utrinkov. V internatu v Ljubljani sem bil z Rudijevim bratom Pavlom. Nekega popoldneva ga je obiskala celotna kolesarska reprezentanca Jugoslavije, ki je bila na obisku v bližnji tovarni Rog. To je bil nepopisen dogodek za gojence, Pavlu pa je renome takoj zrasel. Ko je Rudi odhajal na dirke, vecinoma z železniške postaje v Pivki, je svoj bicikel, rekli smo mu »specialka«, vedno predal robni blagajni. Ta ga je z »brzim« vlakom in v poštnem vagonu, skupaj z vrecami denarja poslala na doloceno postajo, najvec v Beograd in Zagreb. Leta 1968 je Rudi za nagrado na dirki Po Jugoslaviji dobil osebni avto Ford Taunus 12 M. Zanj pa je moral globoko seci v žep, saj so bile dajatve in carina veliko vecje, kot je bila njegova vrednost. S tem avtom, ki je imel na obeh bokih velik napis »Pobijedniku utrke kroz Jugoslaviju«, se je pripeljal tudi v Prestranek, tocneje k tamkajšnjemu »ringlšpilu«. Prisotni smo ga takoj obkolili, eni so obcudovali avto, drugi Rudija, tretji pa njegovo punco, bodoco ženo. Rudi je imel nemalokrat težave tudi z zašcitniki, pozneje milicniki, sedaj policisti. Njegovo dirkalno kolo namrec ni imelo luci, vozil pa se je tudi v mraku in ponoci. Od pivške železniške postaje proti Mali Pristavi možje postave na takratnih Tomosovih motorjih niso imeli nikakršne možnosti, da bi ga prehiteli ali ujeli, saj so bili to vratolomni spusti. V nasprotni smeri nizdol proti Kavarni pa mi je znanec dejal, da so se vedno bali, da se bo Rudi zaradi hitrosti zaletel v stavbo nasproti lokala. To se ni zgodilo, saj je bil mojster nevarnih odsekov in ostrih ovinkov. Velikokrat so Rogovi kolesarji, kar nekaj mlajših je bilo tudi iz Pivke, v zimskem casu trenirali oziroma nabirali moci v stari telovadnici. Tedanji upravitelj šole jim je šel zelo na roko, rekoc, najboljšemu kolesarju v državi pa bom z veseljem odklenil našo majhno telovadnico. Brane Fatur Pivcanu, predanemu kolesarju in olimpijcu Rudiju Valencic, ob nedavnem jubileju, praznovanju 80. rojstnega dne, namenjam iskrene cestitke. Šport in športni duh se vedno znova izkažeta kot vrednoti, ki nas mnogokrat povezujeta in navdušujeta pa tudi ucita vztrajnosti in predanega dela. Ob osebnem prazniku pivškemu športniku zatorej zahvala za izjemne pretekle športne dosežke, ki se jih v Pivki še danes radi spominjamo, obenem pa iskrena želja, da bi številne pozitivne športne vrednote prežemale prav vsak njegov dan z življenjsko energijo, pogumom, vztrajnostjo in radostnimi trenutki. Vse najboljše! Robert Smrdelj, župan NAGRAJENCI Objavljamo nagrajence julijske številke Pivškega lista. Cestitke za sreco, ki je bila tokrat na vaši strani. Podjetje Slavec-pro nagrajuje… • Prva nagrada: izdelava sistemskega zaklepanja do max 3 cilindrov . STANE STAVANJA • Druga nagrada: varnostna kljuka za vhodna vrata . ALENKA KUŠCER • Tretja nagrada: varnostni cilindricni vložek APECS RT v željeni dimenziji . MARJAN FRANK Šempjtr bar nagrajuje Torto ali sladoled in kavo po izbiri prejmejo: • TADEJA ROJC ISKRA • MARA MORAVEC • HELENA TOMŠIC Za prevzem oziroma korišcenje nagrade vas vljudno prosimo, da izrežete objavo z imeni nagrajencev ter se z osebnim dokumentom oglasite v podjetju Slavec-Pro oziroma Šempjtr bar ali jih poklicite glede korišcenja nagrade. NAGRADNA KRIŽANKA ENOTA ZA MERJENJE OSVETLJE­NOSTI GLAVNO MESTO PAKISTANA TECAJ (ZASTAR.) MJAN­MARSKA VALUTA, KJAT PESNIK FLISAR VSTOP­NICA MANJŠA PTICA PEVKA TEMELJNI ZAKON DRŽAVE STROKOV­NJAK ZA KLETAR­STVO ROCNA RIBIŠKA MREŽA NA PALICI LEV TOLSTOJ IZPIRA­LEC ZLATA PLACA, OSEBNI DOHODEK HOJA AMERIŠKI ASTRONOM (ASAPH) RAHLO VITA GROBA BOMBAŽNA PREJA PODALJ­ŠEK MENICE OBJAVI­TEV NEKDANJI ETIOPSKI KNEZ AVTOR: IVAN CINGERLE OBLIKA TELESNE DEJAV­NOSTI MORSKA VODA KANT­AVTOR SMOLAR KOBILA, ZLASTI SUHA 15. IN 4. CRKA BOŽJI SEL GLASBENIK GJURIN PIŠCAL IZ LUBJASTE CEVKE NOŽEV HRBET ZVRST GLASBE SPONA, VEZ IZLET­NIŠKA TOCKA LJUBLJAN­CANOV PISATELJ JANCAR PISATELJ PARTLJIC LICNICA MOJZESOV BRAT LATINSKO­AMERIŠKI PLES OCRT, PRIKAZ TRNAT GRM Z BELIMI CVETI KRAJ NA KOPRSKEM NADA ŽGUR RECIKLI­RANJE OCE SPOKOJ RIHARD JAKOPIC NAZIV POLJSKA PTICA ŽELEZOV OKSID SESTRIN MOŽ SKUPINA PTIC V LETU MAKEDON­SKO KOLO TESNILNA PRIPRAVA DELAVNICA UMETNI­KOV BESEDA ENAKO­ZVOCNICA SNEG NA PODLAGI AKIJA, AKIA AMERIŠKI PLAVALEC (MICHAEL) VARJENI ŠIV SPOJ ROKE S TRUPOM NEMŠKA PESNICA (NELLY) LENUH, LENOBA LETALNA NAPRAVA TEKOCINA V ŽILAH NACRT FOKSTROT NASPROTJE ANIONA KANADSKA PEVKA LAVIGNE GRŠ. MUZA LJUBEZEN. POEZIJE PLOŠCIN­SKA MERA TRSKA VRHUNEC SPOLNE NASLADE, ORGAZEM TROPSKO DREVO, EBENOVEC SEŠTEVEK EMIL NOLDE KRAJ V SOŠKI DOLINI PERUNIKA VAS V LOŠKI DOLINI PESNIK MERMOLJA VULKAN NA HAVAJIH ANGLEŠKI PLES LOŠCILO OBROBNA GREDICA ZA ROŽE UŠESNI NAKIT OSKAR KOGOJ DUŠKO LOKIN DELAVEC PRI PRE­DILNEM STROJU SLOVENSKA TELEVI­ZIJKA (ANJA) AMERIŠKI IGRALEC (SYLVE­STER) JAPONSKO MESTO NA HONŠUJU OKAJAMA: mesto na Honšuju, SACHS: nemška pesnica, PHELPS: ameriški plavalec, HALL: ameriški astronom, ALONŽA: podaljšek menice Rešitev križanke nam do 31. oktobra 2021 sporocite na pivski.list@pivka.si. Izmed vseh prispelih pravilnih odgovorov bo s prakticno nagrado nagrajenih pet srecnežev.