T If ndtBTtrd ratvs lw "GLASILO K. 8. K. JEDNOTE" 1004 N. Chicago Street JOLIET, ILL. Ratwii Poatac« GauulMd. Tbe krte.1 SIor«d«n Weekly m UBited Štete« of America. Wednesday Subscription rate: For mrnmbmf r*trly....$l.20 Pot bob dMnbtn.......$2.00 Fstmcs Countri««..... $3 00 Telephone 1048 ^ OF THE GRAND CAi^NIOLIAN HLOVENIAN CATHOLIC UNION Ent«r?d a« Second-Cla»» Matter December 9, 1920,at the Po«t Office at Joli«t, UlinoU. Under the Act of Angu»t 24. 1912 Najrecji iloveuki tednik r Združenih državah. Izhaja rsako srede. Naročnina: Za £Uaj, mm Uio Za Zrn *U20 $2.00 *3.00 NASLOV mdaBtra la apravaiitva Jm 1004 N. Chicago Street, Joliet, 111. Telefon; 104S Vi i ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918.' štev. 3. — No. 3. JOLIET, ILL., 18; JANUARJA, (JANUARY) 1922. Leto VIII. Volume VIII. KRALJ ALEKSANDER ZAROČEN. Belgrad, 10. jan.—Glavno mesto Jugoslavije je z veseljem pozdravilo novico, da se je kralj Aleksander zaročil z romunsko princezinjo Marijo. Zastave vihrajo raz vseh poslopij in zasebnih hiš po vsem Bel-gradu. Belgrajski listi smatrajo to novico zelo važno in ugodno za vso kraljevino, ker poroka kral ja Aleksandra s princezinjo Marijo bo še tesnejše zvezala prijateljske odncfšaje med tema srednjeevropskima državama, ki nikdar nista bili ena drugi sovražni. Princezinja Marija je droga hči romunskega kralja Ferdinanda in kraljice Marije ter je ,še le 22 let stara. Kralj Aleksander je star 31 let in se zdaj nahaja na obisku pri romunskem kralju Ferdinandu na sinajski planjavi. Dan poroke se ni določen. Op. ured:—Gornjo vest tudi uradno potrjuje Informacijski urad jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu, D. C. Brezposelnost narašča. Washington, D. C., 12. jan.— Tajnik Hoover poroča, da so se delavske razmere letos od Novega leta dalje znatno poslabšale, in da je število brezposelnih širom dežele zelo na-rastlo. Vzrok temu je pripisovati minule praznike in pa letne bilance pri raznih podjetjih. Hoover je za trdno prepričan, da se bodo te razmere letos na spomlad zboljŠale. Posnemanja vredno. Buffalo, N. Y., 13. jan. — Mestni svet je na svoji seji danes določil znesek $200,000 v podporo družinam brezposelnih delavcev tukajšnjega mesta. 1'Dajte nam kruha—ne pa spomenik!" Washington, D. C., 15. jan.--Izvrševalni odsek Ameriške legije je na .svoji seji odločno protestiral napram nameravani gradbi velikanskega spomenika padlim amer. junakom v spomin, ki bi valjal $3,000,600 in kojo gradbo je sam predsednik Handing priporočal. Ker je na tisoče in tisoče bivših vojakov sedaj brez dela, je Ameriška legija namignila Hardingu, da naj jim da kruha in zaslužka, ne pa trositi milijonov za oni spomenik. V tej protestni noti je Ameriška legija tudi vprašala, kaj je z vprašanjem glede vojaškega "bonusa!" * Otrok zadržan na Ellis Islandu. New York, N. Y. 16. jan.— Lansko leto meseca avgusta je iz Chicaga na Poljsko odpotovala Mrs. D. Zalewaska v družbi treh svojih otrok; minulo soboto, dne 14. t. m. se je pa zapet nazaj vrnila s —-4. Naseljniške oblasti so določile, da lahko navedena mati takoj s sabo vzaane samo ^voje prve tri otroke, ne pa zadnjega; ker se istega smatra za priseljenca se mora podvreči pre is -'■kavi na 01}ič _ Guverner Small pozvan na zagovor. Waukegan, 111-, 14. jan. — Sodnik Claire C. Edwards je danes obravnavo proti guvernerju Small-u za teden $ni prelomil. Obtoženec in njegov soobdol-ženec bankir. Verne Curtis se morata prihodnjo soboto, dne 21. t. m. zopet tukaj* zglasiti, da se bosta zagovarjala vsled poneverbe državnega denarja. Fannerji prosijo Hardinga za pomoč. Ortonville, fKinn.,^14. jan.— Iz severozapadne Minnesote je semkaj na konvecijo prispelo več sto delegatov, ki zastopajo razne farmerje in bankirje. Namen te konvencije je bil zboljšanje sedanjih slabih gospodarskih razmer po farmah sirom držav. Konvencija je poslala nad 1000 besed dolgo brzojavko predsedniku Hardingu v Washington s prošnjo, da naj vlada farmerjem denarno, na pomoč priskoči. Harding se zavzel za brezdelne. Washington, D. C., 13. jan.— Predsednik Harding je za danes sklical vse člane svojega kabineta k posebni konferenci, kjer se je razpravljalo o vedno večji brezposelnosti širom držav. Predsednik je naročil, da naj mu razni državni departmenti sestavijo proračun, koliko denarja je za gradbo javnih del določenega; s kojim delom naj bi se takoj pričelo. POLITIČNA BORBA MED FORDOM IN NEWBERRI JEM KONČANA. Ford poražen. Newberry ostane zvezni senator. Washington, D. C., 13. jan.— Nad 3 leta trajajoča politična borba med Henry Fordom in Truman H. Newberryem. iz Michigana je danes končana. Zmagal je Newberry s tem, da ostane na-svojem mestu kot zvezni senator. Pri sklepnem glasovanju je za to resolucijo glasovalo 46 senatorjev, proti pa 41; v prilog senatorja Newberry so glasovali skoro sami republikanski senatorji, proti pa -32 demokratov in 9 republikancev. Po končanem glasovanju se je Newberry vsem svojim tovarišem iskreno za njih naklonjenost zahvalil, češ, da je zdaj njegova čast rešena in da je dobil popolno zadoščenje. Pr itej priliki je republikanski senator La Follette iz Wis-consina ostro napadal svoje tovariše, ki so volili za Newber-rva. Vprašal je navzoče, je li prav da kak senator kupi svoj sedež v senatu za četrt milijona, ali pol milijona dolarjev kakor je to storil senat. Newberry ? Pri tej priliki je republikan-reč senator Newberry za svojo volilno kampanjo potrošil $250,000; podkupoval je glasove iij silil volilee, da so'j*a volili. Ker je istočasno za zveznega senatorja tudi Henry l. Ford kandidiral, in bil pri tem za 4334 glasov poražen, se je na pristojnem mestu pritožil Zasluzena kazen za n=ubog-ljivost. Chicago, 14. jan.—Komaj 17 letna Doroteja Kurthzon, edina hčerka bogate družine iz St. Louis, Mo., je pred nekaj dnevi pobegnila od svojih staršev in tu živela s Šoferjem Clausenom v divjem zakonu. Dne 12. t. m. je pobegla Doroteja brzojavHa svoji materi za denarno pomoč, koje pa ni dobila; prišla je pač semkaj njena mati, da nepokorno hčer s sabo nazaj vzame. Danes zjutraj ob 8ih sta se obe z avtomobilom peljali proti Union postaji. Obupana dekle je pa med vožnjo skrivoma po-vžila nekaj hudega stropa, vsled česar so jo takoj v bolnišnico sv. Lukeža prepeljali, kjer je v groznih mukah umrla. Zadnje njene besede so bile:' 11 Mati, jaz umiram!" Policija je dognala, da je za-peljivec te neubogljive deklice, šofer Claussen v St. Louis, Mo. zbežal in se ondi tudi zastrupil. V deželi "svobode." Charleston, W. Va., 14. jan. —Danes je državno vojaštvo a-retiralo tukajšnjega izdajatelja delavskega strokovnega tednika 4 4 The Federationist'Frank W. Snyderja, ker je nedavno v svojem glasilu unijskih premo-garjev ostro napadel biriče in. vojaštvo, ki so lansko leto med stavko vdrli v Kanawha in Logan premogovne okraje. Velika porota Logan okraja je spoznala Snyderja krivim *4 izdaje ?" in '' zarote Tobak se bo pocenil. New York, N. Y., 15. jan. — Iz Evrope semkaj prispeli Per-cival Hill, predsednik ameriš-ške tobačne družbe je pri svojem. povratku, časnikarskim poročevalcem omenil, da se bo cena tobaka, smodk in cigaret v doglednem času znižala. Grozne razmere na Ruskem. Riga, 16. jan—Ko se je pred tremi tedni na devetem vseru-skem kongresu mudil delegat .iz samarske pokrajine, je kongresu poročal o groznih in nepopisnih razmerah nesrečnega ljudstva ob reki Volgi v Sibiriji, ki trpi vsled lakote. Tudi rusko brezžično izvestje potrjuje te naravnost nevrjetne vesti, da obupane starše lakota do kanibalizma dovaja. Pripetili so se že sflučajir ko so besni starši truplo svojih umrlih otrok použili. Poročilo se dalje glasi, dj bo letošnjo zimo še več stotisoc ruskih kmetov od gladu pomrlo, ker jim iu mogoč* polagati. Nesreča vsled razstrelbe parnega kotla. Mt. Pleasant, Tex. 14. jan. — Ker se je* danes na parni žagi George Parsons-a, nedaleč od tukaj kotel razpočil, je bilo na mestu pet delavcev usmrčenih, trije so pa nevarno poškodovani. Parna žaga je do cela pogorela; parni kotel je pa vrglo kakih 300 čevljev v stran. Zasuti premogarji. Scranton, Pa,, 14. jan.—Navzlic vsem mogočnim poizkusom rešilnega moštva, da bi v National rovu, last Glen. Alden premogovne druzbfe te dni tri zasute rudarje rešili, se jim to do danes ni posrečilo; vše kaže na to, da so nesrečne žrtve že mrtve. Danes so paši i globoko v ro-yu tri kape in dvoje svetilk po-gvešancev, a o rudarjih ni duha ne sluha. Župan mesta Scranton in .predsednik gorinavedene premogovne družbe sta se danes ^posvetovala o vzroku te nesreče ko se je National rov vdrl in zasul. Določeno je, da se v tem premogovniku za naprej ne bo več delalo, predno rova mestni inženir temeljito ne preišče. Amudsen gre na Sev. tečaj. • Seattle, Wash., 14. jan.—R. Ammudsen, znani o Ikri tel 5 Sc vernega tečaja, se poda v New York, da se pripravi za novo ekspedecijo proti Severnemu tečaju. Spomladi se vrne sem in potem bo odpljul proti A- laski 11a sever. 60 letni poštar defravdant. Cleveland, Ohio, 15. jan. — Zvezno sodišče je obsodilo bivšega poštarja v Leavittsburg, O:, Wm. J. Roberts-a na 4 leta in 6)mesecev ječe v Leavenworth, Kans., ker je lansko leto poneveril za $6000 državnega denarja; obsojeni Roberts je star že 60 let. Zopet doma. New York, N. Y., 13. jan. — Jutri bo semkaj dospel transportni parnik "Crook" z 1000 ameriškimi vojaki, ki so dosedaj opravljali službo ob Reni na Nemškem. Kakor v drugih slučajih, tako bo mesto New York tudi te vojake na primeren način sprejelo in pozdravilo. Ženska kandidira za mesto senatorice. Cleveland, Ohio, 13. jan. — Mrs.Virginia Darlington Green, članica šolskega sveta tukajšnjega mesta je naznanila svojo kandidaturo za zvezno senato-rico pri prihodnjih volitvah. Jfa^top navedenke je prvi v zgodovini države Ohio. Mrs. Green bo kandidirala na neodvisnem tiketu in bo svojo kampanjo sama vodila. Smrtna kosa. V Milwaukee, Wise., je te dni umrl najstarejši slovenski gostilničar ondotne naselbine, rojak John Dobnik, v starosti 49 let. V Ameriki je bival kakih 25 let. Dvakrat v tem času je potoval v staro domovino in sicer, prvič iz Black Diamon-da, Wash., kjer se ga tamošnji rojaki še gotovo dobro spominjajo, drugič pa, v poletju pred dvemi leti. V Ameriko, se je vrnil z družino, preteklo jesen. V tem času je kupil hišo, kjer je imel kakih 17 let gostilno. Toda le nekaj mesecev je bil še pri zdravju, potem pa ga je vrgla težka bolezen na bolniško posteljo. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, veliko število sorodnikov in eno hčerko, katero je vzel iz nekega zavoda in ,ii dal «voje ime. N. v m. p.! BRIAND ODSTOPIL. SESTAVA NOVEGA FRANCOS KEGA MINISTRSTVA. Pariz, 12. januarja.—Aristide Briand, francoski ministrski predsednik je danes podal svojo ostavko. Ta nepričakovani nastop Brianda je vso Francijo in tudi ostali svet-iznenadil. Takoj po Briandovi resigna-ciji je bilo bivšemu predsedniku Francije,Raymond Poincare naročeno, da naj skuša sestaviti novo ministerstvo. Briand se je danes zadnjič mudil v poslanski zbornici, do-spevši baš iz mesta Cannes, kjer je imel konferenco z angleškim ministrskim predsednikom Lloyd Georgem. V svojem poslovilnem govoru je navajal vzrok, čemu noče več voditi težavnih poslov ministrskega predsednika. Rekel je, da se mu dela preveč pvir za izvršitev gotovih načrtov. Končno je pa navzočim pojasnil, da se je že naveličal političnega življenja, da je že star in slaboten; vsled česar hoče svoje zadnje dni v miru preživeti. Koncem svojega govora je žel Briand od strani poslušal pev buren aplavz. Glavni Briandovi načrti so bili: Pogodba med Francijo in Anglijo. Izvedba reparacije od strani Nemčije. Ekonomska konferenca v Genovi. Briand je veljal zadnji čas ta najbelj izkušenega in vestnega državnika ne le samo na Francoskem, ampak tudi v inozemstvu. Njegov poset 11a wasli-ingtonski konfreenci so osobitO razni tuji diplomati hvalili in odobravali, ker je več kočljivih vprašanj ugodno rešil. Novo francosko ministrstvo. Pariz, 15. jan.—Danes je R. Poincare s pomočjo M. Bar-thou-a po celodnevnem posvetovanju sestavil nastopno ministrstvo: Ministr. predsednik in minister zunanjih zadev — R. Poincare. Justica in Alzaška Lorena— Louis Barthou. Notranje zadeve — M. Mau-nourv. Financa—Charles De Las-tetvrie. Vojna in pokojnina—Andre Magi not. Mornarica—M. Raiberti. Poljedelstvo—Adolf Cheron. Delo—Aleksander Berard. Instrukcija—Leon Berard. Kolonije—Albert Sarraut. Javna dela—M. Le Trocquer. Trgovina—Lucien Dior. Osvobojeni kraji—M. Rie-berl. mOgla Nemčija določenega odškodninskega deleža letos v Januarju plačati. Nekaj Članov' tega sveta ostane še par dni tukaj, med tem ko se bodo delegatje reparacij-ske komisije 11a svoje domove podali. Washingtonska konferenca. Washington, D. C., 12. jan.— Delegatje tu se vršeče razoro-že val ne konference zatrjujejo, da odstop francoskega ministr, predsednika Briand-a ne bo prav nič vplival na dosedaj do* sežene uspehe te konference, tako tudi iste pri nadaljnem de* lovanju ne bo oviral. Tega mnenja so: državni tajnik Hughes; Balfour načelnik an* gleške delegacije in italijanski senator Schanzer, načelnik svo* je delegacije. Istotako je pov-darjal tudi M. Surrant, načelnik francoske delegacije. Ko so ga navzoči vprašali, če mu je znano, da je Briand odstopil, se je Surrant malo nasmehnil in rekel, da že ve. Lenin s.sta vil svoj kabinet. Riga, 13. jan.—Nikolaj Lenin, ministrski predsednik sovjetske Rusije je s sestavo novega kabineta gotov. V kabinetu so ostali skoro vsi lanski komi-misarji ali dosedanji, izvzemši treh novih. Sedanji sovjetski kabinet obstoja iz 17 komisarjev, po večini ruske narodnosti. Vojni minister Trocky in delavski minister Schmidt sta Žida; minister notranjih zadev Djerzin-sky je rodom Ptfljak, Stalin pa Georgianec. Ves ta kabinet spada k des* ne mu krilu komunistov z Leninom na pelu. Influjnca v Londonu se širi. London, 15. jan.—V Londonu in raznih drugih angleških mestih se je zopet španska influ-enca pojavila. Število žrtev te epidemije znaša na teden 250. Velikanski požar v Angliji. 2,000 oseb brez streha. West Hartlepool, Anglija. — 10. jan.—Tu se je danes pojavil silen požar, ki je uničil veliko število domovanj in drugih poslopij, vzel streho najmanj 2,000 osebam, ter napravil za en milijon funtov šterlingov škode. Ogenj je najprej izbruhnil v nekem lesnem skladišču. Pojavil se je močan veter, nakar s© je ogenj širil skozi vso noč, in je do danes popoldne objel ozemlje, obsegajoč približno 80 akrov. Zasedanja Vrhovnega sveta ukinjeno. Cannes, Francija, 12. jan. — Seja Vrhovnega zavezniškega sveta je bila danes za nedolo- Vzrok te- Angleški prestolonaslednik razočaran. London, 13. januarja.—Listu 44Times" se z otoka Madras v Indiji poroča, da ondi waleški princ doživel ponovno blama-Sprva je bilo na tem otoku pripravljeno za sijajen zo. vse ločen čas ukinjena. --------I * . - - mu je pripisovati odstop fran- sprejem angleškega prestolona- coskega ministrskega predsed- slednika; zadnji dan je pa na- nika Brianda. Tik pred zaključkom formalnega zasedanja je še govori! nemški zastopnik Walter Ra thenau; povdarjal je, čemu ni stal punt med 'ljudstvom, da se 111 hotel nihče sprejema vdele-£iti. Pri teh nemirih je bilo več oseb ubitih. Končno je vojaštvo zopetni mir naredilo. IZJAVA. Društvo sv. Janeza Krstnika . 13 Biwabik,Minn. je na svo-redni seji dne 1. jan 1.1. raz-totrivalo o resoluciji dr. Mar. žalosti št. 50 Pbgh. Pa., eni v št. 52 tega lista in tikajoči se točke l4 čl. IV. Jednotinih pravil, odobrenih na 14. konvenc. v Jolietu, 111. 1920. Dotična točka se glasi, da vsako društvo, brojeee od 50 do 100 članov ima pravico poslati na konvencijo enega delegata in za vsakih nadaljnih 100 članov tudi po enega delegata. Gospodje glavni uradniki K.S.K. Jednote! AH boste dovolila, da bo šla gornja resolucija na splošno glasovanje ? — Ne, nikakor ne! Ali boste privolili, da bodo člani potom j splošnega glasovanja razveljavili točko 14. člen IV. Jednotinih pravil t Ne! Ne! — Delegat je na 14. konvenciji so jo po trudapolnem delu premišljeno sestavili in potrdili: zdaj naj jo pa člaustvo s splošnim glasovanjem zaržef! Ali niso člani malih društev ravno tako asesani, kot velikih društev! Zakaj jim branijo inj jim hočejo odvzeti pravico katero so jim delegatje 14. konvencije priznali, ter odobrili? In točka 15, člen VII: "Ženska društva zamorejo biti zastopana na konvenciji edinole po svojih članicah, ne> pa po (moških) delegatih. Ta točka pravil je'bila 1.1919 na splošnem glasovanju med članstvom in je propadla. Ali naj točko 15 člen VII. tudi ovrže-mo ? Ne^ nobene točke ne bomo ovrgli, ampak vpoštevali sedanja pravila K.SJČJ^ki so bila odobrena od delegatov na '4. konvenciji v Jolietu, 111. 1. 1920. Sbr. glavnim uradnikom želimo na bližajočiem se letnem zborovanju obilo uspeha pri njihovem trudapolnem delu. •Biwabik Minn. 10. jan. 1922. Josip Tahija, predsednik. Matt R. Tometz, tajnik. Anton Urich, delegat. (Pečat društva.) va, da se je na zadnji mesečni seji dne 8. jan. 1.1. sklenilo prirediti v četrtek dne 26. januarja 1.1. plesno veselico v počast glavnim odbornikom, ki se bodo te dni na letni seji tukaj sestali. Veselica se vrši v dvorani Doma K.S.K.J. na 1004 N. Chicago Str. Pričetek ob pol 8. uri zvečer. Sviral bo znani Sweetov orkester. Ker bo ta veselica velikega pomena da* po dolgem času zopet enkrat vidimo in pozdrav vimo vse cenj. nam glavne od bornike, so naprošene vse članice, da se te prireditve udeleže in naj pripeljejo s sabo spoje može, teir prijateljice in znance. ^ ^ Ta večer bo cenj. gostom na razpolago razno pecivo, sadje in druge stvari za prigrizek tudi s pijačo bo preskrbljeno. Ker odbor pričakuje obilne vdeležbe od strani svojih soses ter sobratov od raznih društev K.S.K.J. v Jolietu in Rockda le, Vam že vnaprej kličemo Dobrodošli, vsi! Nasvidenje dne 26. t. m. v Jednotni dvo rani! Za odbor: Katarina Zadel, tajnica. Društvo Marije Pomagaj št. 119 Rockdale, 111. Naše društvo je imelo svoje letno sejo dne 8. dec. in volitev odbora za tekoče leto. Izvoljene so bile sledeče uradnice: Ana Marentič predsednica; Rose Levstik podpredsednica; Agnes Piškur tajnica; Rose Ja- članie, i sve spadaju na bolniško podporu. Jer ni j© bilo na sjednici 11. dec. puno, pak su odbile do pri-"i)re icčjog broja, zato opomin-am sveNčlanice zgora navede-nog društva, da se udeležiju bu- 4i*3ei sjednice uveČem broju na dan 12. febr. o. g., da si izvolji-ju predsednicu odbora bolesti. Sobraoki pozdrav Matt Brozenič, tajnik. GLASILO K. S. K. JEDNOTE 18. JANUARJA 1922 - 111..............1 ' i '--r ..... ;. Indianapolis, Ind. Prijateljem in znancem si-om Amerike naznanjam, da je jlne 7. januarja 1.1. Bog k sebi poklical mojega ljubljenega brata Janeza Žonta, rodom iz jPotovrha, fara Šmihel Štopiče ri Novem mestu. V dolžnost si štejem, da se jiepo zahvaljujem vsem onim, ki ;il prav skrben in priden oskrbnik dotičnega "zavetišča'\ \ društvu ni spadal nobenem, ter je bil vodno bolj rahlega :dravja. Doma je bil iz Čmo-nlja in v Ameriki okoli 30 let. ?ogreb se je vršil dne 12. t. m. z cerkve sv. Jožefa na slovensko pokopališče. Sorodnikov nenda nima tukaj nobenih, ali ;e vsaj ni za nje veliko brigal, )a tudi oni ne za njega.- Pogreb mu je oskrbel njegov gospodar, kateremu je dolgo let zvesto služil. Naj v miru podiva. 14. jan. je v bolnišnici sv. Jožefa umrla 23 let stara Mrs. Elizabeta Staudohar, žena rojaka Mike Staudohar živeča na 107 ntjiana St. Bolehala je samo tedne za vročinsko boleznijo. Pokojnica je bila rojena tu-taj v Jolietu iz dobro znane u-,'ledne Stefaničeve družine na X)1 Scott St.; poročila se je pred 3. leti in zapušča pojeg da ODjavim i ja imena sjednici dne 11. dec. 1921 izvol-jeneg odbora kao sli jedi: Predsednik Josip Bartolič, 134 Harram St. Millvale, Pa. I. tajnik Matt Brozenič, 95— U St. Pbgh. Pa. II. tajnik Mike Belič, Blagajnik i zastupnik Mike Sambol, 134—45 St. Pbgh. Pa. a, sestro, 3 polsestre in 1 polbrata. Pogreb se je vršil včeraj dop. z hiše žalosti na 901 Scott St. slovensko cerkev, kjer se je larovala sv. maša zadušnica, xl tam .pa na pokopališče sv. Jožefa. Ker je bila pokojnica večlet-la cerkvena pevka in sestra Preds. odbora bolesti Marko ,_____ ___ ____f. Sablarič, 5143 Dresden Way i Iveh sedanjih cerkvenih pev iev> ji je ves cerkveni pevski ;bor pred sv. mašo in po sv. zapel Pbgh. Pa. Preds.nadzor. odbora Tomo Belanič Pomočnici Mike' Mance i Jo sip Erjavec. Porotni odbor: Preds. Blaž Marušič. smešna, zato odbor vabi vse ob- .Pomočnici Andrija Delost Sinstvo k veliki udeležbi. JosiP Benekovič. John Plut, tajnik. Društvo sv. Genovefe št. 108 Joiiet, HI. S tem naznanjam vsem čla-goriomenjenega društ- Kolektor Math Robič. Vratar Juro Špehar. Opomba: Kako je poznato. (la smo imeli proŠlu g od inn predsjednicu odbora bolesti zu članice, tako bi moralo biti i letos, jer nase društvo broji 54 naši zapel par ganljivih na-.jrobnic. Hudo prizadetim sorodnikom pokojnice izrekamo iskreno so-salje. Prerano umrli pokojniki naj večna luč sveti! Dvojčki. Družina. Anton Turkovič na 1102 N. Broadway se jo dne 12. m. pomnožila kar za dva noža člana: dvojčka, kar pri nas ia hribu ni kaj običajnega. Mati in novorojenčka Anton m Albert so vsi zdravi. Po- DANAŠNJE SLIKE IZ "BE LE", OSVOBOJENE LJUBLJANE. V nekem starokrajskem dnbvniku čitamo, kako danda-, n-es razne oblasti z ubožci postopajo, da jim. celo ob petkih ne privoščijo ko&eeka kruha, a-li par vinarjev naberačene miloščine. Ta zgodba je; v resnici zanimiva ako pomislimo, da je v Ljubljani poleg borega števila beračev toliko število vojnih milijonarjev, ki imajo do rev-ljudstva naravnost oka-menelo srce. Li ni sramota, da dobiva 82 letna oslabela starka po 14 kron miloščine na mesec? To lah^ko en sam dan potroši! If V naših ameriških listih smo zadnji čas na naše veliko za čudenje eitali več poročil iz Jugoslavije, kako naglo vsta ja po minuli svetovni vojni? Kako v gospodarskem oziru že napreduje? Kako je Jugoslavija bogata? Kako je ljudstvo srečno? ini zadovoljno! in da ima vsega? dosti? itd. Dobflo bi bilo Amerikancem prestaviti naslednjo resnično zgodbo, pa bodo videli danes nje blagostanje starih ljudi > Jugoslaviji. Verujemo, da gre mladim dobro, to pa vsled tega, ker nimajo usmiljenja do zapuščenih in onemoglih sta rih ljudi. — Omenjeno poročilo iz Ljub Ijane se glasi sledeče: "Veliko pove ta zgodba. Nad vse mučen in žalosten dogodek se je odigraval dne 5. decembra 1921 na ljubljanskem okrajnem sodišču. Tiste berače in berač ice, katere je policija a-retirala na povelje tistega Ivana Hribarja, kateri kot župan ljubljanskega mesta ni znal izvesti preskrbe revežev in je trpel tudi kot policijski šef Ljubljana ^beračenje i v mestu, je moral soditi in obsoditi okr. sodnik dr. Stojkovič kot sodnik, dasi bi jih bil, o tem najmanj ne dvomimo, najrajši o-prostil. Paznik je privedel v dvorano deset \beraeic: stare-ženice, ki so sedele od petka naprej v preiskovalnem zaporu: Neža V----je stara 79 let! 4' Zakaj ste beračila f" " Ker nimam živeža; draginja je strašna!" Marija C____je povedala: "Mož je delal pri Filipu Supančiču. Padel s stre he; 9 kron nezgodne rentes dobivam mesečno, 50 krajcarjev pa mu da mesto na dan. Sin nama je že pred vojsko umrl Doma primanjkuje živeža. Taka draginja je! Morala sem prositi pomoči. Kaznovana še niseni bila!" Matilda K----je stara 61 let. Popolnoma je onemogla. Rekla je: <4Ne morem se drugače pozimi preživeti, kakor da beračim kruha ob potkih. Poleti sem delala, toda draginja je taka, da moram beračiti." Lenka K..... je stara ravno 80 let. Beračila je 80 letna starka, da si kaj pri boljša. Iz revne hiše je! Najstarejša med revi-cami jo bila rojena 1839. (torej 82 letna) starka Ana P----! Povedal a je: " Almož- ne dobivam 14 kron na mesec. V tej grozni draginji se s tem denarjem res nikakor no morem preživeti. V tri hiše sem šla, pa so me prijeli!" Liza T----je stara 80 let, Kakor njeno prednice, tudi Liza še ni bila poprej kaznovana. Povedala je: "Kar po pravici povem: enmal kruhka sem šla >rosit. Eno žemljico sem dobila. Nikoli prej nisem šla beračit, pa ne bom šla nikdar več!" No: sodbe so bile mile: ^^^^^^^^^^ zapora. Kazen so že vse prestale. Beračicam so sledili berači. Prvi. je bil 81-letni starec Mar-tin E.... Cela Ljubljana ga pozna. Pošteno \si je služil svoj kruh, dokler je mogel. V mestni ubožniei na Karlovski cesti stanuje. "Ali nimate tudi hrane?" "Jesti v ubožniei na Karlovski cesti nima-Vodmatu dobe jesti!" je odgovoril. Ni siten in nasilen berač. In s sklenjenimi ro- prosim jih!" "Kjer fdobite denar za jesti?" "Kar ga naprosim!" Jakob Sirnik je oženjen. "Kap me je udarila. Žena se "martra". Taka strašna draginja je. Beračil sem samo prvi petek v mesecu." "Ni voe dovoljeno beračiti!" "Od kaj naj pa živim!" Tine Z____je 76 let star. Rekel je: "Kamne šem žagal: ko jih nisem več mogel so me pa stran dali. Dve hčeri imam, ki ne marata zame; saj veste, da berača nihče ne mara." Jože V____je povedal, da je bil v Ameriki. Star je 77 let, '4 Veliko denar ja sem poslal domov iz Ameri-laj. Živi mi še šest otrok, toda nihče ne skrbi zame!" Matevž K----je star 79 let. Po vedal je: Živim od tega, kar mi dajo dobri ljudje. Imel sem hčer, a je umrla. V " lim fabriki" sem delal 20 let, zdaj ne morem več. Prosil ge&n gospoda direktorja za kako lažje delo; 100 kron mi je dal in pristavil: "Lahkega, Vam kjer vlada večna ljubezen in pravica, saj istih na tem svetu v«č ni. Sv. vera je te ljudi to-ažila, da bo zanje kmalo boljše, in da jih bo smrt vsega nadalj-nega gorja za vedno rešila. Na ta način so njinio zatisnili oči kakor bi se jih lotil lahen spanec, ne pa bela smrt. Tako nas je iznenadil Slovenec Gregel iz Stajersk*, ko je vzdihoval na "prični" potčm pa je ' vstal, vzel svoj mali piskrček, tcr me prosil naj mu dam malo vode, kar sem mu takoj spolnil; kakih pet minut je še sedel, ter gledal po tovariših, potem pa se vlegel nazaj na deske, ter za-lremal; mi smo mislili, da se ga loteva spanec, on pa je trikrat nalahno vzdihnil in zaspal — za vedno. Brž smo skočili tja k njegovi smrtni postelji, ■pa nismo imeli nobene razsvetljave, da bi mu posvetili; molili smo pač pri njem za srečno zadnjo uro. Na nj«govem obrazu ni bilo videti več gorja, ampak na ustnicah se mu je videlo, kakor lahen nasmehljaj. Žalostno smo gledali take prizore, ter*s strahom čakali, kdo bo zdaj prvi na vrsti, ki ga bodo vlekli na pokopališče 'Kakaran." Vsem nam je gro-jila taka usoda, da počasi po-nrjemo; toda pregovor pravi: ; 4 Kadar je sila največja, takrat je božja pomoč najbližja, resnica je, kajti tudi nam so posvetili prvi žarki upanja na rešitev. Bilo je neko nedeljo meseca februarja 1. 1916 ko je pri-hitel v barako naš oskrbnik ' primerniega dela nimam!" Na- Dobrominski, ter pripovedoval, dušljiv sem, poln protina; zate da se je pribijala na "Kar-nisem več za težja dela, lahke-j don" plemenita poljska gospa ga pa ne dobim!" Jože H... z namenom, da obišče avstrij-nosi čriui očala. Star je 62|ske ujetnike. Dobrominski je let. Rekel je: "Ne vidim, za- nam razkladal, da ko vstopi o-to sem moral iz "fabrike" pri I na gospa v barako, naj ji poto- Dev. Mar. v Polju. Imam 4 o troke; a saj veste, kaj so otro ci!" Gospod sodnik je tudi te žrtve obsodil v take kazni, žimo brez strahu vse naše gorje. Mogoče bo storila kaj za našo rešitev? Potem pa je odhitel, da spremi ono gospo ter jo -------— ---7 | - 4 v da so bile že s preiskovalnim pripelje v barako. Knlalo se zaporom prestane. — Kaj go- ie vrnil v spremstvu on egospe. vori ta žalostna zgodba ? 1. Da Kar ostrmela je ko nas je za- kapitalizem nima srca. Bre? ?le(Jala» potem pa se j<* izrazila, dvoma, "limfabrika" zasluži da je že veliko ujetniških "la milijone kot vsaka tovarna, in gejjev" obiskala ali—takih re-hdiko bi preživela reveža, ki je I vežev, kakor so tu še nisem vi za 20 let za majhen denar prodal svoje telesne moči pod jet ju. Toda odgovor se glasi: lahkega dela za Vas nimam. Tu imaš 100 kron: hodi z Bogom! 2. Kako vnebovpijoč je greh tistih nehvaležnih otrok, ki pustijo svoje starišo, da gi-nejo od lakote. Vpije po maščevanju, ki ne bo izostalo. 3. Krščanski srednji vek ni poznal beračev; s svojo krščansko ljuljeiznijo je vže naprej zabra-nil take globe socialne rane. dela. Povedala je da je Poljakinja, ter članica "Rdečega Križa", da je njen namen pomagati ujetim Poljakom in Avstrijcem. Potem je nas vprašala, kako ravnajo z nami, za kakšnimi boleznimi bolehamo, itd. Potožili smo ji naše gorje. Ona nam je obljubila, da bo storila vse da nas reši krute u-sode. Zatem nam je razdelila živež katerega je pripeljala s seboj na saneh. Zelo jo je ganilo tudi, ko je videla tri mrtve Av- Modema dob«, ki ic s svojim I' fC' k! s°t ,,u!10 m'"'lL svobodomisotetvom okužila vso SO J1 ®t(!pi e v 001 "n tcm sloje in tudi katoličan® v pre- ^ l i' fl\ T*? f cejsnji meri, pa se kljub svoje- t * « U " I!*' ^ - - J ' 1 »as resi. Rekla je, da bo vso mu napredku, znanosti in človekoljubnosti odlikuje po vedno večji množini revežev." Stvar takoj naznanila vrliovne-mu poveljništvu v Petrograd; potem pa se je poslovila, ter se odpeljala. Žarek upanja je posvetil k lam. Nestrpno smo čakali kadil novih poročil; že smo mis-ili, da bo vse naše upanje splavalo po vodi. Kar se neko popoldne nenadoma pripelje zdravnik; nihče se ga ni nadejal, tudi baron ne; d očim so za prejšnje zdravnike teden prej vedeli vsi. Taki zdravniki so 4 leta v ruskem ujetništvu (Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.) (Nadaljevanje.) Naša vztrajnost v bolniški baraki. Prvi žarki upanja. Ime nitna gospa. Rešitev se bli ža. Odhod iz čurdovskega kardona. Kazen božja. Navzlic veliki revščini, trp-1 seveda vselej pri prihodu in Ijenju, zapuščenosti in bedi v xlhodu posetili barona, da so oni bolniški baraki smo se vsi I se pogajali ž njim za trpeče u trdno držairin vztrajali; do ob-( jetnike, ter pili za judežev de u-pa ali kakega samomora nam I nar. Ta nenadni zdravnik se niti na misel ni prišlo, kakor st I pa niti ustavil ni pri baronu, ' o dogaja po širnem svobodnem I unpak je prišel naravnost k svetu. Večkrat čitamo: "Ta iam v barako. Ko nas je pose je obesil vsled revščine, bo-1 sdravil, je vzel iz žepa malo be-ezni, ali pomanjkanja." I težnico ter nas vprašal kako se Nesrečni ujetniki v tej bol- imenuje ta "kordon", kar smo nišnici, ali po raznih barakah I takoj povedali. Čudno! Noben so umirali vdani v božjo voljo. I idravnik prej ni kaj takega 3il sem priča marsikaterega to-l ie vprašal; tudi se je mož vse vai sa sotrpina. — Pri misli na Mrugače vedel; iz oči mu je str svoje drage y domovini je jo-hala možatost in poštenje; takoj 'tal: jokal nad svojo zapušče | uho videli, da ni mož kak sle- GLASILO Jv. S. K. JEDNOTE 18. JANUAftJA 1922.. parski trinog. Potem nas je mož vprašal, kako dolgo smo ie tu? Kako ravnajo z nami? Kakšno hrano dobivamo in koliko? Vse smo pevadli; zdravnik pa si je vse zabilježil v knjigo; potem je še vsakega vprašal, za kakšno boleznijo kdo boleha, ter je pisal vtse to v knjigo; premeril je tudi barako, pregledal kruh, itd. Tudi grahovo juho, katero so prinesli za večerjo je hotel pokusiti, ter rekel enemu izmed naših, da naj mu poda žlico. Ko je vzel v usta našo nezabeljeno juho, je rekel zraven stoječemu Rusu, da -ta juha še za pse ni, nikar še za ljudi, ter je pljunil na tla. Ko je vse izprašal in popisal, je sedel na sani in odšel ne da bi zavil k baronu. Teden dni pozneje se je pripeljal mlad zdravnik i-z Sara-pola ter prišel k nam, ž njim tudi baron. Toda zdaj ni bilo več časa uganjati spletkarije z zdravniki, ker stvar je bila prišla že predaleč. Mladi zdravnik je bil zelo prijazen, rekel je da naj se vsak sleče gornji del života, kar smo takoj storili in začela se je zdravniška preiskava. "Bi li ti mogel priti peš do Sarapola"? tako je vprašal zdravnik prvega bolnika, katerega je preiskal. "Oh, tako sem slab", odvrne bolnik, a vendar se bom potrudil, da bom šel; seveda težko; slab sem. "Je že dobro," odvrne zdravnik. Na to je začel preiskovati drugega ter ga vprašal, če si upa peš do Sarapo-laf "Oh, rad!" odgovori bolnik. "Noge me bolijo, ne morem, oh ko bi mogel!" tako je tožil zdravniku svoje bolečine, zdravnik pa je vedno povdar-jal: "Je že dobro!" ter ga preiskoval in izpraševal; bolniki so mu pa tožili svoje gorje. Zdravnik je kmalu videl kako si ljudje želijo iz tega nesrečnega kraja, ko je vse preiskal, se je obrnil k baronu, ki je bil navzoč pri preiskavi ter mu rekel: "Ti ljudje, katere sem ravnokar preiskal, so bolni, ter tako onemogli, da ne morejo hoditi več peš | Ti moraš* najet i zanje vozove, ter jih moraš na vozeh pripeljati nam v Sarapol. Rar, ali ne rad je baron obljubil kar je zdravnik zahteval. Kakor ubrana harfa so se ham zdele zdravnikove besede. Da bi se le tueli uresničile! Bog se nas usmili!--Zelo smo se bali, da ne bi bile vse to samo prazne besede. Bali smo se, da ne bi baron koga kaj podkupil, ter nas še nadalje pridr-žal V gozdu, kar bi bilo nam v pogubo. Neko popoldne nas iznenadi Poljak Dobrominski z novico, da prihajajo mužiki s sanmi. Vprašal jih je kaj bodo vozili? pa mu so povedali, da Avstrijce, in to že jutri. Joj,-kako smo se razveselili te novice! Ali res? Ali res O, čast Bogu!" Tako je odmevalo po baraki ko smo zvedeli to preveselo novico; v tem pa je stopil v barako v spremstvu dveh mužikov pravoslavni duhovnik ter nam začel deliti srajce, spodnje hlače in živež kakor: kruh, krompir, pšeno in drugo. Mož je namreč izvedel o naši bedi, pa se je pripeljal k nam, ter nam razdelil darove katere je pripeljal s sabo. O, kako smo bili veseli tega, ter se zahvaljevali dobremu možu za njegove dari; bil je res blag mož! Med tem pa je vstopil v barako ruski korporal, ter nam naznanil, da je nocoj- zadaja noč na čudovskem "kardonu," da jutri zgodaj že odrinemo proti Sarapolu. "Pripravite se na odhod!" O, kako nepopisno veselje je zavladalo v naši baraki pri tem veselem poročilu! Kakor duša v vicab, ko ji angelj naznani vstop v nebesa! Veselja smo si stiskali roke in vso noč nismo spali samega veselja; težko sme pričakovali srečnega dne, ko bomo zapustili kraj trpljenja in žalosti. • Zgodaj zjutraj vstopi v barako omenjeni korporal ter veli: "Prigotovite se, zdaj odide-mo!" Mož nam je še razdelil lapke in po preteku pol Ure smo že zapustili barako. Tisto jutro je bilo veselp za nas. Na bledih, shujšan ill licih nam je sijalo veselje in radost. Kako iz srca sem bil jaz hvaležen Dobrominskemn, ki me je sprejel v bolniško barako, da sem dočakal ta veseli dan in oni blagi gospej, predvsem pa Bogu.—"Podvočiki" (vozniki) so bili že pripravljeni po vrsti: drug za drugim so stali konji vpreženi v sani; na vsake sani smo se naložili po štirje; sedli smo v velik pleten koš, da je bilo topleje za noge; sicer pa jo bilo precej tesno v našem košu. Tovariš Ravaš je trdil, da ga zelo tiščimo v 'noge (imel jo namreč zelo boleče noge.) Ko je bilo vse na saneh je bilo dano povelje "Ježaj!" (pelji). Vozniki so pognali konje in začeli smo zapuščati kraj neizmernega gorja! Kakor svat je, ko spremljajo ženina in nevesto k poroki, tako smo bili veseli mi, ko smo se peljali ven iz sužnosti. O, koliko tovarišev se je tukaj poslovilo, iz tega sveta! Ti niso dočakali tega srečnega dneva kot mi! Koliko mož, očetov iii mladeničev krije mrzla zemlja v tem gozdu. Zastonj bo skrbna žena pričakovala svojega moža. Zastonj bodo o-troci povpraševali po očetu. Zaman bodo pričakovali skrbni sta riši svojega edinega sina, ljubeče sestre svojega brata. Povpraševali bodo druge: "Si ga li videl? Si kaj slišal o njem? Oh, nič več ni glasu od njega!" in marsikdo izmed takih pogrešancev je postal žrtev krutega ruskega tiranstva tu bil ta človek je pripovedoval, dp so ondi imeli dobrega ruskega načelnika, ki ni ljudi pretepal če So šli prosjačit; tudi jih ni tiral v hudem mrazu delat. Čeprav je baron v&lei; ta vražji posel pa j© opravljal o-men jen i Slovenec, četovodja, kateri se je zelo prikupil Rusom, poselbno pa baronu, kajti kakor mi je oni tovariš pravil, je oni Slovenec zelo kruto postopal s svojimi tovariši: gonil jih brez usmiljenja na delo, ;bolAe tovariše je pa pretepava!; zato ga je baron čislal. Torej ker ni bil jiačelnik trinog, je bil pa Avstrijec—Slovenec. Se-veela je on z Rusi obedoval pa lenobo pasel, ko je samo po-goz-du zapisoval koliko drv se je napravilo. Nekoč pa ga je zadela očitna kazen božja. Hodil je po gozdu ter popisoval drva. Ko pri-« de v bližino dtfeli Poljakov, ki sta požagovala veliko smreko, — seveda se ni nadejal nič lrr dega, ker smreka je bila zasekana, tako da bi morala, pasti na drugo stran. Pa prišlo je drugače. Ker je pihala burja, se je smreka utrgala pred časom ter padla v drugo smer, kamor m bila zasekaana ter je na mestu ubila omenjenega slovenskega biriča baš en mesec pred našo rešitvijo. Tovariši so rekli: "Bog ga je kaznoval," baron pa se je menda izjavil, "da bi rajši videl, da bi bilo ubilo petnajst drugih Avstrijcev kakor pa onega. Seveda, ko bi bilo po Človeških sodbah bi bilo drugače; Bog pa stvar po svojem obrne. Torej ta je bil edini ujetnik, katerega je ubilo drevo, o drugem nisem slišal, da bi ga ubilo. (Dalje sledi.) (Nadaljevanje.) Cornwallis premagan- Prebrisani Lafayette je pa takoj zatem s 5000 možmi sledil 'Corn wall i su do. cilja. Tu pri Yorktownu je prišlo zatem v zgodovini Združenih držav do najpomembnejše bitke in tudi zmage. Dne 14. avgusta 1781 je general George Washington zvedel veselo vest, da iz Zapadne Indije proti Chesapeak zalivu pluje velika francoska mornarica, brojeea 28 bojnih ladij,in G fregat pod poveljstvom grofa de Grasse. Washington »je nato izdelal drzen načrt s svojo armado korakati 400 milj daleč v Virgin i jo, kjer, bi se Lafayette-ju pridružil in na ta način Cormvallisa s suhega napadel: francoska mornarica naj bi Orawallisu prestri- pret-na- pasti od Angležev zaseeleno pokrajino New York, je z armado 2000 Amerikancev in 4000 Francozov (slednjo pod vodstvom gen. Rochambeau) po morju proti jugu odjadral. fte predno so Angleži znali o Wa-shingtonovih načrtih, je bila njegova armada že pred mes- v gozdu, kjer spijo smrtno spa- *hv Pot 1,a ,norjo' Po(1 * nje, daleč — od svoje domovine vezo: d? Washington ločenih od svojih elragih! Vsem tem tovarišem smo želeli večni mir, ko smo se odpeljali ven iz kardona. Naši vozniki so precej naglo vozili po slabi gozdni poti, da so se često prevračale sani/Tovariš Jug, ki je sedel poleg me; ne mi pravi: "Poglej kako Tambarovski moško sedi na sa-jtom Phifadelphia, neposredno neh!" ter je pri tem pokazal pred Chesapeake zalivom, na na neke sosedne sani; v tem pa1 potu do cilja — Yorktowna. so se one sani prekucnite tako,1 Ondi so je Washingtonova ar-da nas je posilil smeh. |mada združila še z Lafavette- "Haha! prekucnili so se!",jevo. — Tedaj se je tudi že en-pravi eden izmed nas. Ni pa krat omenjeni ameriški domol-Še končal stavka, kar se pre- j jllb Robert Morris ponovno k učne jo tudi naše sani. I hvalevredno izkazal s tem, da Oj, ojej, je kričal toVaijišj^ izro^i Washingtonu več de-Ravas, kateri je oral s svojo narja v pomoč. Francoski glavo po snegu. Tudi mi smojRoneral Kochambeau je daro-kricali na vse prejege. Voz- val Amerikancem $20,000.00 «Je nau t0 "J™1 „ko,Va> da med tem ko je prišlo iz Franci-smo se zbasali iz kosa ter po- ^ (losti živeža in po] milijona stavih sani nazaj. Zopet smo dolarjev Amerikancem v pose peljali naprej, pa ne dolgo; sani so se spet prekucnile na drugo stran. Zdaj se je pa meni tako godilo ko malo prej Ra-vasii, da sem oral z glavo po snegu.- Voznik je zopet vstavil, da smo se mogli ven iz koša skobacati. Res, bogve, kolikokrat smo se tisto dopoldne prekucnili? Pa zatfo se nismo nič jezili. Bili smo vse preveč veseli, ker se peljemo v Sarapol. Popoldne smo prišli na boljšo pot, kjer se je f>a le redko pripetilo, da bi se prekucnili. Tudi iz drugih barak je mo moc Skupna Washingtonova armada v Chesapeake zalivu pred Yorktownom je sedaj štela 16,000 mož;' k sreči je med tem časom tja priplula še francoska mornarica, brojeea 34 bojnih ladij. Ker so Angleži zvedeli o nameravani pomoči Francozov napram Amerikancem, jih je mala angleška flotila napadla, toda brez uspeha. Cornw allis jc bil na ta način ujet kakor v pasti; niti najmanjšega npan- ralo Vse ven ker je prišel ukaz' ja ni bilo o kaki rešitvi, ali be-od vlade; dosti jih je hodilo jgu. Od septembra do sredi peš, peljali so se le tisti, katere oktobra 11781 so amerikanski je določil zdravnik iz naše barake in še nekateri drugi., krilu, Francozi na levem, med tem ko sta se Washington in Rochambeau trdnjavi York- town odspredaj bližala. Obupni in premagani angleški general Cornwallis se je zatem izgovarjal, ('da boleha; svoj meč v znamenje poraza je Amerikancem poslal po gene-.ralu O' Hara. — Med tem, ko so pregnani in ujeti angleški vojaki osramočeno defilirali pred svojimi zmagovalci, je neka angleška vojaška godba i-grala smešno in žalostno koračnico "The i World turned Upside Down" (Svet se je narobe i>ostavil.") Da, v resnici, od onega časa se je moč in slava Angležev v Ameriki narobe postavila, ker s zmago pri Yorktownu so poslali Amerikanci v resnici samostojni in neodvisni. Ameriška neodvisnost pripoz-nana. Mirovna pogodba. Vest o padcu zadnje angleške. postojanko v Ameriki (Yorktownu) je ljudstvo širom kolonij z nepopisnim veseljem in navdušenjem pozdravljalo. NTa hribih za žarel i so kresovi v znak radosti in zmage, med tem ko so najboljši jezdici dir- di ptoti naselbinam, trgom in 'mestom, da ljudstvo obvestijo s to veselo novico. , Pripoveduje se, da je neki kurir ves utrujen prijezdil v Fi-'ladelfijo že pozno na noč ter veselo vest o zmagi Amerikancev povedal nočnemu čuvaju. Čuvaj je zatem kot besen tekal po ulicah in klical: "Ura je dve. Cornwallis je ujet!" — 'Ljudstvo je na ta veseli klic takoj vstalo in v nepopisnem v^elju na ulicah pričakovalo belega, dne. Že postarani vratar kongresne hiše je od samega veselja umrl. Ko je poročilo o zmagi Amerikancev tudi v Pariz dospelo, so Parižsani veselja vse hiše svetiili, V Notre Dame katedrali se je pa prepevalo slovesno zahyalno pesem "Te Delim." . Vse drugače je pa ta vest Angleže potrla. Ko je to zvedel tedanji ministrski predsednik Lord North, je obupno povzdignil roke in vzkliknil: "V-se je izgubljeno!" — Kralj in njegovi ministri so si zaman prizadevali nadaljevati vojno, .osobito še potem, ko je lioland-ska republika meseca* aprila 1782 priznala neodvisnost Združenih držav; prva, ki je tudi to storila, je bila Francija. Sloveči angleški državniki: ter francoski topovi streljali na angleško trdnjavo Yorkto-Dosti nas je bilo na delu v!wn. Dan za dnem so se na-gozdu ali smrtno ponesrečil se ši bolj Yorktownu bližali. Ker j Burke, Fox in Pitt so kralja ni nobeden, da bi ga ubilo dre-, je končno gen. Cornwallis uvi^ j tolažili, trdivši mu, da je nes-vo, ampak umrli so naravne del, da ni nobene rešitve več pameten če se bo še dalje boril smrti razen enega — Slovenca i ne pomoči, se je dne 19. okto- j z Amerikanci. To je kralja ime mu zamolčim. Ta je bil bra 1781 udal. Vsa Cornwal, | slednjič do tega napotilo, daje četovodja, pa ne našega 17. pol-piševa armada, 7247 vojakov in jkončno tudi on priznal neod-ka. Ta človek je bil v neki 847 mornarjev I je proč vrgla fvisnost ameriških kolonij,vsled drugi baraki; sprva je bil do-;svoje orožje, Zavezniške če- česar je bil kmalo zatem začas-ber, potem pa še slabši kot Rus. t0 so se nato bolj skupaj potiš- ni mir podpisan v Verzalju bli-Nek tovariš one barake kjer je nilea Amerikanci na desnem zo Pariza. Dne 19. aprila 1783, na dan 8. obletnice bitke pri Lexing-tonu, je izdal general Washington ukaz, da naj se ameriško armado ra-zpusti,nakar so se vrli: in hrabri domoljubi na svoje domove podali. Ko se je angleški general Cornwallis osramočen in premagan udal, se je gen. Washington po neki Hudson do Nev-burga pomaknil, kjer je imel svoj glavni stan. i Angleške čete so New York zapustile dne 25. nov. 1783. Takoj zatem je prišel Washington v mesto New York, da se poslovi od svojih vdanih častnikov in ljubljenih vojakov, Dne 4. decembra se je njih vrhovni povelju i k-od armade, slede poslovil: "S srcem, polnim ljubezni in hvaležnosti Vas zapuščam. Iskreno želim, da bi svoja prihodnja leta bolj uspešno in srečno preživeli, kot ste pretekla, ki so bila polna časti in slave!" Zatem je gen. Washington odpotoval v Annapolis, kjer je pred kongresom odklonil svojo službo prhovnega armadnega poveljnika. Pri tem so zaslužnemu generalu tekle solze iz oči, pa tudi med navzočimi kongresniki. Slehernemu je priporočal, da naj ostane do smrti zvest podanik nove države. Gen. Washington se je nato podal na svoje posestvo v Vir-ginijo, kjer je nekaj časa živel kot priprost državljan. Kako navdušen domoljub je bil gen. Washington nam kaže dejstvo, da je v tej revolucionarni vojni za dosego neodvisnosti svoje domovine iz lastnega žepa daroval in izdal $G5, 000.00 ter je vsako plačo, ali nagrado za svoje službovanje odklonil. 'Na podlagi končne mirovne pogodbe, sklenjene dne 3. septembra. 1783 so dobile Združene države vse ozemlje od Atlantika do reke , Mississippi; Florido je Anglija Španiji odstopila. Skupno ozemlje, katero je bilo tedaj. Združenim državam priznano je znašalo o-krog 800.000 širjaških milj. Severozapadni teritorij. Komaj je bila vojna končana, so se že pričele- razne države pričkati glede lastninske pravice velikanskega kompleksa ozemlja na zapadu. čitali smo že, da so imele razne kolonije svoje posebne charter je in da se je njih lastninska pravica raztezala na ozeml je od morja do morja. Tako je n. pr. kolonija Massachusetts zahtevala večji kos zemlje sedanjih držav Wisconsin in Michigan; Connecticut je hotela imeti kos ozemlja čez Ohio, Iudiano in 'Illinois in tudi del Pennsylva-nije; newyorška kolonija je pa zahtevala vse ozemlje na Se-verozapadu, katero so imeli I-roquis Indijanci v svoji oblasti. Tudi Virginia je na podlagi svojega charterja hotela svojo mejo razširiti. Da je bilo mogoče to sporno vprašanje brez kakega boja in ugodno rešiti,- je odstopila kolonija New York vse svoje, o-zemlje na Severozapadu narodni vladi; nji je sledila deloma tudi kolonija Virginia. Ta novi državni teritorij je bil u-stanovljen, oziroma kot tak 1. 1787 proglašen in "Severozapadni teritorij" imenovan. Ta spojitev je bila za tedanje že obstoječe kolonije velikega pomena, ker je vse nove kolonije bolj skupaj vezala, o-sobito še po onem času, ko je nezadovoljnost med konfede-rativci postajala vedno večja. Zakonski * načrt, glede pri-klopitve tega teritorija h kolo-nijskim državam je bil že leta 1784 spisan. Po uvedbi istega (1. 1787) je bilo predvsem določeno, da se iz teh! teritorijev ne sme manj kot treh novih držav ustanoviti, in ne več kot o. Te držav© so bile: Ohio, In- diana, Illinois, Michigan in Wisconsin. Kasneje je nastala še kot šesta: Minnesota. Naseljencem po,teh novih kolonij-skih državah je bilo pred vsem dovoljeno prosto in svobodno bogoslužje; dalje je bila za razne prestopke določena razprava pred poroto in za vedno odpravljeno suženjstvo. Vlada naj iji tudi v teh novih državah zgradila potrebne ljudske šole in skrbela za obrazbo. Velikega pomena za države na severozapadu je bila določba glede prepovedi sužen9tva, kajti svobodno gibanje ljudstva }v teh pokrajinah je severozapad kmalo povzdignilo med tem ko se je na jugu suženjstvo vedno bolj širilo. Zemljo na južni strani reka Ohio so si hotele razdeliti kolo« nije: Virginia, Severna Ka-rolina, Južna Karolma in Georgia. Južna Karolina je vendar 1. 1787 od te zahteve odstopila. Na zapadni strani gorovja Severne Karoline, so ta-mošnji stanovniki zatem ustanovili svojo posebno neodvisno državico, Tennesse; .končno, (1. 1790) je pa ista postala last Združenih( držav. Leta 1792 je Virginia dovolila ustanovitev nove sosedne države, Kentucky, med tem ko sta se Alabama in Mississippi odcepili od Georgije in postali last narodne vlade. Shaysova ustaja. Nepopolni člen konfederacije. Združene države so torej postale samostojne in neodvisne. Vsejbi še šlo, če bi iste tako v dolgu ne tičale; ta jim je delal največje preglavice. Državni, oziroraa vojni dol^j je tako narastel, da vojaki niti svoje zaslužene plače niso dobili. Račumi se, da so bile tedanjo kolonijske države za 140 milijonov dol. prekratke. Francija sama je v tej vojni potrošila okrog 60 milijonov; dolg Anglije je pa vsled te vojne na-rastel ita 575 milijonov dol. Vsled te denarne krize jo prišel papirnati denar v Združenih državah kmalo ob vso svojo veljavo in vsepovsod je kazalo na slabo. Na zapadni strani države Mass. še farmer-ji niti zahtevanih davkov niso mogli plačati, Vsled česar so jim oblasti zarubile živino in njih posestva. To je povzročilo med ljudstvom splošen nemir in nezadovoljnost, da so se spuntali pod poveljstvom Daniel Shav-sa, kapitana kontinentalne armade, ki je s svojimi oboroženimi pristaši napadel sodnijsko hišo v Worcester in Springfield, a je bil naposled nazaj pognan. Iz tega j'q bilo posneti, da so bili ne*kateri členi konfe- deracijske postave prešibki za vzdrževanje močne vlade. Na podlagi teh členov ni imel kongres li i kake pravice postave u-veljavljati:dalje ni smel nalaga ti nobenih davkov; med raznimi državami še ni bila uvedena prosta trgovina; pripetilo se je, da je ta, ali druga država nalagala svoje posebne uvozne in izvozne dvke iz svoje države v kako drugo. Ker je vsled teh pomanjkljivih postav pri tem trgovina in industrija zelo trpela, je tedaj nastala tudi denarna panika. Ker se je gospodarski položaj od dne do dne slabšal, je država Virginia sklicala dekv gate vseh preostalih držav na važno konferenco v Annapolis. Temu klicu se je pa odzvalo samo 5 držav in radi tega ni mogla ta konferenca zaželjene-ga uspeha doseči. Kmalu zatem je bila sklicana druga konvencija ki se je vršila meseca maja 1.1787 v mestu Philadelphia; to je bila konstitucional-na konvencija, ki je bila in ostane, najpomembnejša v zgo« dovinl Združenih držav. (Dalje sledi.) GLASILO K. S. K. JEDNOTE 18. JANUARJA 1922. Iahaja Tubo »redo. ' ;.- , ;; . Kranjiko-Slovenske Katoliške Jednote ▼ Združenih država* _ imenikih.__ Uredniltro in npravniJtvo: Telefon >048. JOLIET, IIX Naročnina: .11.20 .12.00 .$3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION oi the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order. luoed every Wednesday. 1004 N. Chicago St OFFICE: Phone: 1048. JOLIET, ILL. Subscription price: ....................$1.20 Por Nonmembers ..... ttri» Pnr*ia«i Cr\nmtrtM . . . . . •••>< »v. * • •».»• ••»•"< Uspehi in posledice razoroževalne konference. V Washingtonu, glavnem mestu Združenih držav se vrši že več tednov toliko livalisana razoroževalna konferenca. Dosedaj se je na isti predlagalo, podpisalo in sklenilo že marsikaj važnega, kar bo menda ostalo samo na papirju? Odpravljena so sporna vprašanja, ki povzročajo med posameznimi državami največje zlo na svetu — vojno. Odpravljeni je ^prevelika oborožena sila za posamezne države; zmanjšano je število ar- Shod jo sklical znani.milijonar arice, submarink; odpravljena je vporaba strupe- A. D. Plamondon, ki je tudi za. made, mornarice nega plina v vojni, bombardiranje mest iz aeroplanov, itd. Na podlagi teh odprav je sploh vsaka na dalj na vojna nemogoča ?— Bomo videli, čeravno ne več mi, morda pa naši potomci f Ideja preds. Hardinga za sklicanje te razoroževalne konference je bila v obče na mestu, ampak način -delovanja iste ni pravilen, ker ima na tej knofereci samo velika petorica odločilno besedo. Ta velika petoricaa sestoja iz delegatov: Anglije, Francije, Italije, Združenih držav in Japonske. Vsako važno vprašanje sestavi ter po svojem rešuje edino/le označena'petorica. Ali ima samo teh 5 držav pravico diktirati ceflemu svetu? Določati važne vladne točke tej, ali oni državi? Braniti ji način vlade? itd.?—Gotovo da ne! Kakor je dosedaj dosegla znana Liga narodov svoj neuspeh, tako na Ellis Island in kako se mu Najdete jih vse povsod: na dr- tam godi, ko je zadržan. Secre-žavnih cestah, skrivnih stezah j tary 0f Labor James J. Davis in po voglih mest, da že elrng drugemixna pete stopajo. * Ti agenti? se mucže bolj kot bolhe in žabe v Egiptu. Vsak trgovec in podjetnik v Chicagu lahko takega agenta žc s* komolcem zadene, ker so nm ti zvezni ogleduhi vedno za petami.^ Niti privatnim h!-šam ne "pri zanašajo, kjer izvršuj jo razne preiskave. Po je osebno preiskal predlagane reforme in jih odobril. Enoglasna priporočila odbora ki jih bo priseljeniški komisar Tod začel takoj udojstvo-vati, so sledeča: Ustanovi se uradno mesto ravnatelja za informacije (Director of Information), ki bo naravnost podložen priseljeniškemu komisarju in ki bo nače-loval socijalni oskrbi na Ellis Island. Za to službo so bila zagotovljena znatna finančna Sredstvo. T Imenovani bodo tolmači, ki naj govorijo več jezikov in i-majo izkušnjo v socijalni oskrbi, za službo med priseljenci, ki čakajo na inšpekcijo, tekom katere dobe iz umljivih razlogov priseljenec ne sme priti v direktno dotiko s prijatelji ali sorodniki. Izdeluje se načrt, po katerem naj se omogoči sistematična zamenjava dovoljenih informacij med zadržanim priseljencem in prijatelji, ki čakajo nanj, kakor tudi obveščanje družin o stanju onih priseljencev, ki se nahajajo v bolnišnici. Za ženske, ki imajo s seboj deco, uredijo se znatno zboljša-na bivališča po dnevu in ,po noči, in izkušen strokovnjak, bo nadzoroval prehrano otrok. Glede perila za rabo zadržanih priseljencev se uvedejo znatna zboljšanja. Zastopniki privatnih dobrodelnih ustanov, ki imajo pristop na priseljeniško postajo, smejo pomagati v splošni socijalni oskrbi vprid priseljencem pod vodstvom uradnega ravnatelja za informacijo, morajo se pa poprej podvreči izpitu. Ob nedeljah bo preskrbljeno za službo božjo v treh verah, katoliški, židovski in protestantski, in — ako je treba — tudi v drugih verskih izpovedih, i * Ako priseljenec ni pripuščen in je deportiran, naj se mu razloži vzrok za to; istotako tudi sorodnikom in prijateljem, ki se zanj zanimajo. Osebe v službi socijalne oskrbe naj bodo pri roki ob vsaki uri, in ne le po dnevu, kakor dosedaj. Sedaj nikaka informacijska ali oskrbna služba ni na razpolago priseljencem, dokler niso bili popolnoma pregledani, in ako je bil priseljenec zadržan za poseben pregled (special inquiry), je bilo dostikrat potrebno izključiti ga za mnogo tednov iz vsakega stika z občinstvom. Pod novim načrtom bodo uradni tolmači sprejemali priseljence, ko se izkrcavajo iz parnika, jih sipremljali • a Ellis Island, in informacijska služba bo priseljencem na razpolago tekom vse dobe, ko so zadržan na priseljeniški postaji. Dosedaj so morali priseljenci čakati v čolnu, ki jih je prevozil na Ellis Island, dokler je prišla njihova vrsta za zdravniški pregled; od sedaj naprej se bodo izkrcali iz čolna v ko-modne in prostorne čakalnice, kjer bodo čakali na zdravniški pregled. Z njimi se bodo nahajali uradni tolmači. Poprej so Je mala deteta dobi vala.mleka in biskitov, oel sedaj pa bodo dobivale vse ženske in otroci v jedilnici pri obedu in v njihovih sobah med obedi in pred spanjem. Po noči bo postrež-nik na razpolago. Vsled prereditve prostorov se bo velika dvorana v pritličju glavnega poslopja, ki se sedaj rabi za prodajo železniških voznih listkov in menjanje denarja, od seelaj naprej rabila kot dnevno bivališče za zadržane ženske in otroke. V tem prostoru se bodp nahajale priprave za oskrbo dece in matere in deca bodo od tam imele direkten pristop na dvorišče, ki bo urejeno kot zabavišče za deco. Druge prostorne sobe z razgledom na Uiorje bodo urejene kot dnevno bivališče drugih zadržanih priseljencev, tako da bodo vsi priseljenci, ki morajo nekaj časa*ostati na o-toku, imeli na razpolago komfortne in prijetne prostore s pristopom na sprehajališča pod milim nebom. Prostorna zunanja soba se bo preuredila kot spalnica za ženske in deco, ki so sedaj prisiljene rabiti občno spalnico, kjer spijo vsi priseljenci. Ko se ta načrt popolnoma izvede, bodo razmere, pod katerim morajo živeti priseljenci, zadržani na ®llh> Island, so razmerno zboljšanc. Delo posvetovalnega odbora se bo raztezalo tudi na druga pristanišča kakor tudi na preiskavo raznjer, pod katerimi se priseljenci prevažajo na mesta v notranjosti, kamor so namenjeni; zlasti se bodo preiskovale dotične r&zmere oh dveh naj važnejših križiščih, Pittsburgh in Chicago. J. O. P. L. I. S. OLAJŠAVA PRI POVRAČA-NJU PREPLAČANIH DAVKOV. New York.—Vsled odloka Treasury Department, ki je stopila v veljavo dne 16. dec. so bile uvedene znatne olajšave v svrho hitrega poravnavanja davko-plačevalčevih tirjatev za povračilo in znižanje federalnih davkov. Dosedaj ako so davčne oblasti ob pregledu do-liodarinskih prijav (income tax return) dognale, da je bil elo-hodninski davek previsoko izračunan oziroma preplačan, je bil davkoplačevalec povabljen, naj vlado prosi za znižanje naloženega davka oziroma za povračilo preplačanega davka. Taka prošnja je potem čakala na rešitev dokler je prišla na vrsto. Ker je bilo jako mnogo teh prošenj, se je stvar precej zavlačevala. Po 15. decembru pa davčne oblasti ne bodo več povabile davkoplačevalca, naj vloži prošnjo za povr&čilo >davkov, plačanih čez znesek, ki ga zakonito dolguje, marveč bo on dobil naravnost potrdilo, da so mu naložili previsok davek, (Certificate of Overassessment) in Ček v povračilo preplačanega davka. Ako davkoplačevalec ne dolguje del dohodninskega davka, se preplačilo vporabi v poravnavo še dolžnega zneska in ostanek se takoj povrne. To postopanje bo v veliko korist toliko za davkoplačevalca, kolikor za vlado, kajti odpravlja notrebo*posebne prošnje s strani davkoplačevalca in zmanjšuje delo urada za reševanje davit oplačevalče v ih tirjatev. Davkoplačevalci smejo tudi sedaj vložiti prošnje za znižanje oziroma povračilo davka, ali pričakuje se, da bo nova odredba znatno znižala številp teh prošenj. Dohodninski urad se trudi, da reši vse še nerešene prošnje tekom šestih mesecev Ln da bo kasneje reševal iste kar sproti. Po dohodninskem zakonu od 1. 1921 je vlada v nekaterih okoliščinah dolžna plačila do dneva povračila. Nova oelredba bo znatno znižala znesek teh obresti, ki jih vlada mora plačati. J. O. F. L. I. S. IZŠLA JE 8. (januarska) številka mladinskega mesečnika " Angelček " s sleelečo vsebino: Slovenski del: K Novem letu (pesem)—Ste-pin. Poročilo Mladinskega oddelka—Jos. Zalar. Peter Ro-kodelcič (povest —konec)—I-van Tomšič. Otrok pod cvetočo jablano (pesem)—Ivsaver Meško. f Rt. Rev. Jakob Trobec D. D. Sola. Mesec januar. Zabavni kotiček. Rešitev u-gank. Dopisi in naloge. Angleški del: Bethlehem (Poem)'—By a Sister of Mercy. Christmas Bov—By Mary Clark Jacobs. Honesty Always Leads. Hew the Fox Fooled the Bear. Sporting Page: The Bovs* Game—By Rev. M. J. B. Football Coach Prays for Success oi Team. Puazle Land. Upravništvo "Angelčka" naznanja, da je vsem tajnikom in tajnicam dne 16. t. m. po pošti brezplačno na ogled «*lpos-lalr. 5 iztisov Angelčka št 7 in 5 iztisov št. 8. Skušajte te številke razprodati, ali jih pa razdelile članom nsi prihodnji seji. Celoletna naročnina znaša $1, za pol leta 60c; posamezne številke pa 10c. Nerazpečanih iztisov nam ni treba vračati. • "U- JIHTI ^ GliASILO K. S. K. JEDNOTE 18. JANUARJA 1922. UftMorljtca v Jolietu, UL, da« 2. aprila 1®4. Inkorporirat* m Itiift* državi Illinois, dne 12. januarja, 1898, GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1041 oa ustanovitve do 1. decembra 1921 skupna izplačana podpora $2,005.368.00 GLAVNI URADNIKI: JGlavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. hickory St. Joliet, HI I. podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik John Mravintz, 1C22 East Ohio St, N. S Pittsburgh, Pa. Glavni taj pa> P;edsednica 58. Druitvo sv. Jožefa, Irwin, Pa_ 1 a5car- 4908 Hatfield St. Tajnica Jo- Pred$ednik Anton Zupančič, R. F. D.|«ephina Fortun, 4811 Hatfield St. Za- 2, Irwin Pennsylvania. Tajnik Thos. stopnica Ana Solomon 4811 Hatfield 1 fozian. 1220 Eiler Ave. — Tajnica Oblak, Box 223, Manor, Pa. Zastop- St. Redna mesečna seja se vrši vsa- ^ Krasovich. 2700 Oakland Ave. nik Thos. Oblak, box 223, Manor Pa. ko četrto nedeljo v K. S. Domu ^ast°P- Jvana Okorn, 1223 Bohmon Redna mesečna seja se vrši vsako dru- 83. Druitvo .v Alojzija, Planning J ^ICd^e T^Tko^o^ go nedelo v društveni dvorani. Kan«. Predsednik Joseph Geramt, | dvorani ivozjanovi 59. Druitvo sv. Cirila in Metoda, E- R. R. 2, Pittsburg, Kans. Tajnik An veleth, Minn. — Predsednik Dominik tonSk ubitz, R. R. 2, box 64, Pittsburg Blatnik, Box 735. Taj.nak Frank Pe- Kans. Zastopnik Frank Lintz, R. R. ESL ^ox 802- ^stopnik John 2f Cherokee, Kans. Redna mesečna kuzma 108 Norman Ave. Redna me- seja ge yrSi ^ ^ q ečna seja se vrs, vsako drugo nede- Uheherjevi dvorani ||fiiiB Uo v M. Sttpeticevi dvorami. g4 DruitVo Marije Sedem ^^ 60. Druitvo sv. Janeza Krst., Weno- Trimountain, Mich. Predsednik Jona, 111., Predsednik Joseph Orsen box šip Judnich, P. O. bor 24. Taj. in za-197—Tajnik Josip Blatnik, Box 244 stopnik Vide Radosevich, box 54 Tri 7astop. Jakob Oražen Box 197. Redna mountain, Mich. Redna mesečna se- _____ mesečna seja se vrši vsako prvo so- Na se v« vsako tretjo nedeljo pri taj-J- Predsednic« Ivanka Tezalt 1012 N. boto v mesecu v dvorani društva sv. niku- Chicago :St.—Tajnica Katie Zadel, 219 Petra N. H. Z. 85. Druitvo M. Čist Spoč., Lorain, 1,se Ave. Homewood. — Zastopnica fit n™Sf™ lurs*,..!. \Oh\o. — Predsednica Mrs. Mary Bom- Mary letina 1011 N. Chicago St. Jo- „ V lw7aeia' xoun8- bach, 1749 E. 32 St. Tajnica Angela|het- mesečna seja se vrši vsako stown, Ohio. Predsednik Ivan Bajs, Rovan, 1680 E. 33 St. Zastopnica Mary Prv<> nedeljo v stari šoli. 2 Eagle St., Carnegie Hotel. Tajnik Ambrožič, 1760 E. 29 St. Redna Imftro Mavračič, 58 Cypress St. Za- mesečna seja se vrši vsako drugo ne-! 109, Dru^tv° »v« Družine AUiquippa, stopnik Rade Radojčič, 803 Rayen Av. deljo v A Virantovi dvorani Pa*.~: Predsednik John Jager, box 137. Redna mesečna seja se vrši vsako 86. Druitvo »v. Srca Marije, Rock 7Tajni.^ohan RuPnik. — tretjo nedeljo na 1267 W. Federal St. Spring«, Wyo. - Predsednica Terezi-! Anton. Zagar, Bx. 238 - v Timlins dvorani. ja Potočnik, 674 Ahsay Ave. .Tajnica , °a ®e,Secna. vrSi v,ako 62. Druitvo sv. Petra in Pavla, Bra- Ivana Ferlic, 211 Sherman Street drug® °cdeIj0 Pn blagajniku, dley, 111. Predsednik John Pezdertz, — Zastopnica Frančiška Mrak, box!*10' Drustv0 «v- J Barberton, P. O. box 194. Tajnik Frank Gerde- 253. Redna mesečna seja se vrši vsa- 7" MatiJa Miheldč, sich, box 41. Zastopnik Math Stefa- ko drugo nedeljo v Slovenskem Domu. i . "' J>ox 182A ~ Taimk J°»*Ph nich box 340. Redna mesečna seja se 87. Druitvo «v. Anton« Padov„ Jo-1 *49 Cen*" ^ - Z^topnik vrši Vsako prvo nedeljo v cerkveni liet. UL - Predsednik Rud. Kuleto,! ^™ FoIja3!ec. 906 W- Tu45c- Ave-~ 1510 Cora St Tajnik Geo. Plut 712 j R(\dna m«secn» se vrši vsako 3. N Broadway. Zastopnik Anthony, v »lovenski dvorani na Mul- Kochevar, 1318 N. Hickory St. Redna M*"* St seja se vrši vsako drugo nedeljo v m* Društvo «v. Srca Marije, Bar-stari šolski dvorani. berton, Ohio. — Predsednica Jennie 88. Druitvo sv. Alojzija, Mohawk, Okolish, 218 Liberty Ave.,.— Tajnica Mich. —Predsednik George Hribljan, Ana Sigmund, 223 Melvin St. — Za-box 104, Ahmeek, Mich. Tajnik in; stopnica Uršula Donnish, 436 Bolivar astopnik Josip N. Rozich, P. O. Box Rd. — Redna mesečna seja se vrši vsa-287, Ahmeek, Mich. Red sn6 s^ 22nd St — Tajnik 631 E. 49 Ave. — Zastopnik John 69. Druitvo sv. Jožefa, Great Falls, Anton Kratsovec, 1520 Jefferson St. Za Turk 4927 Pearl St. — Redna meseč-Mont—Predsednik Geo. Stariha, 2209 stopnik Josip Skof, 1527 Madison St na seja se vrši visak drugi četrtek zve-N. 6th Ave. Tajmik Frank Ursich, So. Redna mesečna seja se vrši vsa- čer v Domu slovesk. društev. 4468 2227—8th Ave., North. Zastopnik Ja- ](0 prYO soboto v mesecu zvečer v j Washington St kob Stariha, 1711 — 6th Ave. North. urvatsko-Slovenski cerkveni dvorani, j 114. Društvo Marije Milost Polne, Redna mesečna seja se vrši vsako tret- 9L Druitvo sv. Petre in P«vU, Ran- j Steelton, Pa. — Predsednica Marija jo soboto v Steel Bldg. na 2222—7th ^ p^ p> q Braddock, Pa.—Pred- Starasinich, 764 So. 2 St, Steelton, Ave- N* sedmik Josip Rudman. box 189 RFp.! Pa. — Tajnica Mary Lončarič, 412 70. Druitvo sv. Srca Jezusovega, St. Wilkinsburg, Pa. ' Tajnik George I So. 2nd St., Steelton, Pa. — Zastop- Louis, Mo. — Predsednik John Bnko- KroteCf 131—4th-St Rankin P. O. nica Mary Lončarich, 412 So. 2nd St, vic 2907 Texas Ave. Tajnik Ru- Braddockf Pa> Zastopmk John Ritma-1 Steelton, Pa. — Redna mesečna seja dolf Grabnjan 2217 South 2 St. Za- „ichf 123_2 St Ratlkin, P. O. Brad- se vrši vsako ^etjo nea, ,o v dr. Sv. stopnik Anton Bukovitz, 3400 So. Sec- jock Pa^ Redna mesečna seja se vrši j Alojzija dvorani. ond St Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Hrvatski dvo- J - . vsako tretjo nedeljo na 1035 Chantean rani u Rain. rirfn p t . ^ ^ ^ v _ , -City Kans.—Predsednica Katy Majer- Ave- 92. Druitvo sv. Barbare. Pittsburg, [ lc 415 N 5 St Tajnica Marija Anži. 71. Druitvo sv. Antona Pad. Crabb- Pa. — Predsednica Milka Car, 248 ^ 519 spitlog ave. Zastopnica Mary tree, Pa. — Predsednik Josip Pusich, Main St Tajnica Marija Novogradac j Derčar) Splitlog Ave.—Redna me-Crabb Tree Pa. Tajnik in zastopnik 4820 Harrison St. Zastopnica Marija j sečna geja se vrši vsako drugo nede-Andrej Jereb, Box 92, Crabb Tree, Pa. Kostelac, 4931 Hatfield St.^ Vsi v [ {.q y SIovenski ,cerkveni dvorani na Mesečna seja se vrši vsako prvo nede- Pittsburgh, Pju Redna mesečna seja -15 Qhio Ayc Ijo v prostorih A. Jereb-a. j £ vrši vsak° nede,JO V Be"et" | n8. Društvo sv. Pavla, Little Falls, 72. Druitvo sv. Antona Pad., Ely, Minn.—Predsed. Jerry Janeiro, Box I *»• T^'\I So. William St. Tajnik Frank Gart-A. M. Tajnik John Otrin, box 322. Za- ^inn.-Predsed^ John Kodie- | ^ ^ ^ _3Zastopni^ Fran< stopnik Jo^ph Palcher, box 385. ^q^^^^^J^lonw^ 38 Douglas St - Redna John ' Znidarsich, 413 W. Maple St; mesečna seja se vrši vsako tretjo ne vrs; vsako dru- deljo na 18 Seeley St ob 1 uri pop. na mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo po 10. uri dop. v S. N. Domu 73. Druitvo sv. Jurja, Toluca, 111. — Predsednik Ivan Rački, box 241. Tajnik John Rosich, P. O. Box 101 Zastopnik Vincent Rachki Box 133. Redna seja se vrši vsakega 16. v mesecu v prostorih Mike Johanes. 74. Druitvo sv. Barbare, Springfield, Redna mesečna seja se vrši vsako dru go nedeljo v Sartorjevi dvorani ob 2. popoldne. 94. Druitvo Marije Zdravje Bolnikov, Sublet Wyo. — Predsednik Joe Rakun, box 85. Taj. John Krumpač-nik, box 122. Zastopnik John Pagon, IU.-1Predsednik' Frank- Kužiiik 912 box 192. Redna mesečna sej?. So. 16th St., Springfield, IU. Tajnik se vrši vsako drugo nedeljo v Raku Anton Kužnik 1201 So. 19th St. Za- .novi dvorani dopoldne ob 10. uri. Stopnik Stefan Lach, 1901 E. S. Grand g5 Druitvo sv. Alojzija, Broughton, Ave. Redna seja se vrši vsako drugo pa<_Predsednik Frank Moravč, box nedeljo v mesecu v dvorani v župnišču. 237. Tajnik Anton Ipavec, box 123. 75. Društvo Vit. sv. Martina, La Zastopnik Jakob Brule, box 197. Red-Salle, IU.—Predsednik Ignac Jordan, na mesečna seja se vrši vsako drugo R. R. 3 Box 7 C. Taj. Frank Malli. 1 nedeljo v društveni dvorani. R. 1 S. Vincenes Av. Zast. Josip Bre-1 g7 Društvo sv. Barbare, Mt Olive, gach, 437 Crossat St Redna seja se vrši vsako 3. nedeljo v slovenski cerkveni dvorani ob 2. uri popoldne. 77. Druitvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik Anton Ži- I1L—Prelsednik Paul Krivačič. P. O. — Tajnik Anton Goršič, Bo* 781. — Zastopnik Marko Trgovčič, Box 706 Mt. Olive, IU. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. P. gon, P. O. box 481. Tajnik John Oso- Hali. lin, box 492. Zastopnik Anton Bokal gg D^tvo sv. Treh Kraljev, Rock- box 552. Redna mesečna seja se vrši dale> p q JoUet, lil — Predsednik vsako drugo nedeljo dopoldne v Me- oberstar 126 Central St. Tajnik stni dvtfrani. m 78. Druitvo Marije Pomagaj, Chicago, 111.—Predsednica Mrs. Mary Gre-gorich, 2326 S. Hamlin Ave. Taj. Mary Blaj, 1853 W . 21.. St. Zastopnica Gertrude Volkar, 2110 W. 21st Place. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. Josip Snedic, 203 Davis Ave.—Zastopnik Frank Bolte, 820 Moen Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako prv£> nedeljo v A Mavričevi dvorani. 100. Društvo sv. Jurija, Latuda, Utah. Predsednik, tajnik in zastopnik: Anton Težak, Latuda, via Hel- 79. Društvo Marije Pomagaj, Wau-1 Per. Utah: Metoda kegan, Ill.-Predsed. John P. Hladnik, I 101—Druitvo sv. Cmla in Metod«, _ _ Predsednik John nik John Zalar, 1016 McAiiker Ave.", | Lešnjaic, T706 E. 32 St-Tajnik Alojz 88^10 St. North Chicago, 111. Taj-1 Lorain., Ohio. N. Chicago, 111. Zastop. Ant. Bonač I Konjar. 1665 E._ 33 St - Zastopnik 121 Adams Street, Waukegan, I Louis Balant, 1/77 L. 29 St.- Red 119. Druitvo Marije Pom, Rockdale, P. O. Joliet, IU. — Predsednica Ana Marentich, 107 Stilwell Ave. Tajnica Agnes Piškur, 111 Central ave. Zastopnica Rose Jagodnik, 1124 Moen Av . Redna mesečna seja se vrši sako drugo sredo v šolski dvorani 120. Društvo sv. Anet Forest City, Fa.—Predsednica Marjeta Zalar, P. O. Box 448. Tajnica Mrs. Paulina Osolin, box 492. Zastopnica Mrs. An Gercham P. O. Box 8. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mestni dvorana. 121. Društvo Marije Pom, Little Falls, N. Y. — Predsednica Katy Mrz-likar, 63 Flint Ave. Tajnica Mary, Albrecht, 34 Douglas St Zastopnica Jennie Istenič, 37 So. Ann St Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo na 36 Danube St. 122. Društvo sv. Jožefa. Rock Springs, Wyo. — Predsednik Matevž Fcrlich, 211 Sherman St. Tajnik Matt Leskovec, P. O. Box 547. Zastopnik Fiank Plemel, care of Rock Springs Nat'l Bank, Rock Springs, Wyo. — Redna mesečna seja se vrši vsako fetjo nedeljo v Slovenskem Domu. 123. Društvo sv. Ane Bridgeport, Ohio. — Predsednica Marija Hoge R. F. D. No. 2 Bx. 29 Bridgeport. Ohio. Tajnica Ana Smrekar, box 117 Lansing, O. Zastopnici Ivana Hočevar, R. F. D. 2, box 29, Bridgeport, O.— Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Boydsville, Ohio. 126. Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. — Predsednik Martin Oberžan, — ■ GLASILO K. S. K. JEDNOTE 18. JAGUARJA 1922. *ox 72. Tajnik in zastopnik Mtrtn )berzan Box 72. West Mineral, Kana. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v tajnikovem prostoru 127. Društvo «▼. Ane, Waukegan, hi, __ Predsednica Mts. Aria Artač, 1402 Wadsworth Ave. Waukegan, IIL Tajnica Katherine Mausar, 1013 So. Sheridan Rd-, Waukegan, III Zastopnica Jera Opeka, 26 Lenox Ave., North Chicago, 111. Redna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v Šolski dvorani. 128. Društvo »v. Barbare, Etna, P. O. Sharpsburg, Pa. — Predsednica Katy Protulipac, 37 Sycamore St Tajnica in zastopnica Katarina Cvite-sič, 4 Freeport St., Etna, P. O. Sharpsburg, Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedelio ▼ Hrvat Slov. Domu na 28 Bridge St, Etna.Pa 129. Društvo Marije Pom., South Omaha, Nebr. — Predsednica Ana Oštir, 271 So. Eleventh St. Tajnica Marija Oštir, 2521 So. Seventh St. — Zastopnica Ama Urek, 4009 Boyd St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo na 1417 Sb. 12 St. 130. Društvo sv. Pavla, DeKalb, 111. —Predsednik Paul Koshir. 1403 State St Taj. Math Kaisher, 820 E. Garden St Zastopnik Math Kaisher, 820 E. Garden St Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo na 1403 State St ob 9ih dopoldne. 131. Društvo Marije Roš. Venca, Aurora, MPn. — Pred. Elija Smolič, P. O. box 403. Taj. Frank Kerzich, P. O. box 494. Zastopnik John Roblek Lock box 14. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov dr. dvorani; pričetek ob pol. 9. uri dop. 132. Društvo sv. Roka, Frontenac, Kana. — Predsednik Anton Oraien, box 147, Frontenac, Kans. Tajnik in zastopnik Frank Erznožnik box 410. Redna mesečna seja se vrii vsako drngo nedeljo v Zadružni dvorani 133. Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. —v Predsednica Anna Krčmarček, 399 Boindy St. Taj. Mary Krznarich, 207 Kennedy St Zastopnica Maria Mukavec, 207 Bundy St. Redna mesečna seja se vrii vsako drugo nedeljo v P. Mukavetz dvorani. * 134. Društvo Ane Indianapolis. Ind.—Predsednica Frančiška Stergar 768 N. Warman Ave. Tajnica Mary I>ugar, 919 N. Warman Ave. Zastop niča Framčiška Stergar. 768 N. War man Ave. Redna mesečna seja se vr ši vtsako prvo nedeljo v Gačnikov dvorani. 135. Društvo sv. Cir. in Met, Gil bert, Minn.—Predsednik Leo Kukar bor 246. Tajnik Frank Koshar, bo* 553. Zastopnik Anton Erchul, box 214. Redna mesečna seja se vrši v A Indihar dvorani ob 7ih zvečer vsako tretjo nedeljo. -» 136. Društvo sv. Družine, Willard Wis. — Predsed. John Rovtar "Hap py" P. O. Willard, Wis. Taj. Lud. Pe-rušek. b 15. Tioga, Wis. Zastop. John Bajuk. box 13, Willard, Wis. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo po prvi sv. maš v pritičlju župnišča na Willard Wis. 139. Društvo Ane, La Salle, IIL —Predsednica Rozalija Urbane, 1031-4th St Tajnica Maria Kastigar, 1146 7th St. Zastopnica Marija Baznik 932—4th St. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Cerkveni dvorani. 140. Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111.—Predsednica Marija Mlakar, 1800 So. 15th St. Tajnica Mary J. Kuinik, 1201 So. 19th St Zastopnica Ana Librič, 1212 E. Stuart St, Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenski šolL 143. Društvo sv. Janeza Krst, Joliet IIL Predsednik Joaeph M. Grill. 120e North Broadway. Tajnik Steve" G. Vertin, 1004 N. Chicago St Zastopnik Rev. John Plevnik, 810 North Chicago St Redma mesečna seja se vrsi vsako tretjo nedeljo v šolski dvorani. 144. Društvo sv. Cir. in Met, Sheboygan, Wis. — Predsednik Jakob Prcstor, 1012 Kentucky Ave. Tajnik John Udovich, 1019 Indiana Ave. Zastopnik John Grandlich 1103 N. 8th St. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani. 145. Društvo sv. Valentin«, Beaver Falls, Pa. — Predsednik Ignac Krk-lec, 1832—3rd Ave. Tajnik Nikola Klepeč, 1834—3rd Ave. Zastopnik Iv. Flajnik. 215 Front St. Fallston, Pa. Redna mesečna seja >se vrši vsako drugo nedeljo v Hrv. Slov. cerkveni dvorani v New Brighton, Pa. 146. Društvo sv. Jožefa, Cleveland, Ohio. — Predsednik Anton Kovač, 7612 Union Ave. Tajnik Domin. Blatnik, 3550 E. 81 St. Zastopnik Anton Skufca, 3552 E. 78 St. Redna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v S. X. Domu ob 1. pop. 147. Društvo Marije Pom., Rankin, P. O. Braddock, Pa. — Predsednica Barbara Gozdanovič, 318—3rd St. — Tajnica Frances Jurinak, 138—4th St — Zastopnica Ana Kroteč, 131—4th St. Redna mesečna seja se vrši vsako 3. nedeljo v cerkveni dvorani. 14& Društvo sv. Jožefa, Bridgeport, Conn. — Predsednik Jurij Ferenčak, 176 Spruce St. Tajnik Ivan Kocet. 143 Spruce St. Zastopnik JosipRezon,-ja, 320 Hancock Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkvenem pritličju. 150. Društvo sv. Ane, Cleveland, Ohio. — Predsed. Mrs. Josie Smre-kar, 3559 E. 80 St. Tajnica Miss Agnes Bobnar, 3522 E. 81 St. Zastopnica Terezija Godec, 3555 E. 80 St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v S. N. Domu. 152. Društvo sv. Mihaela, So. Deer-ing, 111. — Predsednik Luka Mata-nich, 2524 East 109tli St. Tajnik Geo. Pavičič, 10840 Torrence Ave. Zastopnik Anton Pešut. 9656 Commerc. ave. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Doffy dvorani ob 2. uri pop. 153. Društvo sv. Jeronima. Canon j-. burg. Pa. — Predsednik John Jakše P. O. Bx. 38. Tajnik in zastopnik John Pelhan Box 174, Houston, Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako pr-o ned. v prostorih rojaka A. Bevca. 154. Društvo Marije Majnika, Peo- ria, 111. — Predsednik Ig. TerLep, 610 Oakland Ave. Tajnk Josip Kocjan, 419 S. Park Ave. Zastopnik Jo-ssf Kuhel, 319 Easton Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo popcxklne na 319 Easton St. 156. Društvo sv. Ane, Chisholm, Minn. — Predsednica Mary Pucelj 23 W. Poplar St. Tajnica Miss Mary Champa, 311 W. Poplar St. Zastopnica Carolina Baraga, 326 W. Poplar St. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo ndeeljo v Ljudski čitalnici. 157. Društvo Kraljice Majnika. Sheboygan Wis.—Predsednica Marjeta Eržen, 1420 Geele Ave. Taj. Mary PrisTand, 723 Georgia Ave. Zastop-nca Mary Godec 520 X. Water Street. Redna mseečna seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu v cerkv. dvor. 158. Društvo sv. Antona Padov. Hostetter, Pa. — Predsednik Martin Umrl jo 12. doc. v Sostrem tudi dva (kapetana. Ko jo frančiškan p. Fmanuel Jarc. prišel stražnik napovedati po-Umrl je 14. decembra pri sv. licijsko uro, so civilisti, kakor Lovrencu pri Mariboru župnik spodobi zavednim državlja-Tvan Vedočnik star 39 let. nom, mirno odšli domov, omen-Umrl je Ljubljani Franc An-.jena kapetana, katerih imena žic, gostilničiar in mesar nazal &e nismo izvedeli pa sta kri- Karlovski cesti. Krivica ob demarkacijski črti. Jz novo Oslice se poroča: Odkar so dospele obmejne, čete, se vedno godijo grozni slučaji. Ubogi kmetje, ki imajo posestvo ravno ob demarkacijski črti v sosednem ozemlju, sploh ne vedo, kam spadajo. Davke in druge- doklade plačujejo v Jugoslaviji, ker imajo na o-beh straneh zemljo. Hoditi pa ne smejo po svoji zorni ji, ker ne pustijo obmejne čete in pravijo: vi ste* Italijani. To je res velika krivica, ker nimajo nikoder nobene državljanske pravice in sploh ne spadajo k 'nobeni državi. Opozarjamo višjo oblast, naj te raaumc p- redi in naj se določijo državne meje. Sv. Križ pri Moravčah. Na praznik Brezmadežnega spočetja Marije Device smo i-meli pri naši podražili cerkvi 2abkar*~Box "183. TajnflT Joe Z*akra£ J lepo slovesnost zaradi novih šek. box 12, Pleasant Unity, Pa. Za- j Zvonov. Opravili SO jo liaš g. stopnik Joe Zakrajšek, box 12, Plea-j žUpmk Alojzij Umlauf. Naj-sant Unity Pa. Redna mesečna seja , • j- cerkveni govor, se vrsi vsako prvo nedeljo v Slov. 1 J . . Hrv. Narodnem Domu. potem je bila slovesna SV. nill- 160. Društ. Mar. čist. Spoč. Kansas, ša, pri kateri so peli domači City, Kans.—Predsed. Agnes Zakraj- pevci. Po SV. maši je bila zasek, 521 Sandusky Ave. Tajnica The- h } Delo ^ izvr_ reza Cvrtkovich, 518 Dugarro St. Zast. . 1 v . _r Johana Ješelnik 628, Tenney Avenue. | šili VSi iz domače Vasi; V a- Rcdna meseč. seja se vrši vsako prvo lent in Ribič, Lovrenc Povirek nedeljo v slovenski šolski dvorani. in Janez Povirek. Veseli smo, 161. Društvo sv. Alojzija, Gilbert, j^er imamo zopet dobro ubrane b£ seveda jeklene, pa tu- Gilbert, Minn. Zastopnik Josip Ko-j dl ti prav lepo pojo, tako da se rošec, box 584. Redna mesečna se-1 prikupijo vsakemu, kdor jill !a se vrši vsako tretjo nedeljo v pro sliši torih sobr. Louis V.rbich. j Velike Lašže. 162. Društvo sv. Marije Magdale- le, Cleveland, Ohio. — Predsednica! Sneg in mraz imamo, pa sa.) Helena Mally, 1 lofe E. 63rd St. Taj- j brez tega si božiča skoraj misli-u-'ca Josephine Menart, 1277 Norwood fj ne moremo. — Umrla jo Hri-Rd. Zastopnica Katarina Perme. "33 b j ^ yQy^ SJ Norwood Rd. Redna mesečna seja v --.v, . . v r»T n *e vrši vsaki prvi pondeljek v starana odličnega pristaša SLS dvorani šole sv. Vida. in pestra predsednika okr. 163. Društvo sv. Mihaela Pittsburg, j Kretske ZVOZO g. DoMjakfl iz Pa. — Predsednik Josip Bartolič. 134 Retij. Bila je VZOr krščanske čala na stražnika: «. **maga-TBtiV* in ga psovala še z drugimi neolikanimi priimki, tako da je bil policist primoran e-nega izmed nji aretirati. Nato je drugi kapitan hitel v vojašnico, tam alarmiral cel vod ."O mož in sam z njim na čelu prikorakal pred Kraljevo policijsko ravnateljstvo! Moštvo je .bilo seveda oboroženo s puškami, je obkolilo policijo in kapetan jo zahteval, da se tovariš takoj izpusti. Dobil je odgovor da je policija kapeta-nažo prej izpustila. • Nato j** z moštvom odšel. . Sleparski argentinski agent. Pred kratkim se je pojavil v Mariboru 32-letni Viljem Goe-bel, ki je prigovarjal mladim ljudem in drugim, da naj se ;zselijo v Argentino v Južno A-meriko ter jim opisoval tamkajšnje razmere silno rožnato, kakor da bi bila Argentina obljubljena dežela. Posrečilo se mu je pregovoriti več mla-deaiičev, ki jih je povabil končno v neki Scherbaumov lilev. Tamkaj je izvabil od vsakega po 100 do 200 dinarjev, češ, da potrebuje denar za potne liste. Seveda je bila to premetena sleparija, za katero je policija kmalu izvedela. Goebel je slutil, da so mu za petami in jo ni v bližini nobene vode, se je ogenj širil z veliko naglico n kar požral nogromadene sklade desk in tramov. Visoki og- i njeni stebri so razsvetljevali o-kolico daleč na okrog in gost dim je pokril nebo. Na lice mesta je takoj prihitelo vec požarnih bramb iz bližnjih kra jev, ki se jim je posrečilo, da šo požar nekoliko omejile. Zgoreli so skoraj psi skladi lesa, žaga in stroji, vse last g. Hajn-riharja. škoda je ogromna in se ceni do 4 milijone kron. Pri gašenju so ognjegasceim pomagali tudi delavci, občani in ljudje iz bližnjih! vasi. Le skupnemu napornemu delu vseh se je zahvaliti, da požar ni upe-pelil kolodvora in drugih skladišč, ki so bila v veliki nevarnosti. Ogenj je najbrže nastal vsled neprevidnosti delavcv, ki so kurili ogenj. Italijani hočejo preprečiti študije slovenskih dijakov iz neodrešene Jugoslavije v Ljubljani. Zato zahtevajo, da se mora vsak dijak, ki se hoče peljati domov na počitnice, z-glasiti pri italijanskem konzulu ter plačati za potni list 780 kron. Igra metanje krajcerjev v zrak je prepovedana, ker je sodišče nmenja, da je ta hazardna igra (kjer je vse samo od sreče odvisno). Trije taki igralci so bili zadnji čas obsojeni na 40 dni zapora in 100 dinarjev globe. OB 70 LETNICI P. HUGOLI NA SATTNERJA. Nve vem, če bi našli veliko mož -pomembnih v katerikoli stroki pred vsem pa v umetnosti, ki bi za 70 letnico podarili svojemu narodu najlepše, naj- je še pravočasno odkuril Na i bolj zrelo dovršeno delo, kate-podoben način je osleparil več j roga zvoki še done po naših u-oseb tudi v Celju in Zemunu. w™.;u makre; njeno dobrotnost do revožev pa plačaj Bog! Za naš denar. Načelnik na- Harrar. St. Millvale, Pa. Tajnik Mate Brozenič, 95 ^Mth St. Pbgh, Pa. Zastopnik Mike Sambo1 134— 45 St. Millvale. Pa. Predsednik odbora boles-1 Pbgh'^Pa. 51*3 Dresden Way j v^^ poslanstva v Parizu dobi- režijo Osterman mrtvo v pol ;va živa, neugnana stvariteljs- Seftth, mož, katerih duh in telo Smrtna kosa. v ljubljans- bi bila tako čila, da bi v tej do-kem Leonišču je umrla Terezi- ;bi, ko tudi večina umetnikov .ia Hrehorič, soproga Frana že v mirnem večera uživa sado-JJreliorica, trgovca na Starem; ve. živi jen skega truda in dela, trgu, ter Pavla Malaverh, so- ie snovali načrte in iskali 110-proga višjega nadzornika juž- j vih potov za morda še večja in n0.železnice E. Maleverha. silnejša dela. P. H. Sattner je Nadalje je umrla v Ljubi ja- j eden izmed teh redko sejanih. i Uršula PečSjk, soproga pi- Njegova mladeniška odločnost, sarniškega načelnika. ! njegova neomajna volja in ob- Zagoneten slučaj. vudovanja vredna vztrajnost, V Žiberšah pri Hovtah jcl2- s katero so lotil Asumpcije letna deklica Marija Osterman jo vso preustrojil in nam jo našla svojo mater, 30-letno Te- v riovem žaru predstavil, njego: ni 164. Društvo /'Marije Pomagaj," > a poleg redne plače \še 200 Eveleth, Minn. — Predsednica« Fran- frankov dnevnic na dail, to je ces Gregorič, P. O. Box 22. Tajnica 4000 kron na dan, podnačelnik Marija Anzelc, 808 Adams Avenue.- 15() frailW drugi po 120 fr. Zastop. Marija Shukle, 811 "A" Ave . zahteval V filiali- Redna mesečna seja se vrsi vsako * n t .v . , < tretjo nedeljo v mesecu v cerkven« i čilem odboru, da SC znizajO.dne-dvorami. i vnice na 50 frankov. 163. Društyo Marija Pomoč Kris bo kmet plačeval! Do- tjanov, West AUist Wis. — Predsed-j sedanjih 18 okrajnih glavars-t ca Terezija Jamnik, R. 2, box 343, tey v Sloveniji bodo razdelili Wauwatosa. Wis. Tajnica. France?! rfl711ih načelstev Tre- Janežič, 433—51 ave., West Allis Iv 01 iazinn naceisiev. ire Wis. Zastopnica. Rose Bizjak, 469— ba bo torej 33 novih poslopij 51st Ave., West Allis, Wisconsin. Red- ! samo v Sloveniji, kaj Šele drug- na mesečna seja se vrši vsako drugo | . državnih uradni- nedelo v cerkveni dvorani. . kov v celi državi se bo na ta na. metra globokem studencu. A- ka sila, ki je prav kar dokazal !i se je prigodila nesreča ali pa *udi s tem, da je prenovljeni 166. Hrv. Slov. društvo Presv. Srce Jezusovo, So. Chicago, 111.—Predsednik Nikola Grahovac, 2949 E. 97 St. Tajnik Luka Grahovac, 9006 Burley Avenue. Zastopnik Andro Grahovac. 9618 Escanaba Avenue, vsi v South Chicago, 111. Redna mesečna seja se bo kmet plačeval! vrši • vsako tretjo , sredo v cerkveni j Breme centralizma. čin najmanj popetorilo. To centralistične dobrote so nam poskrbeli samostojneži, poli-cajdemokratje in socialisti. Še lvorani na 2906 E. 96th St. 167. Društvo Kraljica Miru. Thomas, W. Va. — Predsednik John La-hajcar, Box 215, Thomas, W. Va. — Tajnica Josephine Jelene, box 157, Thomas, W. Va. Zastopnik Mihael Vogrin, Bov 521, Thomas. W. Va. Re-dna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v prostorih Mrs. Jelene. 168. Društvo sv. Jožefa, Bethle. hem, Pa. Predsednik Jožef Kerec 932—5 St. S. S. Tajnik Jernej Kopriv-šek, 561 Hillside Ave. Zastopnik Josip Kittek 561 Hillside Ave. Mesečna *eja se vrši vsako drugo nedeljo v' cerkveni dvorani. 169. Društvo sv. Jožefa (Collinwood) Cleveland, O.—Preds. Alojs Koželj,' 717 E. 156 St., Cleveland, O. Tajnica Mary A. Anzlin, 723 E. 156 St. Zastopnica Mary E. Potočnik, 14308 Darley Ave. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v St. Mary's Auditorium. OPOMBA: ..Sobr. društveni tajniki (ice) so na-prošeni, da takoj poročajo vsako pre. membo naslova in sicer glavnemu tajniku Jednote, ter upravništvu "Glasila K. S. K. Jednote." Sloveniji je bilo letos do 10. oktobra predpisano 145 milijonov davkov, štirikrat večji Srbiji s Črno goro 149 milijonov, dvakrat večja Hrvatska z bogato Slavonijo pa 167 milijonov. Navš denar gre na jug in drugi žive od njega, mi pa se krivimo pod davčno težo. Vedno bolj čutimo, kaj je centralizem. Tudi samostojneži čutijo razen Puclja. "Lepa naša domovina". Dne 8. decembra 1921 je poteklo 100 let, kar se je narod i 1 skladatelj hrvatske, a lahko re-cSemo tudi jugoslovanske himne "Lepa naša domovina" Josip Runjanin. V vseh! hrvatskih šolah se je stoletnica svečano praznovala. Po balkaMko. Dne 17. dec. soboto zvečer sta se v "Narodnem domu" v Ljubijani nahajala v restavraciji med civilisti je utopljenka sama iskala smrt, se ne ve. 10,000 aretacij. V pondeljek je zagrebška policija aretirala oratorij sam naučil m ga v d veli) sijajnih koncertih i'sam proizvajal, nas uverja, da bo važne naloge., ki ga še čakajo, nevarnega žepnega tatu. On je j brez težjav izpolnil in važno bil 10.000. oseba, ki je bila are-1 stališče, ki ga je od prvega na-tirana v tekočem letu. Tako | *topa zavzemal v slovenski visokega števila aretacij še ni glasbi, iznova podčrtal in pod- li i lo v Zagrebu. Nesreča. Na ljubljanskem državnem kolodvoru je dne 18. dec. zvečer skočil uslužbenec Franc Borštnar iz poštnega voza na tla. Pri tem pa je padel pod lokomotivo, ki je- slučajno vozila mimo. Borštnar je prišel ob obe nogi in je v bolnici radi izkrvavitve umrl. Krvav čin blaznega. Dne 18. dec. se je zgodil Dobrunjah pod Ljubljano žalosten slučaj. Mož Anžič je nenadoma zblaznel ter z nožem napadel svojo ženo in malo hčerko. Obema je zadal' težke rane. rfčerka je kmalu izdihnila, ženo Jero Anžič pa so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico, kjer bo okrevala. Zblaznelega moža so ukrotili in ga odvedli v bla-znico. Mariborska porota. 60 letni ni požigalec doma svoje žene Filip Rovtar je bil obsojen na 3 leta težke ječe. — Krojaški pomočnik Peter Zorka je—ka-*kor on sam pravi v silobranu ubil pretepača Miha Vrbnjaka. Dobil je 18 mesecev težke ječe. Velik požar pri škof ji Loki. I4, dee. zjutraj kmalu po 5. uri se je vžgalo skladišče drv na žagi g. Hajniriharja pri škofjeloškem kolodvoru. Ker krepil. Pomembnost P. H. Sattner-jevega dela se morda da označiti na sledeči način: Sattn>e?r je po svojem bistvu eklektik, to se pravi: on izbira iz tega,kar najde dobrega doma in drugod, v sebi predela in na svoj posestni način preseja na naša tla. Ne da bi posnemal — svojo samostojno glasbeno osebnost skrbno varuje — ampak on hoče ustvariti za naše razmere in iz našega čustvo-vnja nekaj enakovrednega. Zafo je zlasti v'cerkveni glasbi ' vedno prvačil. Njegovo cerkvene skladbe (doslej menda 14 del, poleg večjega števila skladb v-"Ceciliji" in "Cerkvenem Glasbeniku) se odlikujejo po izraziti melodiji, zajem-ljivi, vedno preko običajnih potov sa dvigajoče harmonične pestrosti, živahnem, samostojnem postopanju glasov. Prav vsled tega, ker je bil vedno v-sak nekoliko spredaj, se po mnogih zborih dlja ni mogel povsem uveljaviti, hraaa je bila zanje prekrepka. Sevetla, če je zbor enlrrat začutil kaj je v Sattaerj^ih 'fck|Wbah, ga nobena še tako osladna plehka stvar ni mogla več zmotiti. SeVeda so tudi ostali sklada- telji poizkušali ž njim vzdržati korak. Če smo torerj danes prepričani, da je cerkvena glasba pri nas dosegla neko omembe vredno višino moramo resnici na 1 jubo reči, da razen Fo-ersterja ni nihcej toliko storil za njen razvoj in napredek kakor p. Ilugoliit Njegovo delovanje v "Cec. društvu" z raznimi poučnimi tečaji je poglavje zase. Nič manjši ni njegov pomen v svetni glasbi. Po svojem značaju svojih skladeb je on izpolnil vrzel po Nedvedu: iz te smeri je poteklo pred vsem pet zborovskih zbirk; posmi iz teh zbirk pojolvsi naši, pa tudi hrvatski- zborjL ! Posebno stališče pa je v novejšem času zavzel kot [prvi skladatelj obrežnih sinfonič-nih pesnitev. "Jeftejeva pri-Bega", "Assumptio", "Oljki", "Soči", "V pepelnični noči" in prenovljena "Assumpcija" so se od 1.1910. sledile v nepretrgani vrsti, ki se še ni ustavila. To pot. je on utrl in dosegel nenavadnih uspehov ter močno dvignil narodovo zaupanje v svoje lastne sile. Njegova velika dela so jasno zasnovana, polna mehkih lepot, pa tudi krepkih mest in mogočnega stopnjevanja. Glasba sama se giblje v romantičnih smerih, iz katerih je vzras-tel. Najlepši je zato tudi tam, kjer ga ne motijo nikaki oziri na glasbene smeri, ki, v njegovem glasbenem hotenju nimajo korenin. Sicer si je pa v zadnjih delih o svoji poti in; svojih ciljih pa tudi izraževal-nih sredstvih popolnoma na jasnem. Zato bo njegov odločni talent dozoril šp vsa dela, ki so v njegovi duši zasejana. F. K. ' Op. Rojen je bil 1. 1851. v Kandiji pri Novem mestu. V samostan je stopil 1. 1867. Od 1890. deluje v Ljubljani kot po-vovodja, župnik (18^5—1920), gvardijan (zdaj že tretjič); de-finitor (4 krat), kustos (2 krat); na kpra sploh deluje že od leta 1863; leta 1924 bo imel zlato mašo. Leon Trockij izključen iz cerkve. V velikem židovskem tem-peljnu v rojstnem mestu Leona .Trockija, v Eketerinoslavu, se je pred nekaj tedni vršila velika ceremonija, pri kateri je Leon Trockij,.sedanji vojni ministre sovjetske vlade, iz ključen iz židovske vere. Stari oče Trockja Moses Bronstein sam je vodil ceremonije v družbi sedmih duhovnov. Ko je višji duhoven izmolil sedem molitev posebno v ta namen, je ugasnil sedem sveč na altar ju, nakar je spregovoril z ostrim glasom besede, ki so Trockija izobčile iz židovske vere. Duhoven je govoril: "Mi ga pogubljamo in preklinjamo s prokletstvom in pogubljenjem, katero je bilo izrečeno od začetka sveta samo' proti sovražnikom Boga; s prokletstvom, od katreega ni rešitve ne v peklu in ne v nebesih. Prisotna mati Trockv a se je pri teh besedah duhovna nezavestna zgradila. . Ako je gol, ostane vender sokol. Ako ima priklenjen pes tudi odveč kosti jih drugemu'ne pripusti. BOLGARSKI KRVNI ČAJ. vžit gorak ob času ko greste v postelj pomaga naravi Pregnati prehlad. Vas obvaruje pred influenco. Ojača vaša jetra. In očisti vaša čreva. ' Bolgarski krvni čaj je sestavljen iz čistih zelišč. Vatfi da zdravo rndečo kri v vaše žile in vas ojača da, se obvarujete pred boleznijo. Se prodaja v vseh lekarnah ali pa po pošti 1 velik družinski zavoj za $1.25. ali 3 za $3.15, ali 6 za $5.25. Naslov: H. H. Von Schlick, President, Marvel Products Company, 436 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. GLASILO K. a K. JEDNOTE 18. JANUARJA 1922. "ni wMB L J P i r Bojazljivec. izgledal v tej obleki kot vlit; samo večkratno skomizanje Črtica iz minule svetovne vojn«, tz ramami in plačljiv pogled so (Iz angleščine prevcl Iv. Z.) k Družinsko ime junaka naže povesti je bilo Albert Doyd. Mon d o ni bilo v celem Londonu takega bojazljivca in stra- hopetneža, zaradi tega ga sle- Z porogljivo in z zasmehovan- herni Londonr*an nazival z ne- ga kazili. Ni poteklo dolgo časa, ko so Lloyda. v oni vojašnici takoj za bojazljivea spoznali in tndi s takim imenom nazivali. Ce-llo najmanjši rekrut v kosarni častnim imenom "slacker.'' Dasiravno so je Anglija že jem nanj zrl. Lloyd je bil v obce priden vojak. Vsake stvari se je na- telji in sobojevniki v zakopih.lna tvojem blegu kaka poizvedo-One čete so imele nalogo mor- valna straža zapazila? — Po terts ubr h ain * ' . naglo; nikdar ni tarnal, niti pn nosil vojaške suknje. ^ najhujših naporih. — Poleg Čudno. Ta 44junak*' ni l- mel niti najmanjšega povoda do tega; bil je namreč sam sebi prepuščen, brez staršev in drugih sorodnikov,ki bi se morda zanašali na njegovo podporo; tudi službe ni imel tako posebne in nobene izvoljenke, ki bi za njim žalovala. Vse svoje šolanje in izrobrazbo je Albert Lloyd ro zna-*' v ni vzroki zaprtnice. Triner- da že — jutri vdariti žez bojno črto in zavzeti predpisano jim število sovražnih zakopov. Novodošli vojaki so morali stopiti v paradno vrsto pred bataljonsko glavno načelstvo. Ondi so vsakega posameznika poraždelili k raznim stotnijam. Lloyd je bil edini dodeljen k stotniji "D". Morda je imel pri tem naborni častnik kako posebnost z Lloydom, ker ga je pri tej priliki k sebi s sledečimi besedami poklical: Lloyd, ti si sedaj k drugi stotniji prestavljen. Nihče te ondi ne bo poznal. Tam si boš tako postlal, kakor boš ležal; za božjo voljo vendar Lloyd, ojunači m in postani mož!. Lastnosti za to * ima^ dovolj v sebi, torej, z Bogom! Voščim ti mnogo sreče!"-- Naslednji dan je dotični bataljon prevzel svojo službo v za- kopih. Dan je bil še procej miren. • Artilerija v ozadju se ni dosti oglaševala; le tu, in tam se je, čul kak strel, v znamenje, da nasi ne spijo. Nastopila je prva usodna noč na bojišču, ko je Lloydova stotnija "D" prvič proti zako-pom korakala v neko nižino nedaleč od bojne črte. Tedaj ni nihče opazil Lloydovega upa-lega obraza, bojazljivosti in o-bupa. Označeni vojaki so morali prevzeti nočno službo stotnije * D' v zakopih; Lloyd in še dva njegova tovariša prejšnje stotnije so bili postavljeni na neko stražo. Nobena posebna nevarnost ni pretila tej straži, ker noč je bila sprva povsem mirna; Nemci so menda tudi počivali? Ko liastopi kak novinec službo nočile straže v vojni, je njegova glavna naloga, da stoji mimo; med tem, ko dva njegova stara in že izkušena tovar- ša pazita na vsako posebno nevarnost. Okrog 10. ure ponoči je Lloyd začul bobneči glas, kakor iz pekla. Strali| in bojazen sta se ga polotila. Kaj pa to? — Ali lito padajo sovražne krogle že tik za hrbtom, oziroma za njegovim strelskim jarkom? --Vresnici so pa padalo in polfale kakih 100 jar-dov v ozadju na drugo bojno črto. Kaj bo ? — Smrt se bliža! Eden izmed njegovih starejših tovarišev stoječ na straži nedaleč od njega jo takoj opazil kak strah se Lloyda loteva; vsled tega je svojemu drugemu tovarišu sledeče oirfenil: "Aha, "Fritz" (Nemec) je pričel s svojimi zakopnimi mornarji zopeit rogoviliti. Oas je že, da bi mu naša artilerija pot [ustavila in nekaj "Frit-zov" na drugi svet poslala. — — Kam je pa naš bojazljivi novinec Lloyd izginil? Le poglej, kam je svojo puško naslonil in jo pustil. Dick, jaz moram to zadevo našemu saržen-tu naznaniti. Morda je bedak še ne ve, da ga čaka smrtna kazen, ker je svoje mesto na straži zapustil?" ♦ In v resnici, Lloyd- je pobegnil. Ko so pričele krogle iz možnarjev vedno bližje njega padati, se ga je nepopisen strah lotil. Edina rešitev v tem trenotku je bil beg na kak varen kraj. Takoj zatem je priplezal do vhoda nekega komunikacijskega zftkopa, od tftm je pa kot besen nižje in dalje dirjal čez blatrte- votline, dokler ni obstal na porobku nekega strelskega jarka. — Kam pa sedaj? Kje je kako rešilno pred sovražni- jevo grenko vino jei že precej staro in preiskušeno zdravilo z* zaprtnico.. To zdravilo odžene iz sistema vse zaostale za-struplene snovi, ojača slast do jedil in pomaga prebavi. A-ko vaš lekarnar ali trgovec z zdravili nima v zalogi Triner-jevih zdravil, tedaj mu recite naj jih naroči- od vsake večje Lekarske zaloge ali naravnost od Joseph Triner Company, 1333-45 So. Ashland Ave.-, Chicago, 111. Ne jemljite nobenih ponaredb. (Advertis,) ALI IMATE SLABE OČI IN GLAVOBOL? Abnormalne oci direktno vplivajo na vaš glavobol, želodčne in dim, živčne nerede, ker take oci izra Ijejo ter slabijo živčevje. DR. L. A. STARCE Ophthalmologist. Uradne ure: 10—12, 2—4, 7—8. Ob sredah 10, 12. 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. ob torkih 11-8 zve. na podružnici v City Bank Bldg. (Pearl 6 29th St.) Lorain, Ohio. Iff Ako je kratek dan, dolgo je leto. Ves moker, poten in utrujen je končno dospel v bližnjo, cd Nemcev porušeno vas.-- M aj 'pa če bi te DENARNE POŠILJATVE. Jugoslavija: 500 kron za._ 1000 kron 2a~. 5000 kron za... 10000 kron« za... Italija: ' ------$ 2.20 100 lir za.................$ 4 95 --4.30 500 lir za^____________24.00 ---- 21.00 1000 lir za_.............. 47 00 --- 42.00 10000 lir za________________465.00 Nemška Avstrija: 1000 kron za....$ .95 Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tukaj in stan kraj kot: pooblastila, prošnje, kupne pogodbe in pobotnice. Za pojasnila se obrnite na: MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, HI. Največja slovenska banka v Amerik Denar v stari kraj Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka. Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko. Naša. banka je pod državno kontrolo Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 STREET. NEW YORK, N. Y. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00 SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA Anton Zbašnik Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti ^ed ▼ečje množine denarja med ljudstvom delaju špekulantje velike dobičke z onimi, ki iim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in pom*n med narodom po »roji aljudni in hitri __Mi ^^ M .le mi PIK..J""- ——----— po 3 odst. ki jih pripišemo k flamid ako jih ne dvignete. Naša banka je pod naxorat-vom vlade Združenih dršav ia fclanica federalnega reaervn®-(a aistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoriatiti * - - ,__- — nevednostjo ljudstva. p^vprašajt« nas » na.'e« in «n., kad« Mte ' .aro domovino! ^postavljene nevaroo.ttm o«- THE JOLIET KATIONAL BAMi JOLIET, ILLINOIS ^ nn Kapital $X50^00.00 Prebxtek $360,000.00 THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo inozemskemu oddelka. Pittsburgh, Pa. Corner 48th and Butler St«. Telefon: Fisk 2085 Sprejema v izvršilo vse notarske posle. Izdeluje POOBLASTILA, KUPNE POGODBE, IZBRISNE POBOTNICE, OBVEZNICE, OPOROKE in razne druge notarske dokumente. Izdeluje PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ STAREGA KRAJA, preiskuje stanje zemljišč tukaj in v starem kraju in sPrejema tudi razne druge preiska ve. Večletna izkušnja jamči vsakemu dobro delo. Pišite ali pridite osebno. Cene nizke in postrežba točna. S rc va ? zdVtivlln* v/ri r/ u je jo zdravje VdrUzirTHh. i j." A »ijfr GLASILO K. S. K. JED! 18. JANUARJA 1922 SPANSKA INFLUENCA se1)0 morda to zimo zopet pojavila.— Najboljši način kako se te strašne bolezni čuvati. Oče in mati vsake družine morata na to paziti, da ima vsak član družine močno kri; da se črevesje redno čisti, da želodec redno deluje in da so tudi edice močne. JKtkdar ne doptistte ia bi tudi najmanjši prehlad prišel v prša in pljuča. Vzemite Bolgarski krvni čaj gorke-ga, preden greste spat; ta čaj bo prehlad naglo pregnal ter vas ščitil pred nfluenco in pljučnico. Je tudi izboren proti zabasano^ti nepfrebavi, bolezni na ledicah, jetrah, želodcu in pri krvnih neprilikah. Idite takoj k lekarnarju in kupite ?rio škatljo.tega čaja — jutri ga boste tiorda že neobhodno potrebovali ali az Vam dopošljem po pošti eno ve-iko drhžrnsko škatljo za $1.25. ali 3 'a $3.15 ali 6 za $5.25. r\aslov: H. H. Von Schjick, President, 436 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. OD HISE DO HISE Ljudska povest. Ker so nekatere linije znatno znižale svoje cenej se nudi u-godna prilika onim, ki so v kratkem namenjeni v stari kraj. Pišite nam po cenej, in vozni red parnikov. Našim jugoslovanskim odjemalcem in prijateljem; WASHINGTON (Napisal Franc Jaklič) je glavni sedež Združenih držav in je tudi sedež urada za izda* jo patentov »n naš veliki slovenski urad se nahaja SAMO v Washingtonu, blizu patentnega urada, tako da mi lahko vse o-s-ebno opravimo vaš« patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO, POŠTENO IN PO NIZKI CEN L Ime A. M. Wilson je znano ie 30 let. Pilite danes po našo slovensko brezplačno knjigo v izumih in i atentih. A. M. WILSON, Inc. Successors to U»« late A. M. Wil«on PATENTS 312 Victor Building. WASHINGTON, D. C._ (Nadaljevanje.) "O, da le pride tak, ki bo všeč meni, pa pojile ž njim!... Kajpak! Doma ne bo!'' Lazurjovn Aiu-ka je pa tudi vedela, -da ne bo dolgo doma. On je šel naprej, a ona pojile za njim, ko bo tisti čas prijel.... O, za njim je hrepenelo njeno srce, za njim, za Antonom. Sedaj je šele prav čutila, kaj ji je Anton. Mislila je vedno nanj, in strahu koprnela zanj. Pa to je skrivala, ker ni smel nihče 'vedeti, kaj je v njenem srcu, kaj se snu ie v- njeni duši____O, kako je f*e&ko pričakovala prvega njegovega sporočila! Nekaj tednov potem, ko je bil odšel Anton, pride Barbie k Lazarjevim, daai je imel še dve hiši obrati v Kozjem repu. "O, nič) se me ne ustrašite, ne bom še ostal pri vas," se je izgovarjal Barbič. Samo pogledat sem _prišel, ako ste kaj hudi name po tistih besedah, saj veste...." Ančka je zardela, a stari ga je zaWnil: "K, kar molči o tistem, kdo pa še kaj ve. Kar je bilo, je minulo. Kar brez skrbi pridi!" 4'Pa bom prišel čez nekaj dni, ko bom 4 skozi \ Bom že prinesel žlico.'* "Ce je prav ne!" je dejal Lazar, ki je čutil, da ga je hotel Barbič malo zbosti. 4 4Pa kaj povedi!" 44 Bi že kaj, pa bi ti menda ne bil vesel!" ' Barbič je obračal oči za Ančko, da je naposled ona to zapazila in ji je kri nemirno zaigrala. Slutila je, da ima Barbič nekaj posebnega zanjo, nekaj od — njega. Zmenila sta se bila pred odhodom, da bo Anton pisal Barbiču, kar bo imel nji povedati, ker bi se sicer lahko pripetilo, da bi pismo zanjo prišlo v očetove roke, kajti na kmetiških poštah nisp tako natančni in molčeči, kakor žele ljudje, ki prejemajo in oddajajo ljubezenska pisma. In kaj bi bilo, ko bi oče ovohal, da prejema Ančka pisma iz Amerike! * Na to ni smela Ančka misliti____ Sedaj je bila v strahu, da bi Barbič kaj ne izbleknil vpričo očeta. .Jezna je bila nanj, zakaj je ni poiskal kje na samem____Pogledala ga je ostro in šinila ven. Starec pa ni mogel planiti kar za njo, ker to bi zbudilo sumnjo; zato se je razgovarjal še dalje z Lazarjem o letini in vremenu. Ančka pa ni, potrpela zunaj, ampak je zopet pritekla v hišo. Le-tu je kaj premaknila pa zopet kaj odnesla, in ko je še enkrat jezno pogledala Bar-Ifiča, je zdirjala ;zopet ven. Barbič je pa le sedel in se pogovarjal ____Ančka bi mu bila kar obraz zapraskala od togo-te, pa si ni mogla pomagati, ampak je samo smuknila iz hiše in v hišo, da si je Barbič mislil: Kako ti je nepočak-ljiva, o ti nepokoj ti!" Ko se je nekaj dalje pomu-č pozdravov notri. Pokaži!" 44Vam?.... Ne utegnem, ker moram iti pomagat." 44Ančka, ako mu boš kaj pihala, pa napiši; ko pridem k vam na hrano, mi boš dala, da mu pošljem. Veš, Anton je nekaj vred!" 44Kaj vi veste!" Skočila je v hlev za očetom in materjo, a Barbič je krev-sal od Lazarja, smehljal se in modroval: 44Ej, pa ti je zvita stvar kot kozji rog, ta Ančka! Kako ti je starega izvabila iz hiše!" Lazar se je jezil in ugibal, kdo bi bil njegovo živino sprostil, in je dolžil ženo in hčer. Pa sta ga preprečila, da jih je sam pozabil privezati, ko jih je prignal od korita, in stari je moral verjeti ali je pa mislil, da mu je bilo 4narejeno'. No Ančka se je kmalu izgubila. Skrila se je in brala Antonovo pismo.... Tresla se je od razburjenosti; smejala in jo kala obenem od veselja. Prebrala je večkrat zaporedoma kakor bi hotela uganiti njegove misli in občutke, ki jih je imel, ko je pismo pisal. Vse si jo hotela vtisniti v spomin in srce----Pismo je bilo tudi zelo važno, zakaj Anton jo je vprašal prav resno; ali še inisll nanj in ali je še voljna priti za ?*rim, kakor je bila obljubila ob slovesu ?----Vrhutega ji je pi sal, da ima dober zaslužek, da lahjko preživi ž njim sebe in njo in še lahko dosti prihrani zakaj v Ameriki je toliko de narja, da si Sel jan i še mislit! ne morejo. To so bile seveda važne reči, in Ančka je morala dobre , premisliti, preden mu je odgo vorila----Ljubezen in dolž nost sta .se zopet borili kakor že večkrat poprej, a zmagalo je srce. Pisala mu je dolge pismo, v katerem mu je obiju-bila, da pride za njim, Irmlai hoče, samo pošlje naj ji potreb ni vozni fist. Ober.ein je-iz razila željo, da so, kadar bosta prihranila kaj več denarja, vr neta nazaj k materi in očetu I:i jima bosta tedij gotovo odpustila, plasti In vidita, da £ 11 ton in Ančka nista prišla t raznih rok. 44 Jaz imam očeta in mater prav rada, a tabe še rajčji in v.?ak dan priporočam tebe in sebe sv. Antonu, katerega tudi ti ne pozabi, saj je •tvoj patron!" Ko je to napisala, je kmalu končala pismo in je čakala Barbica, da mu ga izroči. Barbič je zopet prišel k La zarju za dva dni. Ljudje so se ga bili že navadili, da ga že ni nihče vprašal, po kaj je pri-'šel, in ko so prjnesli skledo na mizo, tudi Barbič ni čakal, da bi ga vabili, ampak se je kar pomaknil k mizi kakor kdo domači in še mari mu ni bilo, če ga je kdo grdo gledal. O, potem šele, ko je čutil, da ga v kaki hiši težko vidijo, potem se je šele širokoperil, da jim je bil res v nadlego. Nobenega dela se ni pritaknil; sicer je pa rad delal po svoji všeči in po svojih močeh. "Pravico imam iti od hiše do hiše, "je dejal včasih, ko je pripovedoval, kje ga težko vidijo. 4 4 In te pravice mi nihče ne vzame. — Samo smrt mi bo zastavila to pot...." Pri Lazarjevih se je čutil zelo domačega. (•Dalje sledi.) x Prva Narodna banka, Chis-ho!m, Minnesota (Tl;e First National 7 Bank, Chieholm, Minn.) Vam vošči uspešno zdravo,zadovoljno in srečno novo leto! Mi upamo, in smo trdno prepričani, da se bodo delavske razmere v tej naselbini in okolici zboljšale in da bodo vsi naši odjemalci ter prijatelji preživeli srečno in uspešno novo leto 1922. Ako želite dobiti kakega sorod nika iz starega kraja nam pi šite po tozadevna pojasnila Kadar pošiljate denar v stari kraj, ne prezrite naše banke, ki Vam nudi točnost in nizke cene. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: Zastave, bander e, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI. First National Rank CHISHOLM, MINN. Zakrajšek & Cešark SLOVENSKO BANKO 70—9th Ave, Začimbe, zelišča in najrazno vrstne j ša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp. imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR . 0. Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY. Slavna društva K, S. K. J.f pozor! Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društven*! pravila L t. d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenske-K» na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše sL društvo kaj tiskovin, obrnite se do na«. V naii tiskarni se tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOV. UST V AMERIKI. Stane na leto samo $2—za pol. leta pa le $1. 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Well Installed THE MONCRIEF 'FURNACE Postavimo jih v bližju 50 milj * od Jolieta. Joliet Slovenian Sheet Metal Shop Jos. M. Klemenčič, lastnik Shop 1212 N. Broadway • Staii. 1207 Cora St. Phone 1255-M Joliet, El. Furnace, Gutter, Cornish Slat-ng?Ceiling Work. POZOR! Slovenci in Hrvati ▼ Chiaholm, Minn., in okolici. ' Kadar želite uložiti denar na hranilo^ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali'poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi Miner's State Bank Chiaholm, Minn. Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vašo trgovino lahko odpravite v mate--rinem jeziku. "Točnost", "Varnost" ia "Postrežba" je naše geslo. Omejite prehlad« Ustavite kašelj. Oba sta znamenja nevarnosti. Pritajeni boli z dalekosežnimi posledicami se lahko mnogokrat izognete, ie dobite prava zdravila. Severa's Cough Balsam (Severov Balzam zoper kašelj) od-pomore pri navadnemu kašlju, pomiri bronkialna vznemirjenja, popravi prebave, omogoča red in olajšava dihanje. Cena 25c in 50c.— Severa*« Cold and Grip Tablets (Severjevi Tableti zoper prehlad in gripe) ustavne prehlad predne se razvije. Cena 30 centov. Po vseh lekarnah. Ali ste dobili iztis Severjevega Almanaha za leto 1922? Dobite ga zastodj pri svojem lekarju alii pa direktno od Established 1857 , -»Ta banka vam želi ra« j#J predek v letu 1922. r^n hode-vse storila, kar je v njeni mo&, I da Vam pomaga, ako sedaj pri nas hra-\nJ nilni račun otvorite. Vsak mož in vsaka žena bi morala imeti zvezo z ganko, ne samo radi tega, ker jima bančna zveza nudi najboljši način kakega poslovanja, ampak tudi zaradi tega ker se vam bo Vaša banka — ako je prave vrste — izkazala za dejanskega prijatelja v sili. Prijazna kooperacija v tej banki Vam bo gotovo ugajala. Otvorite toreš še DANES hranilni račun v tej banki; ukrenite tako, da bomo mi pripomogli do Vašega najbolj uspešnega leta 1922. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. DENARNE POŠILJAT VE V JUGOSLAVIJO DINARE — DOLARJE hitro in sigurno po naj nižji ceni. Šifkarta za vse črte. TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857 EmilKiss, bankir 133 Second Avenue New York, N. Y. Krasni stenski KOLEDAR za leto 1922. Koledar ima 14 strani, na vsaki strani so različne krasne slike, strani so široke 9Y2 palca in dolge I6V2 plača; tako krasnega in lepega KOLEDARJA še niste imeli v hiši; cena je 25c s poštarino; pošljite poštne znamke in Vam ga takoj pošljem. Za lase, za siva lase, moške brke, za prahute na glavi, za revmati-zem, otekline, za rane, opkline, bule, ture, kraste, grinte, lišaje, mo-zole, srab, -in solnčne pege, kurje oči, bradovice, potne noge, ozebline, debelo kožo in žulje in še veliko drugih zdravil pišite takoj po cenik, ki ga pošljem zastonj. Zrno do zrna - pogača Kamen do kamna - palača! . VLOŽITE VAŠ DENAR V SIGURNO BANKO IN Z AVARUJTE SE S TEM PRA VOCASNO ZA VAŠO STAROST, ilSSIS ' Na vloge pri nas plačujemo do daljnega 4% na "special interest account", (posebni obredi račun). Vloge so zasigurane z najboljšimi bondi. Državno nadzorstvo. Vlagatelji izven New Yorka, kateri liocejo napraviti rodne vloge nam naj pošljejo denar po posti; za prvi polog izdamo knjižico, katera bi ostalnn^željo pri nas v pologu, ter jo po polletnem obrestnem pripisu pošljemo v pregled. sJilSIlŠ; 119. - . Jakob Wabcic FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland Street New York, N. Y. CLEVELAND, OHIO. 6702 Bonna Ave. N. E, GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.