Torek: Tednikov kopalni dan! Politika _____L ! D ..v k Današnji kupon za SO % popusta J^k („r^bi FElIlIM POlICanG • i lahko uveljavite v Termalnem parku , Jugersra | ■ wij»wiiw Term Ptuj vsak torek do vključno S ffe V ..rn,Ir !»_. TT , _ . ■ i ■ _1 e-?o1 n™1'3 jm ±bRML i i lj j Severnokorejski ¡K predlog opozicije? O Stran 9 vsto^ Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne ' Politika Žetale • Ostali brez odbora za gospodarstvo O Stran 8 Ptuj, petek, 5. decembra 2014 letnik LXVII • št. 94 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - 3 Si.mobil Ptuj Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer RADIOPTUJ 89,8° 98,2° I0473 www.radio-ptuj.si Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski Spodnje Podravje • Prazniki za vse Veseli december se začenja V najbolj prazničnem mesecu v letu, ko se z lepimi željami zaM prihodnost in darili oglasijo tudi trije dobri možje s spremstvom bodo na območju Spodnjega Podravja potekale številne praznične prireditve za otroke in odrasle. Začele so se s simboličnim prižigom svečk v začetku decembra. Na Ptuju so jih prižgali i decembra v sklopu Ptujske pravljice, ki bo s prireditvami na Mestni tržnici, Mestnem trgu, v knjižnici, muzeju, po vrtcih, šolah* v gledališču, CIO, kinu, četrtnih skupnostih in še na nekaterih drugih lokacijah razveseljevala ves december. iF p Vi Gospodarstvo Podravje • Revolt podjetij zaradi okoljske dajatve O Strani 6 in 7 ^wül PPSI mm tfl ggfe) s ^ ¡ í ¿ . f l ; nv; . -■-V ' - i • •••' - 3 V -S3» 5 t- Foto: Črtomir Goznik Zakaj so občine ostale brez evropskega denarja iz RRP O Strani 2 in 3 Podravje: Zaradi opitosti v UKC Maribor tudi devetletnik O Stran 24 periju kakonaPKei?] iSfBi in 5 2 Štajerski Aktualno petek • 5. decembra 2014 Spodnje Podravje • Zakaj so občine izpadle iz razpisa za razvoj regij - RRP Ironija: na hladno so postavili Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so za naš časopis pojasnili, zakaj so nekatere podravske ob- V| ■ ■■ ■ ■ V - ■ m - ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■■ ■■ ■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ čine izpadle iz državnega in evropskega sofinanciranja za projekte, ki so jih prijavile na osmi javni poziv za razvoj regij. Markovci in Videm: vsebinsko neustrezni vlogi Vloga občine Markovci za projekt gradnje kanalizacije v Novi vasi in Bukovcih je bila vsebinsko neustrezna, torej ni ustrezala pogojem razpisa. Kot je moč razbrati iz odgovora MGRT, ki je dokaj kompleksen, je vloga občine Markovci iz sofinanciranja izpadla zaradi sočasne gradnje kanalizacijskega sistema v naseljih Bukovci in Stojnci z navezavo na čistilno napravo v Forminu, ki se financira z evropskimi kohezijskimi sredstvi. Če bi bila odločba za kohezijski projekt, ki predstavlja gradnjo osnovnega kanalizacijskega sistema, izdana rj Dornava: nepopolna vloga Občina Dornava se je prijavila s projektom za dograditev in obnovo vrtca. Njihova vloga ni bila odobrena, ker kljub pozivu MGRT vloge niso ustrezno dopolnili. In katera dokumentacija je manjkala? »Občina je bila pozvana, da vlogo dopolni s kopijo pravnomočnega gradbenega dovoljenja, izjavo odgovornega projektanta, da je investicija projektirana v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije, kopijo celotnega načrta razvojnih programov proračuna (NRP) in pravnomočnim sklepom o izboru izvajalca gradbenih del in / ali opreme,« so pojasnili na MGRT. Uvodnik Postajamo narod prostovoljcev? Nekatere ocene, da smo se začeli trgati iz objema kriznih razmer, me sicer navdihujejo z optimizmom, saj prihajajo pozitivna menja tudi iz Evrope in sveta. Pa me lopne po glavi kup drugih negativnih informacij, ki kažejo, da bo do dejanske ozdravitve našega ekonomskega in političnega sistema potrebnega še veliko truda in trdne volje, predvsem pa obojestranskega spoštovanja in razumevanja ... Hm, kaj je že to? Po skoraj četrt stoletja samostojnosti je naša, sicer demokratična država, bolj kot kdajkoli prej polna nedopustnih nasprotij. Med nami je vse več revežev, s staranjem svetovne populacije je tudi vse več starejših, žal tudi takih, ki so ostali brez službe in celo brez prejemkov. Zaradi strahu pred izgubo socialne pomoči nekateri raje ne delajo nič; ker jih je strah, da bodo njihovi potomci plačevali za njimi, se kljub revščini odrekajo celo socialnim pomočem. Stiske se večajo, hvala bogu tudi prizadevanja prostovoljcev za humanizacijo življenja, saj podložni Slovenci ne najdemo dovolj moči in volje do konstruktivnega in nenasilnega upora proti neugodnim ekonomskim in političnim dogajanjem. Zato naj mi ob današnjem svetovnem dnevu prostovolj-stva oprostijo vsi tisti v humanitarnih in drugih organizacijah, katerih delo spoštujem in sem jim zanj hvaležen. A glede na sedanje stanje pri nas nimam slabe vesti, saj je nekaj prosto-voljstva pravzaprav v vseh nas, predvsem pa tistih, ki delajo na pol zastonj. Najbolj bodejo v oči stiske povprečnežev, ki garajo kot črnci za tistih nekaj sto evrov minimalne plače, pa s tem še nimajo zagotovljenega normalnega preživetja, medtem ko se njihovi šefi, delodajalci in izbranci v svetovalnih in nadzornih svetih, s tihim odobravanjem politične elite, kopljejo v lagodju z nekaj desetkrat višjimi plačami in nerazumno visokimi nagradami. To je absurd, ki mu je treba narediti konec. Zato bo Slovenija popolnoma ozdravela šele tedaj, ko se bo poleg umazanih političnih manipulacij rešila tudi strupenih lovk korupcije in podkupovanj. Utopija? Mislim, da ne, saj ne zahtevamo nič drugega kot to, da bomo za dobro in pošteno delo vsi prejemali tudi dobro in pošteno plačilo. To je vse in le to je ključ do nove zgodbe o uspehu. Dokler se tega ne bodo zavedali tudi tisti, ki na naš račun najbolje živijo, pa se bo, kot kaže, moralo zgoditi še marsikaj. Glede na zgodovinske izkušnje tudi revolucija ni izključena. Martin Ozmec Foto: Črtomir Goznik Saga o pošiljkah, ki so maja sredi noči potovale proti MGRT, še ni končana. do 31. decembra 2009, ne bi bilo nič problematičnega. Ker pa je bila odločba izdana šele avgusta lani in je projekt v izvajanju, je občina Markovci z vlogo za drugi kanalizacijski projekt izpadla. Takšni so pač po tolmačenju MGRT pogoji razpisa. Če bi kanalizacijo Nova vas navezovali na katero drugo čistilno napravo in ne na Formin, bi bilo za pridobitev sredstev iz naslova RRP še morda kaj upanja. Kajti v sosednji občini Gorišnica so projekt gradnje kanalizacije za naselje Zagojiči dobili odobren. Verjetno tudi zato, ker se ne navezuje na tako imenovan kohezijski del kanalizacije in ker ne bo vezan na formin-sko čistilno napravo. Vsebinsko neustrezna je bila tudi vloga občine Videm za projekt izgradnje druge faze obrtne cone in obnovo vodovoda. Na MGRT pojasnjujejo, da bi občina morala pripraviti dve ločeni vlogi (eno za vodovod in drugo za obrtno cono) ter ne ene skupne, kot je to storila. »Skladno z razpisnimi pogoji je možno z vlogo kandidirati le v okviru enega namena, kar pomeni, da bi prijavitelj moral prijaviti ločeni vlogi za obnovo vodovoda in za obrtno cono.« Mestna občina Ptuj je kljub formalno popolnima vlogama izpadla z dvema projektoma: Dominikanski samostan III. faza in Živo mesto - revitalizacija starega mestnega jedra v mestu Ptuj. Obe vlogi sta uvrščeni na časovno listo formalno popolnih vlog, vendar je za projekta zmanjkalo sredstev. Ormož in Slovenska Bistrica na sodišče Iz sofinanciranja je izpadla tudi vloga občine Ormož za gradnjo vrtca v Veliki Nedelji. Na MGRT so pojasnili, da je razlog zavrnitve, ker vloga Dornava • Ključe dvorca bo država prejela s poštno pošiljko Ali država ignorira občino, Ko so na Borlu na skali nad reko Dravo zaklenili vrata grajskega očaka, je poslopje začelo še bolj propadati, kot bi sicer. Zob časa zdaj celotni borlski grajski kompleks tiho in vztrajno najeda. Bo podobna usoda v prihodnje doletela baročni dvorec Dornava? Župan občine Dornava Raj-ko Janžekovič je nedavno napovedal, da občina z dvorcem ne želi imeti nič več. »Ključe objekta bomo vrnili lastniku, to je Ministrstvu za kulturo (MK). Z dvorcem v prihodnje ne želimo imeti več nobenih obveznosti, odrekamo se tudi vsem pravicam. Naj država sama poskrbi za svojo lastnino,« je na zadnji seji občinskega sveta napovedal dornavski župan Rajko Janže-kovič in včeraj svojo napoved udejanjil. Ključe dvorca je sicer nameraval osebno vročiti predstavnikom MK, ki pa se županovemu povabilu niso odzvali. Zato se je Janžekovič odločil, da ključe zapakira v kuverto in jih v Ljubljano vrne Kakšni časi čakajo dornavskega grajskega lepotca? Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 5. decembra 2014 Aktualno Štajerski 3 tudi formalno popolne vloge ni bila ustrezno dopolnjena. Zoper sklep MGRT je občina Ormož na upravno sodišče vložila upravni spor. Ker je zadeva v sodni pristojnosti, so nam na MGRT odgovorili, da podrobnejših informacij zaključka postopka na sodišču ne morejo podati. O vsebini spora smo zato povprašali občino Ormož, kjer so nam pojasnili, da naj bi njihova vloga izpadla iz sofinanciranja, ker naj bi del stro- škov za investicijo v vrednosti dobrih 20.000 evrov občina Ormož načrtovala že v letu 2013. Zato bi po mnenju občine Ormož MGRT lahko ta znesek štel kot neupravičen strošek, ne pa da je zaradi tega vlogo v celoti zavrnil. Nesporno je namreč tudi dejstvo, da so občine s pripravo projektne dokumentacije in tako imenovanimi pripravljalnimi deli zaradi časovne stiske in nepričakovane obja- ve imele stroške že pred objavo javnega poziva. Kot smo že večkrat poročali, pa so se pri osmem javnem pozivu spremenili tudi pogoji razpisa. Pravila, ki so veljala pri predhodnih sedmih pozivih, so se pri osmem postavila popolnoma na glavo. Zaradi negativnega sklepa je upravni spor zoper MGRT sprožila tudi občina Slovenska Bistrica. Slednja je na osmi javni poziv prija- Je bil v javnem razpisu oz. pozivu naveden pogoj, ki je brezpredmeten? Občina Markovci, ki je s strani MGRT prejela negativen sklep, je na MGRT sicer podala neke vrste ugovor, za tožbo pa se ni odločila, ker dejansko ni mogla izpolniti pogoja v razpisu. Ker je bil v razpisu pogoj, ki ga občina Markovci ni mogla izpolniti. Zoper sam razpis pa tožba oz. upravni spor naj ne bi bila možna. Bila bi možna samo zoper izdani sklep. »V dopisu na MGRT navajamo, da je bilo nemogoče upoštevati datum prejetja odločbe o sofinanciranju (za kohezijski projekt). Kajti če bi bila odločba izdana pred 31. 12. 2009 (kot je zahteva v razpisu), bi veljalo pravilo, da se mora projekt končati v treh letih od prejema odločbe. To pomeni, da bi se tak projekt moral končati najkasneje do 31. 12. 2013 in je tako ta pogoj v razpisu, ki je bil objavljen v letu 2014, brezpredmeten. Žal smo naleteli na gluha ušesa ministra,« so nam sporočili iz občine Markovci. Zanimivo pa je tudi, da je občina Gorišnica, ki skupaj z Mar-kovci ta čas gradi kanalizacijsko omrežje z evropskimi kohezij-skimi sredstvi, sofinancerska sredstva iz naslova RRP prejela, Markovci pa ne. Pa čeprav sta obe občini v popolnoma enaki situaciji in bi pogoji po razpisu morali veljati za obe enako. vila projekt Ureditev naselja Šmartno na Pohorju. Projekt je končal v vrsti tistih, za katere je zmanjkalo sredstev - pa čeprav je bila vloga formalno popolna. »Občina Slovenska Bistrica je na javni poziv nesporno pravočasno (5. maj 2014 ob 13:47) oddala vlogo za sofinanciranje projekta Ureditev naselja Šmartno na Pohorju. 19. oktobra smo prejeli sklep MGRT, da se občina pa lokalni odbor? Zupan je vrata dvorca zaklenil ... po pošti. »Odkar so se iz gradu odselili stanovalci Zavoda dr. Marjana Borštnerja, smo objekt koliko toliko vzdrževali in zanj skrbeli. Občina vseskozi zalaga sredstva za vzdrževanje objekta, resorno ministrstvo nam sredstva vrača z zamudo ali pa nam jih sploh ne povrne. Za svoj denar, ki ga zalagamo, moramo vseskozi lepo prositi, da ga - če sploh - dobimo povrnjenega. Drži, da ne gre za visoke zneske, ampak če država tako vsepov-prek razmetava z denarjem, naj potem tudi nam povrne, kar nam je dolžna. Pa čeprav gre za nekaj tisoč evrov,« pove župan in ogorčeno doda, da pa pri plačilu drugih izvajalcev, ki po naročilu kulturnega ministrstva karkoli postorijo v gradu Dornava ali ob njem, očitno ni nobenih težav. Enim bajni zneski, drugim pa niti drobtinic Kot vse kaže, je med drugim Janžekoviča ujezila poteza ministrstva, da je za to, da se je v parku ob gradu podrlo nekaj dreves (dve ali tri), MK javne- mu zavodu Arboretum Volčji Potok namenil 10.000 evrov. »Pa svojega dela sploh niso opravili, kot bi ga morali. Ta lepi les, hlodovino, so odpeljali, dračje pa pustili v parku. In država je za to plačala 10.000 evrov,« doda Janžekovič. Na MK so povedali, da se z občino dogovarjajo, da bi del skrbništva nad dvorcem še naprej ostal v občinskih rokah. Župan Janžekovič odgovarja, da je to možno, a pod pogojem, da MK občini takoj nakaže sredstva v višini 13.000 evrov, ki jih dolguje za letos, in pa tudi izplačilo oz. dolg ... in ključe poslal v Ljubljano I I - naša vloga zavrne, in sicer z obrazložitvijo, da je bila vloga oddana (sicer) znotraj razpisanega roka, vendar po vrstnem redu za vlogami, ki so bile oddane pred njo in zato prejele razpisana sredstva. Za vložitev upravnega spora smo se odločili, ker se je MGRT odločil, da bo sofinanciral samo tiste projekte, za katere so bile vloge oddane 5 maja 2014 ob polnoči, čeprav je bil rok za oddajo vlog v razpisni dokumentaciji jasno določen (od 5. do vključno 15. maja 2014). Naša vloga je bila vsebinsko in formalno popolna. Po našem mnenju merilo - kdaj je nekdo »domnevno« (poštna nalepka) oddal prijavo, res ne more biti objektivno in kot takšno ne more predstavljati odločujočega in edinega razlikovalnega znaka, ali bo vloga prejela ali ne prejela sredstva za sofinanciranje. To je namreč v nasprotju tako z domačo kot evropsko zakonodajo,« so pojasnili na občini Slovenska Bistrica. Kidričevo vloge ni oddalo Zanimiv je tudi podatek za občino Kidričevo. Vodstvo občine nam je spomladi letos zatrjevalo, da se nameravajo na javni poziv prijaviti s projektom Medgeneracijski učni center. Kot pojasnjujejo na MGRT, vloge za ta projekt niso prejeli. ojca Zemljane za leto 2010, vključno z zamudnimi obrestmi. »Izplačilo za 2010 naj bi dobili v letu 2011. Tega denarja do danes nismo videli. Skupni znesek za leto 2010, vključno z obrestmi, je dobrih 16.000 evrov. Naslednji pogoj, da bomo dvorec še vzdrževali, je takojšnji podpis pogodbe za leto 2015 z določbo, da bo MK sredstva občini nakazoval po dvanajstinah. Od lastnika dvorca pa tudi zahtevamo, da objekt priključi na kanalizacijsko omrežje,« je še poudaril dornavski župan. Mojca Zemljarič \m Franc Zagoršek je odstopil z mesta predsednika Odbora za obnovo dvorca Dornava. Odbor županove poteze ne razume Dobri dve desetletji v Dornavi deluje Odbor za obnovo dvorca. Člani odbora so si vsa leta delovanja prizadevali za številne aktivnosti in izvedbo nujnih vzdrževalnih del. Vrsta del je bila na pobudo članov odbora (in ob pomoči občine) na objektu tudi opravljena. Odbor je v dvorec pripeljal številne gostujoče umetnike. Organizirali so glasbene in druge umetniške dogodke. Nad tem, da se občina Dornava oziroma župan odreka upravljavski pravici, so člani odbora zelo razočarani. V minulem tednu so od občine prejeli dopis, da je treba ključe gradu vrniti. Sprašujejo se, zakaj jih župan predhodno, preden se je odločil, da ključe gradu vrne državi, ni povabil na kakšen razgovor. Zakaj je župan to storil samovoljno in zakaj so bili kot civilna iniciativa, ki vseskozi deluje prostovoljno, zdaj iz odločanja izrinjeni. Vodja odbora Franca Zagor-ška je županova poteza tako prizadela oziroma razočarala do te mere, da je napovedal nepreklicni odstop s funkcije predsednika. Nekaterim članom odbora se županova poteza zdi nerazumna. Da bi razjasnili okoliščine, so se želeli z županom pogovoriti in so ga povabili na tiskovno konferenco, ki pa se je ni udeležil. Zdaj, ko občina ključe dvorca vrača državi, se člani odbora sprašujejo, kakšna je in naj bi v prihodnje sploh še bila njihova vloga - če bodo ključi objekta v Ljubljani. Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 5. decembra 2014 Podravje • Največji dom upokojencev v državi, s sedežem na Ptuju, ima novo vodstvo Doklovemu imperiju spodnesli Dom upokojencev (DU) Ptuj ima od tega tedna novo vodstvo. V današnjem Tednikovem objektivu poročamo o prvi seji Svet zavoda Doma upokojencev Ptuj se je v začetku tedna v novi sestavi zbral na prvi seji. Izmed devetih članov jih je v svetu zavoda šest novih. Poleg petih predstavnikov ustanovitelja (Vlade RS) so novega predstavnika imenovali tudi stanovalci. Od ponedeljka svet zavoda tako deluje v sestavi: predsednik Franc Kodela in člani Viktor Pilinger, Žarko Markovič, Oton Mlakar, Andrej Lazar, Darinka Milec, Dejan Dokl, Miran Kerin ter Petar Gegic. Kdo si je besedo vzel kar sam Čeprav dnevni red ponedeljkove seje ni bil obsežen, pa je zasedanje sveta zavoda trajalo dobri dve uri. Razprava je bila najbolj vroča pri točki dnevnega reda o imenovanju vršilke dolžnosti direktorice. Temu, da bi kandidatka Jožica Šemnički postala v. d. direktorice, je najbolj oporekal član sveta zavoda Dejan Dokl, sicer v svetu predstavnik zaposlenih in sin nekdanje direktorice Kristine Dokl. »Menim, da bi o imenovanju Šemničkijeve na direktorsko mesto morali povprašati tudi svet delavcev zavoda. Zaposlene, ki poznajo to gospo, bi bilo treba vprašati, zakaj je odšla iz tako uspešnega zavoda. Vprašati se je tudi, ali ne gre morda za revanšizem. Da pride nazaj v ta zavod in da obračuna z nekaterimi zadevami, za katere v preteklosti ni bila pristojna. Dom Ptuj je daleč samo od socialnega dela (op. a. Šemničkijeva je socialna delavka). Delo direktorja v našem zavodu je veliko bolj kompleksno od dela na področju sociale,« je bil skeptičen Dokl, ki si je sicer med razpravo besedo jemal kar sam, ne da bi mu jo dal predsednik sveta zavoda. Temu, da je Dokl večkrat komu celo vzel besedo, je ostro oporekal Viktor Pilinger. Hkrati je Pi-linger izzval tudi vodjo sindikata v Domu Ptuj Dano Fišer Muzek, naj predstavi stališče zaposlenih o vodenju zavoda pod taktirko Kristine Dokl. A navzoči jasnega odgovora o tem niso slišali, saj je Fišer Muzekova izpostavila, da jih zelo moti, »da so v petek po televiziji govorili o neprimernem ravnanju s stanovalci. Ne vem, od kod novinarjem ta informacija.« Kodela je vodji sindikata odgovoril: »Novinarji so prebrali poročilo varuha človekovih pravic o dogajanju v Kopru. Če varu-hovo_ooročilo ni verodosto- ruiu. UVJ Nekaj časa je bilo v igri tudi ime Mirana Kerina Med sejo se je izoblikoval tudi predlog, da bi vršilec dolžnosti direktorja v Domu postal član sveta zavoda in direktor Centra za socialno delo Ptuj Miran Kerin. Predlog je podala Darinka Milec. Člani omizja so bili v večini enotni, da za vodenje Doma Ptuj potrebujejo direktorja za poln delovni čas, ne pa nekoga, ki bi se s tem ukvarjal popoldan, po svoji službi. Kerin je dejal, da je v skrajnem primeru funkcijo pripravljen prevzeti. Vendar si je kasneje med razpravo premislil in poudaril, da s predlogom ne soglaša. Zato se o predlogu sploh ni glasovalo. jen dokument, potem pa ne vem ... « Sodelujoči v razpravi so bili v nadaljevanju enotni, da zaposleni v Domu delajo dobro in da odnosu zaposlenih do stanovalcev ne gre oporekati. Problematičen pa naj bi bil odnos nekdanje direktorice, tako do zaposlenih kot do stanovalcev. Stališča zaposlenih o ugotovitvah inšpekcijskih služb vodja sindikata ni predstavila, novoizvoljeni predsednik sveta zavoda pa je poudaril: »Noben inšpekcijski zapisnik dela zaposlenih ne kritizira. Tudi sam sem velikokrat poudaril, da osebje v tem domu dela na meji svojih zmogljivosti. Vendar pa dobro delo vseh vas zaposlenih ne more opravičevati nepravilnosti, ki se jih je pri vodenju Doma posluževala direktorica Doklova.« Dokl priznal, da je njegov cilj zavlačevanje postopka Dejan Dokl je poudaril, da bi se o tem, ali naj sam kot predstavnik zaposlenih v svetu zavoda podpre Šemnič-kijevo za vršilko dolžnosti direktorice, moral posvetovali z vsemi zaposlenimi. In da je za to imel premalo časa, saj da je za ime potencialne nove direktorice (kot v. d.) izvedel šele na dan sklicane seje. Zato, da bi se Dokl o imenovanju Šemničkijeve lahko posvetoval s svojimi roio. mz Dokl: »Kaj boste s presežkom in ali boste zaposlovali?« Člana sveta zavoda, Dejan Dokl in Darinka Milec, sta kot predstavnika zaposlenih na ponedeljkovi seji želela od sveta zavoda oziroma novega predsednika slišati (morda tudi izsiliti) stališče, za katere namene se bo porabil presežek oz. dobiček iz poslovanja minulih let, ki ga je pridelala nekdanja direktorica Kristina Dokl. »Če pravite, da so zaposleni premalo plačani, pa njim razdelite ta denar,« je pripomnil Dokl in v ironičnem tonu nadaljeval: »Boste dodatno zaposlovali? Vaša iniciativa je vseskozi opozarjala, da je v Domu premalo zaposlenih. Zdaj je odprt razpis za okrog 60 zaposlitev. Boste te ljudi zaposlili? Zakaj ne bi zaposlovali, če imamo denar?« Kodela je odgovoril: »Če drži podatek, ki ga je novinarju Dela posredovala nekdanja direktorica Doklova, da je v Domu trenutno 311 zaposlenih, potem število zaposlenih ustreza standardom in normativom. Če pa je glede na normative zaposlenih premalo ljudi, bomo zadeve v skladu s predpisi uskladili.« Dokl je vztrajal naprej: »Kaj pa cene? Vseskozi ste opozarjali, da so cene previsoke in da zato prihaja do presežkov. Jih boste znižali? Povejte!« Predsednik sveta zavoda je Doklu pojasnil, da teme, ki jih odpira, niso stvar tokratne seje in da se o tistem, kar ni predmet dnevnega reda, ne bo ne govorilo in ne odločalo. »Če želite o tem razpravo, predlagajte točko dnevnega reda za prihodnjo sejo,« je še dodal Kodela. Franc Kodela: »Svojci stanovalcev in javnost v prihodnje iz odločanja ne bodo več izločeni. Računam na sodelovanje in sem dosegljiv za vse pripombe ter predloge.« Začelo se je, ko je odkril za 3,2 milijona evrov dobička Franc Kodela, novi predsednik Sveta zavoda DU Ptuj, je vodja civilne iniciative za ureditev razmer v socialnem varstvu, ki se je pred leti formirala na Ptuju. Odkar je začel brskati po dosjeju z naslovom Dom upokojencev Ptuj, je minilo pet let. Prvi signal, da se je lotil tega dela, mu je bila pritožba Marice Einfalt, ki se je na MDDSZ pritožila zaradi različnega zaračunavanja storitev bivanja in dodatkov. V tem konkretnem primeru je šlo za zaračunavanje dodatka na enoposteljno sobo, okrog 120 evrov mesečno. »Dodatek je MDDSZ prepovedal,« navaja Kodela in nadaljuje: »Izračunal sem, da zaračunavanje dodatka Domu letno prinese okrog 14.000 evrov prihodkov. Želel sem vedeti, ali bi ukinitev tega dodatka Dom res finančno prizadela in bi morebiti zaradi tega zašel v težave. Pri pregledu izkaza prihodkov in odhodkov za preteklo leto sem zgrožen ugotovil, da so v letu 2008 imeli 847.206 evrov prikazanega presežka (dobička) in še 2.355.000 evrov skritega presežka. Od takrat naprej sem začel raziskovati in spremljati poslovanje Doma, saj me je zanimalo, kako lahko ustvarjajo takšne presežke, ki jih po Zakonu o socialnem varstvu sploh ne bi smeli. Karkoli sem prijel v roke, povsod sem našel nepravilnosti: od izračuna cen do zaračunavanja dodatnih in nadstandardnih storitev, skrivanja presežkov v nasprotju z računovodskimi standardi in zakonodajo, nespoštovanja normativov ...« Danes je Kodela predsednik sveta zavoda, najvišjega organa v Domu Ptuj. Povprašali smo ga, kako si zamišlja delo sveta zavoda in kakšni bodo ukrepi, po katerih bo treba poseči. Sledi morda revizija poslovanja za minulo obdobje? »Menim, da petek • 5. decembra 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 tla pod nogami. In kako naprej? sveta zavoda v novi sestavi ter o načrtih vodenja zavoda za v prihodnje. smo z izbiro v. d. direktorice Jožice Šemnički uspeli zagotoviti strokovnost vodenja. Zavedam se, da gre za veliko ustanovo in zahtevno delovno področje. Zagotovo bom sam in tudi člani sveta ustanovitelja, predstavnik stanovalcev ter drugi dobronamerni člani znali pomagati direktorici, da obdrži vsaj tak nivo oskrbe, kot je bil sedaj. Poleg proučitve inšpekcijskih zapisnikov in odprave nepravilnosti bo glede na vse nepravilnosti treba narediti ustrezno zunanjo revizijo in odpraviti odkrite nepravilnosti.« Kaj pa odnos do zaposlenih, uskladitev stanja v zavodu na področju delovno-pravne zakonodaje? »Od v. d. direktorice pričakujemo striktno spoštovanje delovno-pravne zakonodaje. To pričakovanje je lahko tudi realizirano, saj šikaniranje zaposlenih za vzdrževanje kadrovske podhranjenosti ne bo potrebno. Prav tako ne bo glavnega motiva direktorice, da ustvarja čim večje presežke in pripravlja teren za privatizacijo,« pove Kodela in doda, da bo kot predsednik sveta zavoda in kot poznavalec zakonodaje ter predpisov s področja socialnega varstva novi v. d. direktorice stal neomajno ob strani. »V delo v. d. direktorja se svet zavoda naj ne bi spuščal, vendar je treba najprej doseči vzdržno stanje in mislim, da mi bo to vzelo vsaj nekaj časa. Vendarle računam, da so zaposleni v DU Ptuj strokovni in delovni ter da bo delo nemoteno teklo. Bo pa kar nekaj dela s pripravo ustreznih aktov in razpisom za novega direktorja, ki ga bomo imenovali za polni mandat.« Ptujska iniciativa, ki je dosegla razrešitev Kristine Dokl z mesta direktorice, pa si sicer nasploh prizadeva za ureditev razmer na področju socialnega varstva. Zato nas je zanimalo, ali bodo člani iniciative predlagali tudi kakšne normative glede oblikovanja cen socialno-varstvenih storitev, na primer sistemsko rešitev na ravni celotne države. »Predvsem bi želeli, da MDDSZ začne nadzirati spoštovanje zakonodaje in sprejme takojšnje ukrepe oziroma popravke, ne pa da se kljub znanim problemom nič ne premakne. Nadaljevali bomo z delom, ker menimo, da se bo poleg že znanega odprlo še nekaj novih problemov,« je za Štajerski tednik še povedal Kodela. ruiu. ivii Kaj je ob prevzemu vodenja povedala Jožica Šemnički? »Dom po meri uporabnikov z upoštevanjem vseh predpisov ter strokovne doktrine, ki opredeljuje institucionalno varstvo starejših - to je vizija, ki si jo zastavljam ob začetku vodenja Doma upokojencev Ptuj. Funkcijo vršilke dolžnosti sem se odločila sprejeti, ker se v skladu z navedeno vizijo čutim sposobna voditi kolektiv. Priložnost za to delovno mesto sta mi ponudila resorno ministrstvo in civilna iniciativa, člani sveta zavoda so me na funkcijo potrdili z večino glasov. Z zaposlenimi v Domu Ptuj nameravam vzpostaviti odprti dialog. Veselim se argumentiranih razprav s sodelavci. Želim si dobrega sodelovanja in kompetentnega samostojnega opravljanja dela vsakega izmed njih, v skladu z opisom del in nalog, ob upoštevanju strokovne doktrine. Po prevzemu funkcije se bom najprej seznanila z dejanskim stanjem v ptujskem domu, nato pa bomo skupaj s sodelavci začeli snovati načrtov za prihodnje poslovanje. Zavedam se, da je v tako veliki in kompleksni ustanovi potrebno sodelovanje, tako z ožjim timom sodelavcev in neposredno ali preko vodij z vsemi zaposlenimi, vsekakor pa tudi s stanovalci, njihovimi svojci in zainteresirano javnostjo,« je dejala Šemničkijeva. 300 sodelavci, se je v razpravi omenjalo celo prekinitev seje. Najprej za 15, nato za 30 minut. Kasneje je padel predlog, da bi se seja nadaljevala naslednji dan ali pa čez tri Ivana Veber, stanovalka v Domu Ptuj: »Jožico Šemnički in še nekatere sodelavke so pred leti iz ptujskega doma dobesedno napodili. Kar pa se tiče dela tukaj zaposlenih (strežnic in medicinskih sester) - o njih lahko povemo samo najboljše. Res so pridne in trdo delajo.« dni. Kodela je na prigovarjanje Pilingerja »udaril po mizi« in Doklu dejal, da je njegov cilj tako ali tako samo zavlačevanje postopka za imenovanje Jožice Šemnički za vršilko dolžnosti. Doki, ki je priznal, da je to res, je nato na svedo povlekel še eno domnevno obremenilno zadevo o kandidatki za vršilko dolžnosti. In sicer podatek, da naj bi Šemničkijeva kot zaposlena v Domu upokojencev Ptuj domnevno nepooblaščeno od stanovalcev zbirala privatizacijske certifikate in jih naložila v Novo KBM. Ima nova v. d. res »črno piko«? »Četudi je zadeva pravno-formalno zastarala, je etično in moralno ekstremno sporna,« je poudaril Doki. Kodela mu je odgovoril: »Gre za hude obtožbe. Se zavedate, da tvegate tožbo? Zdaj, pred glasovanjem o imenovanju, poskušate kandidatko očrniti. Gospa Šemničkijeva nam je pojasnila, da je certifikate v banko leta 1997 naložila na ime in priimek lastnika ter da sama pri tem ni imela nobene materialne koristi. Šlo pa je za certifikate tistih oseb, ki teh dokumentov niso vložile nikamor in se jih je nato v zadnjem roku pač vložilo v Novo KBM. To pa zato, da ljudem, ki so bili brez svojcev, certifikati ne bi propadli. Če mi kdo predloži trdne dokaze oziroma dokument, da je Šemničkijeva s tem neupravičeno pridobila materialno korist, jo bomo v trenutku odpoklicali. To, da je delovala v dobro stanovalcev in certifikate v banki naložila na njihovo ime - to zame ni sporno. Danes, po 17 letih od teh dogodkov, vleči na piano to zgodbo ... To ni nič drugega kot čista diskreditacija.« Člani sveta zavoda, ki jih je imenoval ustanovitelj, so enotno zavzeli stališče, da postopka, ker gre za imenovanje za vršilca dolžnosti za največ šest mesecev, ne bodo zavlačevali, zato je Kodela dal predlog o imenovanju Šemničkijeve na glasovanje. Sedem članov sveta zavoda je predlog potrdilo: Kodela, Lazar, Pilinger, Markovič, Mlakar in Kerin. Darinka Mileč se je pri glasovanju vzdržala, Dejan Doki pa je dejal: »Sem strogo proti!« Mojca Zemljane Foto: MZ Ob Dejanu Doklu, Francu Kode-li in Miranu Kerinu so člani sveta zavoda še (na fotografijah) Viktor Pilinger, Žarko Markovič, Oton Mlakar, Andrej Lazar, Darinka Mileč, Petar Gegič. Foto: MZ Foto: MZ 6 Štajerski Podjetništvo petek m 5. decembra 2Q14 Lenart • Izgradnja vodooskrbnega omrežja Slab milijon evrov vredna investicija Minuli teden je v prostorih občine Lenart potekal podpis slab milijon evrov težke pogodbe za izgradnjo vodooskrbnega omrežja za 398 prebivalcev Krajevne skupnosti Voličina. Foto: Arhiv občine Zupan občine Lenart Janez Kramberger in direktor Podjetja Knuplež Srečko Knuplež sta minuli ponedeljek podpisala pogodbo za izgradnjo vodooskrbnega omrežja v KS Voličina. Najugodnejše Podjetje Knuplež Ponudnik Izgradnja vodooskrbnega omrežja (zneski v evrih) PODJETJE KNUPLEŽ, d. o. o. 963.596,39 SKALA GRADBENIŠTVO IN STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO DRAGO KEREC, s. p. 1,178.466,56 H.S. NIZKE GRADNJE 1,180.682,76 KOSTAK, d. d. 1,216.144,05 MARIBORSKI VODOVOD, JP, d. d. 1,386.984,28 Vir: Občina Lenart Občina Lenart je po najnižji ponudbeni ceni za izvajalca del izbrala Podjetje Knuplež, d. o. o., iz Zgornje Velke. »Pogodbena cena z DDV 963.596,39 evra (»ključ v roke«) je fiksna do predaje objekta naročniku, v njej so zajeti vsi stroški in morebitni popusti,« so pojasnili z lenarške občine in dodali, da investicijo v višini 85 % financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regional- ni razvoj. »Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij, prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi.« Razliko sredstev do celotne vrednosti investicije (najmanj 15 %) pa iz lastnega žepa zagotavlja Občina Lenart. Strokovni nadzor bo izvedlo podjetje Nadzor in projektiranje, Aleš Kolarič iz Ptuja. Inve- sticija, ki naj bi bila končana do avgusta 2015, zajema na novo zgrajeno vodovodno omrežje v obsegu 13,06 km oz. za 398 prebivalcev v Selcih, Črmljen-šaku, Rogoznici in Stražeh. Dela naj bi začeli že ta mesec. Sicer je na razpis za projekt prispelo pet ponudb. Razlika v ceni je bila ogromna, saj je med najdražjim in najcenejšim ponudnikom znašala več kot 400.000 evrov. Monika Levanič Slov. Bistrica • Dobrodelnost za mlade rodove Lions klub zbral denar za tri štipendije Lions klub Slovenska Bistrica je 28. novembra priredil tradicionalni 4. dobrodelni koncert v Slovenski Bistrici, na katerem so uspeli zbrati 1.936 evrov prostovoljnih prispevkov za štipendijski sklad. Z zbranim denarjem in prispevki članov Lions kluba Slovenska Bistrica bodo financirali tri enoletne štipendije študentom iz socialno ogroženih družin, ki bodo prejeli 150 evrov mesečne štipendije. Pri zbiranju denarja so jim z nastopom na koncertu pomagali Jebela cesta, Gemaj, Vivere, Poskočni muzikanti, Glasbena šola Slovenska Bistrica, vokalna skupina Amadeus, pevki Kim Begovič in Alja Krušič, Enja Golob (saksofon), štipendist Andrej Herna-vs (marimba) ter Dadi Daz. MV Predsednik bistriškega lions kluba Ivan Kosi Slovenija, Podravje • Revolt podjetij zaradi Vladna kazen za intenzivna podje Okoljska dajatev za obremenjevanje okolja z emisijo CO2, s katero želi vlada dodatno obremeniti energetsko intenzivna podjetja, med njimi tudi Impol, Talum in Perutnino Ptuj, za slovensko gospodarstvo pomenijo dodaten korak k izgubljanju konkurenčnosti. »Če bo predlog obveljal, bo imela skupina Impol v prihodnjem letu dodatne stroške v višini 410.000 evrov, pri čemer govorimo le o neposrednih stroških. Informativni izračun namreč ne zajema stroška povišanja cen naših dobaviteljev, ki ga lahko zaradi posledic okoljskih dajatev zagotovo pričakujemo,« je opozoril Jernej Čokl, predsednik uprave skupine Impol. Talum bi po tem predlogu vlade moral plačati preko 600.000 evrov, PP pa približno 60.000 evrov. Vlada je namreč sprejela sklep, s katerim je Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) naložila, da ji predloži spremembo Uredbe o okoljski dajatvi za obremenjevanje okolja z emisijo ogljikovega dioksida, ki bi pomenila dodatnih 30 milijonov evrov v državno blagajno. Predlog MOP govori o tem, da se oprostitev plačila omenjene dajatve za rabo goriva v napravah iz 100-odsto-tne oprostitve zmanjša na 70 do 80 %. Torej bodo energetsko intenzivna podjetja (papirnice, jeklarne, steklarne, cementarne itd.) plačevala 20 do 30 % cene omenjene okoljske dajatve. Predlog bo predvidoma v javno obravnavo posredovan 5. decembra. 30 milijonov evrov pomeni plače do 1000 delavcev letno Ta ukrep za slovenska energetsko intenzivna podjetja, po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pomeni: »Vlada želi iz naslova znižanja oprostitev iz energetsko intenzivnih podjetij izčrpati 30 milijonov evrov. Toliko so vredne letne plače 500 do 1.000 zaposlenih v teh panogah. Če Jožef Stibilj, predsednik uprave Goriške Opekarne V primeru, da bo vlada še povečala okoljsko dajatev, bo ta obremenitev presegla 20 % naše bruto dodane vrednosti. To bo tako izjemno obremenilo naše poslovanje, da ne govorimo več o tem, da je ogroženo 10 ali 20 % delovnih mest, ampak o tem, da bodo podjetja prenehala poslovati. prištejemo še ostale grozeče dodatne prispevke in vpliv na poslovne partnerje teh podjetij, se ta številka lahko povzpne še bistveno višje.« Ob tem na GZS tudi opozarjajo, da je energetsko intenzivna industrija z lastnimi investicijami v zadnjih letih med vsemi panogami najbolj zmanjša- Negativen vpliv na položaj izvoznih podjetij na trgu Že sedaj slovenjebistriški nosilec gospodarstva Impol za prispevke odšteje več kot la izpuste CO2 v okolje (njen delež se je zmanjšal na samo 14 % vseh izpustov v državi): »Energetsko intenzivnim podjetjem v tem hipu grozijo tri višje dajatve: konec oprostitev plačila dajatve za izpuste CO2 (unikum v Evropi), višji prispevki za obnovljive vire energije in dodatni prispevek za učinkovito rabo energije. Tomaž Vuk, član uprave Salonit Anhovo Dodatna obremenitev bi v Salonitu predstavljala do 20 % vseh stroškov. To bi pomenilo, da je ogrožena naša konkurenčnost in sposobnost dolgoročnega preživetja. milijon evrov. »Plačevanje prispevka za obnovljive vire energije in soproizvodnjo toplote in električne energije kot obvezni prispevek pri porabi električne energije nam predstavlja strošek v višini 963.000 evrov letno (podatek za leto 2013) in pa prispevek za učinkovito rabo energije, kar predstavlja strošek v višini 60.000 evrov letno. Od junija letos dalje moramo zaradi novo sprejetega energetskega zakona plačevati tudi dodatne prispevke pri porabi zemeljskega plina. Strošek je samo v petih mesecih tega leta znašal 35.000 evrov,« je opozoril Čokl. petek • 5. decembra 2014 Podjetništvo Štajerski 7 okoljske dajatve energetsko tja Opozoril je, da v primerjavi s konkurenco, torej evropska energetsko intenzivna podjetja (z izjemo podjetij iz Velike Britanije) niso obvezana k plačevanju okoljskih dajatev. »Odločitev vlade bo tako negativno vplivala na položaj izvoznih podjetij na trgu. Pri tem opozarjamo vlado, naj dobro premisli, do katere mere namerava obremeniti svoje vlečne konje, da bodo še sposobni poganjati slovenski voz,« je povedal. Dodal je, da je skupina Impol že zavezana za trgovanje z emisijskimi kuponi in da je Evropska komisija omejila količino kuponov, ki jih brezplačno prejemajo energetsko intenzivna podjetja. »Zato lahko povišanje stroškov pričakujemo tudi na tem področju, predvsem tudi iz razloga, ker vztrajno povečujemo obseg proizvodnje in proizvodnih kapacitet, kar tudi vpliva na f£ \ Foto: Mojca Vtič Jernej Cokl, predsednik uprave skupine Impol Čokl je povedal, da bi znižanje oprostitve pomenilo najmanj 410.000 evrov dodatnega stroška za družbo Impol in opozoril, da evropska energetsko intenzivna podjetja (z izjemo podjetij iz Velike Britanije) niso obvezana k plačevanju okoljskih dajatev. »Odločitev vlade bo tako negativno vplivala na položaj izvoznih podjetij na trgu. Pri tem opozarjamo vlado, naj dobro premisli, do katere mere namerava obremeniti svoje vlečne konje, da bodo še sposobni poganjati slovenski voz!« povečano porabo energen-tov,« je še povedal Jernej Čokl. Vlada v enem mesecu pozabila na obljube Na GZS so še spomnili, da se je vlada zavezala, da ne bo novih obremenitev za podjetja. »Očitno je samo v enem mesecu pozabila na te obljube. Vlado dodatno pozivamo, naj v boju proti sivi ekonomiji z nižjimi dajatvami vrne od kršiteljev pobran denar v gospodarstvo, kot so to storili na Hrvaškem, ne pa, da s sicer upravičenim bojem proti sivi ekonomiji zgolj polni javne blagajne. Prav tako pozivamo vlado, naj ob dodatnih dajatvah pri manj obdavčenih oblikah dela hkrati zmanjša dajatve na plače pri rednih delovnih razmerjih in tako pripomore k odpravi zaposlitvenega krča. Ne pa, da tudi s temi bremeni samo polni proračun in tako dodatno izčrpava gospodarstvo,« so dejali na GZS. Mojca Vtič . v * ^ Foto: Črtomir Goznik Jožica Stegne, članica uprave Vipap Videm Krško Nova dajatev bi dejansko ogrozila tudi poslovanje za naslednje leto in vprašljiva je zaposlitev 500 ljudi v podjetju in še najmanj 80 zaposlenih v storitvenih dejavnostih, ki so neposredno vezani na proizvodnjo papirja. Ali zeli vlada zapirati delovna mesta v podjetjih s 27.629 zaposlenimi? Predstavniki 30 slovenskih podjetij ter 11 panožnih in podjetniških sindikatov so se v torek podpisali pod peticijo, s katero nasprotujejo novim obremenitvam za energetsko intenzivna podjetja. V peticiji, ki so jo vročili predsedniku vlade Miru Cerarju, ministru za finance Dušanu Mramorju, ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču ter ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen, so podpisniki opozorili, da bodo predvidene obremenitve ogrozile delovna mesta, morda celo obstoj podjetij. »Resno se sprašujemo, ali želi vlada zapirati delovna mesta v podjetjih, ki skupaj zaposlujejo 27.629 zaposlenih. In to ob dejstvu, da se je število zaposlenih v gospodarstvu od leta 2008 že znižalo za 90.000 zaposlenih, medtem ko imamo letos po podatkih SURS 12.000 zaposlenih v javnem sektorju več kot leta 2008,« so zapisali podpisniki. Pod peticijo so se podpisali družbe Salonit Anhovo, La-farge Cement, družbe Taluma, IGM, Acroni, Vipap Videm, Količevo karton, Cinkarna Celje, Steklarna Hrastnik, Papirnica Vevče, Štore Steel, Goričane, Impol 2000, Paloma, Belinka Perkemija, Wienerberger opekarna Ormož, Julon, Lek, Goriške opekarne, Radeče papir Nova, Calcit, Ursa Slovenija, TKI, Perutnina Ptuj, Svilanit, Lepenka trgovina in Mito Videm • Tretje srečanje podjetnikov in gospodarstvenikov Skupaj bodo močnejši V ponedeljek, 1. decembra, so v občini Videm pripravili že tretje srečanje podjetnikov, gospodarstvenikov in upravljavcev, na katerem so se pogovarjali o lokalnem razvoju, ki ga vodi neka skupnost. Foto: jš Na srečanju so zbranim govorili (od leve) Ivan Božičko, Blanka Kovačič, Albert Korošec in Aleksandra Pivec. Zbranim podjetnikom, gospodarstvenikom in drugim, ki jih je tema zanimala, so govorili Blanka Kovačič, direktorica socialnega podjetja Kooperativa iz Slovenskih Konjic, Albert Korošec, direktor podjetja Kreal (ki je del skupine Talum), Aleksandra Pivec, direktorica Bistre Ptuj, in v imenu gostiteljev Ivan Božičko, direktor videmske občinske uprave. Zlasti predstavitev uspešne prakse povezovanja malih pridelovalcev vrtnin, malih gostincev, turističnih ponudnikov in drugih, ki so v skupnem podjetju Kooperativa Konjice videli svojo priložnost za uveljavitev na trgu, je najbrž v marsikaterem prisotnem na ponedeljkovem srečanju vzbudila upanje, da je tudi za male prostor na trgu, o čemer je zelo realistično, a hkrati optimistično in podprto z veliko prakse govorila direktorica Blanka Kovačič. Albert Korošec je predstavil nekatere možnosti spletne prodaje, Aleksandra Pivec je predstavila, kaj lahko občine pričakujejo v finančnem obdobju 2014-2020 in za kaj se bodo namenjala evropska sredstva (Videmčani smo se najbrž ob njenih besedah lahko vsaj v mislih dokončno poslovili od svoje kulturno-špor-tne dvorane), Ivan Božičko pa je predstavil možnosti mreže-nja - učinkovitega povezovanja med različnimi proizvajalci in potrošniki. jš Juršinci • Nova pridobitev KZ Ptuj 100.000 evrov vredno novo skladišče Minuli teden je Kmetijska zadruga Ptuj tudi uradno v uporabo predala novo skladišče ob poslovalnici KZ Ptuj v Juršincih. Slabih 100.000 evrov vredna naložba bo na skupno 500 m2 služila predvsem skladiščenju kmetijskega repromateriala in novih asortimanov. »Za to investicijo smo računali porabiti bistveno manj, ker smo uvozili tipično halo, vendar je spomeniško varstvo reklo svoje, tako da smo potem morali narediti leseno fasado in zamenjati streho. Do večjih stroškov pa je prišlo tudi zato, ker smo prvotno načrtovali postavitev hale na že narejenih temeljih, a smo jo nato morali postaviti nekoliko naprej,« je pojasnil prvi mož KZ Ptuj Marjan Janžeko-vič, ki je sicer še dejal, da so bili novi skladiščni prostori zaradi dotrajanosti starih nujno potrebni. Z investicijo so pridobili pokrito skladišče v izmeri 300 m2 površin, zunanji del pa meri dodatnih 200 m2. »Skladišče je namenjeno predvsem skladiščenju kmetijskega repromateriala. Naša ponudba pa je obogatena tudi z novim asortimanom, saj se občani Juršincev ne ukvarjajo samo s kmetijstvom, ampak tudi z vrtičkarstvom in urejanjem okolice.« Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič je še prepričan, da se bo investicija v določenem času zagotovo povrnila. Monika Levanič Zadovoljni obrazi ob slavnostnem prerezu traku novega skladišča Foto: ML 8 Štajerski Politika petek • 5. decembra 2014 Zetale • Zapleti že na prvi izredni seji Za sedaj brez odbora za gospodarstvo Svet občine Žetale je na prvi izredni seji, v četrtek, 26. novembra, potrdil večino predlaganih delovnih teles občinskega sveta ter vaških odborov; ker pa po mnenju svetniške skupine SLS predlagatelj ni sledil volilnim rezultatom, žal niso potrdili odbora za gospodarstvo. V novi sestavi sveta občine Žetale je bilo treba poleg nadzornega odbora imenovati še člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, uredniški odbor Žetalskih novic, statutarno pravno komisijo, poleg tega pa še sestavo petih vaških odborov. Predloge za vsa delovna telesa je pripravila komisija za volitve in imenovanja, ki je bila imenovana na konstitutivni seji in jo vodi svetnik Franc Vogrinc. A kot v večini drugih občin tudi v Žetalah pri imenovanju odborov občinskega sveta ni šlo vse gladko, saj so svetniki SLS menili, da glede na volilni rezultat v predlogih za sesta- vo delovnih teles niso dovolj zastopani. Svetniki SLS preglasovani Naj spomnimo, da so bili v novi občinski svet izvoljeni trije svetniki SLS in štirje neodvisni svetniki, ki nastopajo povezani. Ker kljub temu soglasja niso dosegli, je župan občine Žetale Anton Buto-len v skladu s poslovnikom vse posredovane predloge dal na glasovanje. Ker pa so bili pri tem svetniki SLS preglasovani, so umaknili soglasje k imenovanju pomembnega odbora za gospodarstvo, v katerem bi sicer imeli večino in bi ga celo vodili. Kljub zapletom pa so potrdili odbor za družbene dejavnosti, ki ga vodi Matjaž Kopše, odbor za infrastrukturo, ki ga vodi Janez Vodušek, in odbor za samozaščito, ki ga vodi Nejc Sakelšek. Ker odbor za gospodarstvo ni bil imenovan, so sklenili, da naj komisija za volitve in imenovanja do naslednje seje pripravi nov predlog za njegovo sestavo. Manj težav in problemov pa je bilo pri imenovanju drugih občinskih odborov in komisij. Uredniški odbor bo pod vodstvom Marije Kru-šič že tretji mandat deloval v Foto: Martin Ozmec Župan občine Žetale Anton Butolen povsem enakem sestavu. Do manjše spremembe je prišlo v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga prav tako že tretji mandat vodi Jože Vogrinc. Statutarno pravno komisijo bo vodil Matjaž Kopše, posamezne vaške odbore pa Anton Furman, Franc Kidrič, Nejc Sakelšek, Franc Vogrinc in Franjo Cep. Ker so nekateri odseki halo-ških cest še vedno v slabem stanju, so žetalski svetniki brez težav soglašali s sofinanciranjem modernizacije ceste Žetale-Širec v višini okoli 9.000 evrov, soglašali so tudi z oddajo poslovnih prostorov za telefonsko centralo in se strinjali z odkupom zemljišča za dovozno cesto za zbirni center ter odobrili sofinanciranje osebi v terapevtski skupni Ozare. -OM MO Ptuj • Konstitutivne seje četrtnih skupnosti Prevlada Liste Mirana Senčarja ZA Ptuj Novembra so konstitutivne seje izvedli tudi v vseh osmih četrtnih skupnostih MO Ptuj. Tudi v svetih četrtnih skupnostih ima Lista Mirana Senčarja ZA Ptuj podobno kot v mestnem svetu, največ članov (24 od 56) in tudi največ predsednikov svetov ČS (Breg-Turnišče, Ljudski vrt, Panorama in Jezero). Po enega predsednika sveta ČS ima Lista župana dr. Štefana Čelana (Spuhlja), SDS (ČS Rogoznica), SD (ČS Center) in SLS (ČS Grajena). Edina, ki je mesto predsednice sveta ČS zadržala, je Branka Bezeljak (Center), v vseh drugih so vodenje svetov prevzeli novi ljudje. V svetu ČS Grajena, ki ima sedem članov, so po trije člani z Liste Mirana Senčarja ZA Ptuj (Izidor Furjan, ki je tudi podpredsednik, Boris Zajko in Sonja Šmigoc) in SLS (Aleš Zo-rec, Stanka Pauko in Janez Po-lanec, ki je predsednik), enega svetnika ima SDS (Marjan Ger-movšek). V ČS Breg-Turnišče, katerega svet je prav tako sedemčlanski, ima Lista Mirana Senčarja ZA Ptuj tri svetnike (Natalijo Orešek, Vlasto Mur-šec in Vilka Pešca, ki je tudi predsednik), Lista župana dr. Štefana Čelana dva (Vladimirja Koritnika in Stanka Vegana), NSi enega (Janeza Rožmarina, ki je podpredsednik), Marija Hernja Masten pa je iz SD. V petčlanskem svetu ČS Jezero je predsednik Marjan Rogi-na (Lista Mirana Senčarja ZA Ptuj), z Liste Mirana Senčarja je tudi Andreja Bezjak, Tomi Držaj je bil kandidat Liste župana dr. Štefana Čelana, Janko Čuš je predstavnik Nsi, podpredsednik Gregor Miložič pa z Neodvisne liste za razvoj MO Ptuj. V ČS Panorama je predsednik sveta Milan Klemenc z Liste Mirana Senčarja ZA Ptuj, z Liste Mirana Senčarja so tudi Mojca Bohinc, podpredsednica sveta ter člana Borut Kosta-njevec in Klemen Rutar, Sonja Purgaj je predstavnica SD, Tomaž Alič (SMC) in Rozalija Ojsteršek (SLS). V ČS Ljudski vrt je predsednica sveta Tanja Meško Tonejc z Liste Mirana Senčarja ZA Ptuj, z Liste Mira- na Senčarja je tudi podpredsednik Izidor Gnilšek ter člani Andrija Koter, Darinka Petek, Marjan Berlič in Vuk Nataša, Anka Ostrman in Boštjan Še-ruga sta predstavnika SD, Danica Starkl pa Liste župana dr. Štefana Čelana. V svet ČS Center je Branka Bezeljak (SD) zadržala predsedniško mesto, podpredsednica je Pepelka Bezjak (Lista Mirana Senčar-ja ZA Ptuj), s katere je tudi Sonja Butolen, Nejc Bedrač in Tatjana Vaupotič Zemljič sta z Liste župana dr. Štefana Čelana, Ljubomir Čuček in Boris Gornik pa predstavnika SD. Svet ČS Spuhlja v novem mandatu vodi Jure Hanc (Lista župana dr. Štefana Čelana), z liste župana dr. Štefana Čelana sta tudi podpredsednica sveta Darja Harb in Nataša Belšak Šel, Monika Klinc je z Neodvisne liste za razvoj MO Ptuj, Janez Horvat pa z Liste Mirana Senčarja Za Ptuj. V ČS Rogoz-nica je predsednik sveta Dušan Fric iz SDS, iz te stranke sta tudi podpredsednica Brigita Vindiš Zelenko in Janko Čeh, z Liste Mirana Senčarja ZA Ptuj so Robert Pisar, Milan Kristo-vič in Leonida Ozimek, z Liste župana dr. Štefana Čelana pa Mitja Lah in Marjan Cajnko, Dejan Cvetko je z Neodvisne liste za razvoj MO Ptuj. MG Makole • Plaketa občine Turističnemu društvu Makole Makolčani na občinski praznik izvedeli ime podžupanje »Mislim, da je preveč pesimizma v naši družbi. Delujmo raje veselo, razumno, razumevajoče in poglobljeno na vseh nivojih skupnosti,« je zbranim na osrednji proslavi ob 6. občinskem prazniku občine Makole, 29. novembra, predlagal župan Franc Majcen. Kot je še dejal, se bodo vodilni na Občini trudili po najboljših močeh, da bodo ustvarili pogoje za uspešen napredek občine in za kakovostno življenje občanov. »To pa ne bo mogoče brez enotnosti in zavzetosti občinskega sveta in učinkovitosti in strokovnosti občinske uprave,« je povedal župan. Na slovesen dan za makolsko občino je župan razkril tudi ime podžupana oziroma podžupanje, ki je postala neodvisna kandidatka za svetnico in županjo Štefka Skledar. Foto^Milan Sternad Župan Franc Majcen in dobitniki priznanj Jože Kovačič (TD Makole), Nada Šket in Ernest Rojs Občina Makole se je v okviru 6. občinskega praznika s priznanjem poklonila Nadi Šket za požrtvovalno delo na področju preventive in varnosti mladih v prometu ter Ernestu Rojsu za njegovo uspešno delo pri razvoju lokalne skupnosti in društvenih dejavnosti. Plaketo občine Makole pa je letos prejelo Turistično društvo Makole za uspešno in požrtvovalno delo na področju turizma in promocije občine. Mojca Vtič Popravek • Še o seji markovskega občinskega sveta Koliko prejme Območna gasilska zveza Ptuj Prejšnji petek smo v poročilu s seje markovskega občinskega sveta ob točki dnevnega reda, ko so svetniki imenovali nadzorni odbor (ter druge odbore in komisije), med drugim pisali o pomislekih nekaterih svetnikov glede enega od predlaganih članov tega NO, saj je zaposlen na Območni gasilski zvezi Ptuj, ta pa je delno financirana tudi od markovske občine in bi lahko prihajalo do navzkrižja interesov. Ker na seji nismo dobro slišali podatka o višini zneska, ki ga OGZ Ptuj prejme iz občine Markovci, smo podatek poiskali na spletni strani Supervizor. Pri tem pa se nam je zgodila napaka, saj smo namesto markovskega zneska za leto 2013 zapisali celoten znesek, ki ga OGZ Ptuj dobiva za svoje delovanje tudi od drugih občin. Celoten znesek v letu 2013 je bil, kot smo zapisali, 148.027,17 €, markovski delež pa 18.700 €. Je pa občina Markovci v obdobju, odkar se na Supervizorju zbirajo podatki (to je od leta 2003), nakazala OGZ Ptuj 430.581,75 €. Za nenamerno napako se opravičujemo. Uredništvo petek • 5. decembra 2014 Politika Štajerski 9 Poljčane • Po dveh sejah le potrdili KVIAZ Severnokorejski predlog opozicije? Poljčanski občinski svet je na izredni seji, 1. decembra, potrdil komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ). Vseh pet članov komisije je iz opozicijskih vrst. »S tem so pokazali razumevanje demokracije. Je pa ta severnokorejski predlog sramoten in žaljiv za vse volivce - njihove in naše,« je komentiral župan Stanislav Kovačič. Na drugi redni seji je poljčanski župan predlagal sestavo komisije v razmerju trije opozicijski člani in dva koalicijska, vendar ga opozicija, ki ima večino, ni podprla. Nato je župan točko imenovanja umaknil z dnevnega reda. Za imenovanje komisije je bila nato po dveh tednih sklicana izredna seja. Župan je ponovno podal enak predlog komisije, vendar ni bil potrjen. »Enako sestavo komisije sem predlagal iz preprostega dejstva: obljubljenega predloga koalicije opozicije ni bilo. V vsakem primeru so na sami seji imeli možnost moj pre- dlog kakorkoli in na kateremkoli mestu spremeniti. Kakršnokoli spremembo v pisno potrjenem razmerju članov komisije, torej 3:2, bi podprla tudi naša stran.« Opozicija je nato podala predlog sestave komisije zgolj iz opozicijskih svetnikov (Tomaž Kokot, Olga Žolger, Andro Razbor-šek, Jožef Kohne, Tomaž Mar-zidovšek). »Komisija je sestavljena iz predstavnikov štirih različnih skupin v občinskem svetu. To je zelo dobro, kaže na barvitost in širino komisije. Komisija je sestavljena iz strokovno izobraženih članov, ki bodo delali zelo dobro Foto: Milan Sternad Kovačič: »Svetniki brezsramno glasujejo za predloge, ki so izven vseh demokratičnih norm.« in učinkovito,« je pojasnil Tomaž Kokot iz SDS. Popolnoma drugačnega mnenja je župan Stanislav Ko-vačič, ki je dejal: »Pokazalo se je, kako izgleda toliko opevana konstruktivnost in kaj se pod to besedo razume. Videno je pa tudi, kako upogljivo hrbtenico imajo ljudje, ki v tej družbi, tej državi opravljajo pomembne naloge in dela, a ne premorejo niti drobtinice svojega jaza. Celo več. Brez-sramno glasujejo za predloge, za katere prav gotovo vedo, da so izven vseh demokratičnih norm.« Mojca Vtič Sveta Ana v Slov. goricah • S prve redne seje V prihodnje manj investicij Osrednja točka prve redne seje aninskega občinskega sveta je bila prva obravnava odloka o proračunu občine Sveta Ana za leto 2015 in 2016, ki predvideva veliko manj prihodkov, posledično pa tudi manj investicij. dni skupaj. Občasni prodajalci pa bodo za najem prodajnega mesta sklenili dnevno pogodbo in poravnali dnevno pristojbino. Po besedah tajnika Viktorja Kapla se bodo s končnimi cenami najemnin za tržno mesto seznanili na naslednji seji. Znano pa je, da bodo najemnin oproščeni lokalni ponudniki tradicionalne domače obrti, kmetje, nosil- ci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in društva, ki imajo sedež dejavnosti ali stalno prebivališče v občini Sveta Ana. Na tak način bodo skušali spodbuditi in oživiti tržnico. Medtem ko bi tujim ponudnikom za najem dvometrske stojnice dnevno zaračunali 10 evrov, za vsak dodatni meter tržnega prostora pa pet evrov. Monika Levanič »Proračun je za približno 600.000 lažji od preteklega. Razlogi so v financiranju občin. Občinam se namreč ukinjajo sredstva za sofinanciranje investicij - to pomeni za nas okrog 200.000 evrov manj. Glede na to, da smo jih v preteklosti še oplemenitili z evropskimi sredstvi, to pomeni približno 600.000 evrov, zato taka razlika. Za 11 evrov pa se zmanjšuje tudi glavarina po prebivalcu. Po sedaj znanih izhodiščih smo oblikovali proračun. Nekatere stvari so sicer še odprte. Naši pogajalci se pogajajo z vlado, in vse, kar bodo izpogajali, bo bolje za nas. Če bo možno pridobivati evropska sredstva bo ugodneje, če ne, pa bo ostalo tako,« je predlog proračuna za prihodnje leto in leto 2016 ocenil prvi mož občine Sveta Ana Silvo Slaček. Načrtujejo izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja Predvidevanja so, da se bo prihodnje leto v proračun zlilo 2.392.979 evrov, odhodki pa naj bi znašali 2.345.628 evrov - od tega so investicijski odhodki planirani v višini 989.758 evrov. Največ sredstev, dobrih 140.000 evrov, je načrtovanih za modernizacijo cest, sledi izgradnja večstano-vanjske stavbe v višini 120.000 evrov ter po 80.000 evrov za komunalno opremo stavb- nih zemljišč in za komunalno opremo industrijske cone. V računu financiranja ni načrtovanega zadolževanja, je pa za odplačevanja kreditov planiranih dobrih 66.666 evrov, prav toliko tudi za leto 2016. Predlog proračuna za leto 2016 pa predvideva, da se bo v proračun zlilo 2.461.755 evrov, odhodki pa naj bi znašali 2.416.036 evrov - od tega so investicijski odhodki planirani v višini 997.000 evrov. Največ sredstev, 370.000 evrov, je planiranih za izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja, 250.000 evrov za izgradnjo čistilne naprave ter 100.000 evrov za krožišče in pločnik Kremberk-Sv. Ana. Domači ponudniki bodo lahko tržili Promocijsko sporočilo zastonj LUMAR - odličen spoj arhitekture, tehnologije in znanja Sodobna in energetsko učinkovita gradnja z lesom je tehnološko natančen proces, ki terja popolno usklajenost posameznih projektnih faz z natančno določenimi detajli izvedbe v nemotenem odnosu do izhodiščnega koncepta. Želje, zahteve in prioritete naših kupcev hiš, danosti in omejitve ter druge vrednostne posebnosti konkretne situacije podjetju predstavljajo poseben ustvarjalni izziv pri izdelavi povsem novih, izvirnih, energetsko učinkovitih in enkratnih arhitekturnih rešitev. Kazalnik njihove filozofije razmišljanja, razvoja, arhitekturne dovršenosti, kakovosti in energetske učinkovitosti so številne prejete domače ter mednarodne nagrade ter priznanja. Energetska učinkovitost in individualni pristop h gradnji Hiše Lumar predstavljajo kakovosten spoj odličnega dizajna, odlične arhitekture in najboljše tehnologije. S hišami danes prese- gajo standardno hišo, ki je ali samo lepa ali samo dolgočasna. Zato so ob tem, ko so razvijali tehnologijo, razvijali tudi dizajn. Danes kupcem nudijo odlično, racionalno in dobro zasnovano energetsko učinkovito tipsko arhitekturo ter na drugi strani z že pridobljenim znanjen z izjemno velikim številom zgrajenih visoko kakovostnih individualnih objektov, izkušenega partnerja za gradnjo sanjske individualne hiše. Danes praktično ni več ovir in omejitev pri uresničevanju individualnih želja kupcev, saj je vsaka Občinski svet Sv. Ane je na minuli seji potrdil tudi več delovnih teles in komisij. V nadaljevanju je občinski svet potrdil in imenoval člane delovnih teles in komisij, nato pa se je lotil še pravilnika o tržnem redu v občini Sveta Ana. Občina je namreč letos zgradila kmečko tržnico. Da bi lahko v prihodnje sprejeli cenik storitev tržnice, so morali potrditi pravilnik o tržnem redu. Pravilnik definira stalne prodajalce, ki vse leto opravljajo tržno dejavnost ali vsako leto v sezoni vsaj mesec Lumar, partner za zeleno, aktivno in zdravo Slovenijo Slovenija se bo med 1. majem in 31. oktobrom 2015 predstavljala na svetovni razstavi EXPO Milano 2015. Paviljon so zasnovali SoNo arhitekti, izvajali ga bodo v podjetju Lumar. »Veseli in ponosni smo, da bomo kot glavni izvajalec svoje znanje, večletne izkušnje in lastno tehnologijo uporabili pri gradnji slovenskega paviljona. Gre za izjemno zahteven projekt, ki predstavlja velik izziv za vse naše strokovnjake in podizvajalce. Kot glavni izvajalec smo in bomo skušali v različne faze gradnje vključiti tudi čim več slovenskih podjetij, saj se zavedamo pomena projekta in dejstva, da imamo v Sloveniji odlična podjetja z vrhunskim znanjem. Verjamemo, da bo končna podoba paviljona odlična popotnica za učinkovito in dobro predstavitev Slovenije več kot 20 milijonom obiskovalcem in potencialnim partnerjem,« je povedal direktor Marko Lukic. hiša sodobno oblikovana, varčna in okolju prijazna. V okviru svojih visoko zastavljenih standardov vam v celoti jamčijo za kakovost vseh projektnih faz izdelave hiše, od idejnega načrtovanja, projektiranja in priprave projektne dokumentacije do končne izvedbe. Zanesljiv in varen partner za gradnjo hiše V podjetju Lumar se skozi celoten proces gradnje trudijo biti najboljši, kjer v vseh fazah gradnje hiše nudiji celovito in strokovno svetovanje. To je del njihove filozofije delovanja in omenjeno dnevno prenašajo na vse naše sodelavce in podizvajalce, saj se zavedajo, da je gradnja hiše v večini enkratna življenjska odločitev. Zato tudi že več kot 15 let sodelujejo z istimi podizvajalci in partnerji, s katerimi v partnerskem odnosu razvijajo svojo tehnologijo in detajle. Takšen odnos je osnova za odlično izvedbo in končno zadovoljstvo kupcev. Ob tem z najvišjo bonitetno oceno, poslovno stabilnostjo in garancijami predstavljajo zanesljivega in varnega partnerja za gradnjo vaše sanjske hiše. Foto: ML 10 Štajerski Kultura petek • 5. decembra 2014 Cirkovce • Pričeli drugi Festival idej Pestro kulturno dogajanje skozi praznični december Prejšnji teden se je v Cirkovcah začel drugi Festival idej, ki ga tudi letos pripravljajo člani kulturnega društva Idila in Prosvetnega društva Cirkovce. Številni kulturni in praznični dogodki se bodo vrstili na treh prizoriščih vse do 26. decembra. Tudi letos je osrednje prizorišče festivalskega dogajanja Kulturna hiša tete Malčke, v kateri so si ob pričetku Festivala idej, v petek, 28. novembra, privoščili potovanje v daljno Mehiko, s svetovnim popotnikom profesorjem Vilijem Podgorškom. Na zanimivem potopisnem predavanju je predstavil deželo, ki jo lahko nenehno odkrivaš in je najlepša v majhnih stvareh, ki jih v knjigah in na internetu človek ne najde. V soboto in nedeljo dopoldne so člani likovne sekcije Prosvetnega društva Cirkovce na odru dvorane v Cirkovcah pripravili otroške delavnice, na katerih so pod vodstvom Saše Urih izdelovali božično okrasje iz slanega testa in papirja. Najmlajši so v prijetni družbi staršev izdelovali okraske ter jih posli-kavali in lepili z najrazličnejšimi tradicionalnimi božičnimi motivi, ob prijetnem druženju pa so se sladkali tudi s čokoladnimi palačinkami. V soboto zvečer so v Kulturni hiši tete Malčke odprli likovno razstavo, na kateri so predstavili svoja dela ustvarjalci iz likovne sekcije PD Cirkovce, ob 20. uri pa so nadaljevali večerno druženje s koncertom etno skupine Pop-art, ki je udeležence popeljala na glasbeno Foto: M. Ozmec Tudi na drugem Festivalu idej so v okviru ustvarjalnih delavnic otroci in njihovi starši izdelovali božično okrasje. popotovanje iz nostalgičnega Balkana do doma. Pridružili so se jim tudi solisti iz skupine Pepi Krulet, predstavili pa so tudi manj znan ljudski inštrument ljudsko drumljico ali ustno brenkalo, ki je počasi tone v pozabo. S prireditvami v okviru drugega festivala idej bodo nadaljevali ta petek, 5. decembra, ko bo v Kulturni hiši tete Malčke potopisno predavanje Davorina Uriha o Južnoafriški republiki. V nedeljo bodo na prenovljenem Trgu sredi Cirkovc pripravili razstavo likovnih del na prostem pod naslovom In the Midle, ob 17. uri pa bo v Kulturni hiši tete Malčke literarni večer z Zden-kom Kodričem. Naslednji petek, 12. decembra, ob 17. uri bodo člani akademske folklorne skupine Študent iz Maribora in FS Vinko Korže Cirkovce na osrednjem cirkuškem trgu predstavili koledovanje. V nedeljo, 14. decembra, bodo na istem trgu v Cirkovcah nada- ljevali razstavo likovnih del na prostem pod naslovom In the midle 2. V četrtek, 18. decembra, ob 18. uri bo v Kulturni hiši tete Malčke otroška božična predstava Ptičica. Sicer pa bodo drugi festival Idej sklenili v petek, 26. decembra, ko bodo v organizaciji likovne sekcije PD Cirkovce pripravili zaključno prireditev letošnjega ex tempora 2014. Tudi letos so vse festivalske prireditve brezplačne. -OM Ljubljana • S knjižnega sejma Zibanje Jesenskih trav v Cankarjevem domu V soboto, 29. novembra, je v Cankarjevem domu v Ljubljani, v sklopu jubilejnega 30. knjižnega sejma, potekala predstavitev pesniške zbirke Jesenske trave »Po dišeči travi poletja jesen razliva spomine« domačina Danila Muršca, ki ga je pripravila Založba Pika, Zmagoslav Šalamun, s. p., iz Trnovske vasi. Na pesniško-likovno-glas-benem performansu, ki je potekal na odru Forum za obiskovalce, je bila predstavljena poezija, namenjena tistim, ki vstopajo v jesen življenja in razmišljajo o človeški minljivosti. Pogovor z avtorjem pesniške zbirke Jesenske trave Danilom Muršcem je vodil Maks Kurbus. Za glasbeno popestritev pa je poskrbel mlad kan-tavtor in kitarist Nejc Kurbus. Avtor pesniške zbirke in povezovalec programa sta skozi pogovor spodbudila prisotne, da so zapisali tudi svoja razmišljanja o ljubezni, življenju in minljivosti le-tega. Predstavitve se je, z organiziranim prevozom občine Trnovska vas, udeležilo tudi veliko domačinov. Po prireditvi in pogostitvi s slastnimi dobrotami ter s kozarčkom domačega so si obiskovalci ogledali še Cankarjev dom pod vodstvom domačina Stanka Canjka, ki živi in dela v Ljubljani ter je v Cankarjevem domu zaposlen že 22 let. Avtorju so ob izidu knjižnega prvenca čestitali tudi številni rojaki, ki živijo v Ljubljani. Danilo Muršec je po izobrazbi likovnik in po duši zavezan kulturi. Septembra letos je izdal svoj pesniški pr- venec Jesenske trave, ob kateri je zapisal, da se za objavo literarnih del redko odloča, saj pisanje pojmuje in razume kot intimne trenutke svojega življenja. Lična zbirka zajema pesniške sklope: Roža v travi časa skrita, V travi cvet od slan ožgan, Šepetanja trav I. - XII., Spominčice. Gre za avtorsko ilustrirano knjigo v vezani besedi, saj so ilustracije delo Danila Muršca. Pesniška zbirka Jesenske trave je izšla pri Založbi Pika, Zmagoslav Šalamun, s. p., ki je, s pomočjo grafične oblikovalke Nine Zorman, poskrbela, da so napisane Murščeve ideje izšle v lični, knjižno prijetno zaokroženi pesniški zbirki. D. V. Foto: Drago Videmšek Tednikova knjigarnica Miklavževa abeceda Miklavž je eden od trojice decembrskih dobrih mož, vendar ob tem pomislim, kako enostavno je bilo nekoč tem dobrim možem! Otroci so bili bo-gaboječi, trgovin ni bilo veliko, reklam pa sploh ne. Tako je bilo miklavževanje predvsem pomožni vzgojni ukrep in nekoč doma le v gosposkih mestih hišah. Različna decembrska praznična obredja opisuje med drugimi tudi Damijan J. Ovsec v knjigi Trije dobri možje (Kmečki glas, 2000), kjer pravi, da se je do prve svetovne vojne našemila in našminkala dvajseterica mladih fantov na miklavževo v Ziljski dolini. Fantje so se oblekli v narobe obrnjene ovčje kožuhe, na obraze nadeli krinke in volovske rogove na glavo. Opasani so bili z verigami, ki so jih sneli z voz. Divjali in ropotali so naokrog in povzročali velik hrup s kravjimi zvonci, spuščali so tudi živalske glasove, pridivjali so v hiše in ugrabljali dekleta, ki so jih vlačili ven na sneg. Uf! To je bilo strahu! V isti knjigi je najti zapis iz Novega mesta, da so v neki gosposki hiši, pisalo se je leto 1842, bili pridni otroci obdarovani z jabolki in orehi, pa tudi z na kmetih nenavadnimi sladkarijami - smokvami, kot je zapisal takratni poročevalec. Ponekod Miklavževe darove imenujejo mi-klavženina; praviloma so to preprosta, enostavna, skromna darilca, vedno pospremljena z miklavževko - šibo, ki so jo včasih zataknili v repo. Sprva šiba ni pomenila kazni za poredne otroke, marveč je bila simbol življenjske, vitalne moči, odraz narave. Miklavževka, še posebej, če je pozlačena, je simbol življenja, pravi Ovsec. Decembrski možje, predvsem sveti Miklavž in Božiček, imajo svoje mesto tudi v literarni, predvsem slikaniški produkciji za otroke. Dedek Mraz je žal v smislu pravljic in zgodbic domala pozabljen. Na njegovo mesto zdaj stopajo zgodbice in povesti o sv. Miklavžu, nekatere kar tako, brez slikovne in literarne vrednosti, nekatere pa take, da jih je veselje brati: Legenda o svetem Miklavžu, Miklavž prihaja, Kje so doma dobri možje, Sveti Miklavž pod Gorjanci „.V knjigi Miklavževa abeceda, kjer je za vsako črko abecede pesmica, stoji na začetku: A Z MIKLAVŽEM SE ADVENT ZAČNE, PRVA SE SVEČKA NA VENČKU PRIŽGE. ANGEL ME ČUVA,, SAJ VARUH JE MOJ, KOT ATI IN MAMI JE VEDNO Z MENOJ. Seveda je najti zgodbe o dobrih decembrskih možeh tudi v knjigah, ki na prvi pogled ne sodijo med praznične. Taka je noviteta založbe Mladinska knjiga, nekoliko bolj zajetna velika slikanica Svetlane Makarovič in ilustratorja Zvonka Čoha z naslovom Kuzma, trinajsti škrat. V slikanici je dvanajst zgodb in naslovljene so po mesecih. Tako začenja pripoved December: Škrat Kuzma se je prebudil ob zvoku cingljanja. Zvonč-kljanja. Ropotanja. Praskanja, trobljenja, bobnanja, vriskanja, hihitanja - kaj pa je zdaj to, je vzkliknil, kdo me budi iz poštenega spanja? »Jaz prihajam, jaz, jaz,jaz, veseli škrat December! Slavnostno okrašen, z lučkami osvetljen! Jaz prihajam, ker je najlepši mesec moj, Kuzma, nobeden pa ni tvoj, šleka pac!« »Kaj me briga,« je zagodrnjalKuzma,« mir mi daj, spati hočem.« Pa je že skozi gozdpriplahutal, priščebetal in prizvončkljal cel zbor belih otročičev z zlatimi perutničkami. Za njimi je počasi, svečano prihajal resen belobrad starec, oblečen v belo haljo z zlatim robom, na glavi je imel koničasto kapo, opiral pa seje na palico s polžasto zavito rokavico. Bradač je dvignil roko in spregovoril: »Kaaj pa ti, Kuzma, si bil kaj priden?« »Jaz, pa priden? Saj nisem tvoj kuža. Kako neumno sprašuješ!« »Če pa je takooo,« je resno dejal bradač, »pa ne boš dobil nobeeenih dariiil! Ne orehov ne fig ne sladkarij. Jaz prinesem dariiila samo priiidnim!«,,. Pa vi, cenjeni bralci, ste bili kaj pridni? Liljana Klemenčič Boks Ligaško ogrevanje pred Zlato rokavico Stran 12 Rokomet Ranjeni lev v goste ranjenemu levu Stran 12 Strelstvo Na koncu bron za Urško Kuharic Stran 13 Tajski boks Edino zmago priboril Rodosek Stran 13 Šolski šport Šolska športna tekmovanja v polnem teku Stran 14 Futsal Visoka zmaga Petelinov od Sv. Tomaža Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiíuiajts naí na íüítovnim, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietct www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Še SC minut, nato pa ... Mali nogomet • 30 let KMN Vitomarci Začetki malega nogometa v Sloveniji Foto: Črtomir Goznik Dario Jertec je eden izmed tistih, s katerimi Zavrč najbrž ne bo podaljšal sodelovanja. Le še eno srečanje loči nogometaše Zavrča od konca jesenskega dela prvenstva v Prvi ligi Telekom Slovenije, tekmec bo Rudar Velenje. Glede na to, da je Zavrč izgubil zadnje tri tekme, in glede na poškodbe, kazni in dogajanje v klubu se zdi, da konec jeseni prihaja v pravem trenutku. Treba si bo namreč naliti čistega vina, reči bobu bob, čeprav je treba priznati, da uvrstitev na lestvici ne glede na srečanje s knapi sploh ni slaba. Kljub temu pa v Za-vrču pozimi najverjetneje sledijo »tektonski premiki«, in to ne le na področju infrastrukture, ki vse bolj dobiva končne obrise, marveč tudi v samem moštvu ... Z Velenjčani imajo beli letos odlične izkušnje, saj so slavili na obeh medsebojnih tekmah: v Velenju je bilo 0:2, v 11. krogu pa na Ptuju 1:0. Navijači Haložanov upajo, da gre tudi v tretje rado in da bodo njihovi ljubljenci uspeli slaviti tudi tokrat. Naloga bo vse prej kot lahka, pravzaprav zelo težka, saj Zavrčani niso zmagali že trikrat zapored, za njihove napadalec je mreža nasprotnikov zakleta, obenem pa je precej igralcev kaznovanih in poškodovanih. Kljub temu to ne zmanjšuje apetita gostov, ki se bodo od dvojih navijačev skušali posloviti vsaj s spodobno pred- Tenis • Mladinski ITF-turnir 1. SNL, 20. krog: Rudar - Zavrč, sobota, 6. 12., ob 16.00 v Velenju stavo. Zaradi kazni v Velenju ne bo igral Matija Kristic, poškodovani so še Toni Dat-kovic, Jure Matjašič in ka-petan Nikola Šafaric; šele tik pred srečanjem bo jasno, ali bo kateri izmed njih lahko pomagal soigralcem. Pred potjo v Šaleško dolino je svoja razmišljanja strnil nekdanji kapetan Sandi Čeh: »Glede na vse skupaj vemo, da bomo proti Rudarju nastopili s precej 'ozkim' kadrom. Odigrati moramo še tekmo v Velenju, nato je konec jesenskega dela, ki vseeno ni bil slab. Proti Rudarju bomo morali izboljšati igro v obrambi, saj v zadnjih tekmah dobivamo prepoceni gole, obenem pa bomo morali zadeti v napadu, kjer tudi ne blestimo.« tp Sven Lah čez kvalifikacije v 2. krog V Zagrebu ta teden poteka mladinski ITF-turnir 4. ranga, na katerem je nastopal tudi Sven Lah (TK Terme Ptuj), ki je pred mesecem napolnil 16 let. Na mladinski ITF-lestvici trenutno zaseda 1444. mesto. Nastope je začel v kvalifikacijah, kjer je nanizal tri zmage: proti hrvaškemu vrstniku Marku Iliču (6:3, 6:4), dve leti mlajšemu Francozu Axelu Cretonu (1186., 7:6(4), 4:6, 6:3) in 17-letnemu Hrvatu Davidu Samardžiji (1497., 6:3, 6:0). S tem se je uvrstil v glavni turnir, kjer ga je v 1. krogu čakal nastop proti 17-letnemu Rusu Grigoryju Potemkinu (702.). Sven je zmogel preskočiti tudi to oviro - 6:2, 6:4. Za uvrstitev med najboljšo osmerico se je meril s 5. nosilcem turnir- ja, nekaj mesecev starejšim Madžarom Akosom Ko-tormanom (402.). Ta je po neverjetno izenačenem in razburljivem dvoboju dvakrat slavil v podaljšani igri -6:7(9), 6:7(3). Sven je sicer v 1. nizu z breakom vodil 5:2, v drugem pa 6:5, a je izkuše-nejši Madžar v teh trenutkih odigral najboljše in je preobrnil rezultat. JM KMN Vitomarci je prejšnji konec tedna slavnostno proslavil 30 let obstoja in delovanja. Za začetek velja datum 9. 11. 1984, takrat je bil to šele drugi uradno registriran klub malega nogometa v Jugoslaviji (1.Talci Maribor, 2. Vitomarci, 3. Poetovio Ptuj). Vitomarčani so v 80. in 90. letih dosegali vidne organizacijske in tekmovalne rezultate v Slovenskem revi-jalnem pokalu. Leta 1998 so se uvrstili v 2. državno ligo malega nogometa in v sezoni 2002/03 postali prvaki 2. SFL vzhod ter se tako prebili v 1. državno ligo. V sezoni 2003/04 so bili udeleženci finalnega turnirja pokala in so osvojili 3. mesto, na enakem mestu so končali tudi v državnem prvenstvu. Za največji organizacijski uspeh štejejo uspešno izpeljane kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ko je bil KMN Vitomarci organizator skupinskega dela (tekmo Slovenija - Srbija in Črna gora si je ogledalo 3000 gledalcev) in dodatnih kvalifikacij proti aktualnim svetovnim prvakom Špancem (3500 gledalcev). Obe tekmi sta bili odigrani v dvorani Tabor v Mariboru. »Klub je prepoznavna blagovna znamka na malono-gometnem zemljevidu Slovenije, poznajo pa nas tudi po organizaciji Sandijevega memoriala, turnirja, ki je posvečen spominu na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša. Danes imamo dobro veteransko ekipo ter solidne člane, ki nastopajo na medobčinskem nivoju. Dela se tudi z mladimi,« je Najzaslužnejši posamezniki za razvoj KMN Vitomarci skozi čas. povedal Darko Rojs, predsednik kluba, ki se ozira tudi v prihodnost: »Spomladi bo organizirana okrogla miza o športu v občini Sveti Andraž - predvsem na temo analiza stanja in pogleda v prihodnost. Verjamemo, da bo novo vodstvo občine bolj naklonjeno športu od prejšnje garniture. Osnovne pogoje smo vedno zagotavljali, to je naša dolžnost, dokler smo zraven. Vsekakor želimo počasi spet korak višje. Radi bi čimprej dodali eno od mlajših selekcij, želimo sistematični pristop.« Rojs poudari, da je bilo na 30-letnici lepo videti vse zbrane, prišla je večina povabljenih, ki so po svoje prispevali k bogati in pestri zgodovini kluba, ki je bil svoj čas 3. v državi, organiziral je kvalifikacije za SP ter gostil svoj čas največje turnirje v Jugoslaviji. Kako gledate na prehojeno pot in samo 30-letni-co kluba? »Vsako obdobje je bilo po svoje zanimivo. Rad bi se osebno zahvalil vsem sponzorjem, prostovoljcem, dona-torjem in mojim predhodnikom, ki so vodili in ustvarjali klub in so tako zaslužni za njegovo delovanje in tudi dolgoročni obstoj. Posebej se zahvaljujem MNZ Ptuj in KMN Poetovio za priznanja ob jubileju. Ponosni smo na svoje delo, na odločitve, ki smo jih sprejemali preudarno, tudi ko smo ocenili, da zaradi pomanjkanja pogojev in sredstev ne bomo več igrali v 1. državni ligi, a smo obstali kot klub in nadaljevali z drugimi uspešnimi projekti. Dokazali smo, da nismo muha enodnevnica. To daje upanje, da se enkrat vrnemo tudi na državni nivo. Zdaj je priložnost za nov vzpon, čas je, da mladi počasi prevzamejo del bremen in odgovornosti za prihodnost. Želim si, da bi bila 40-letnica kluba še veli-častnejša,« sklene Darko Rojs, ki je predsednik kluba že od leta 2000. Drago Perko Zanimiva razstava dresov, ki so jih člani KMN Vitomarci nosili v vseh 30. letih. 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 5. decembra 2014 Boks • 1. slovenska liga, 2. krog Ligaško ogrevanje pred Zlato rokavico Boksarska zveza Slovenije je v soboto v telovadnici OŠ Janka Glazerja v Rušah izvedla 2. krog 1. slovenske lige, na katerem je bilo izvedenih kar 18 dvobojev. BK Ring je v Ruše peljal kar 12 boksarjev in boksark, tekmece jih je dobilo šest. Iz Ptuja je bil za BK Dejan Zavec Gym prijavljen tudi mladi Tomi Lorenčič, ki pa v svoji kategoriji ni imel tekmeca. Izmed šesterice ringovcev je tokrat zmagal le Leon Lo-vrec, ki v Sloveniji še ne pozna poraza. Tokrat je nastopil proti starejšemu in težjemu Alenu Koserju (BK Tezno), ki pa proti nadarjenemu Lovre-cu ni imel nobenih možnosti. Med člani je bil poražen Robert Šimončik, ki ga je 1:2 premagal Blaž Škrablin (BK Legionar). Ta je napadalnemu Šimončiku onemogočil, da bi se borba razvila in je bil tokrat natančnejši pri udarcih. Posebno pozornost 1. SBL, vrstni red po 2. krogih: 1. BK Ring Ptuj 20 točk 2. ŽBK Maribor 19 točk 3. BK Knockout Ljubljana 18 točk 3. DBŠ Fužinar 18 točk Leon Lovrec (BK Ring) si je zaslužil obračun med Denisom Lazarjem (BK Ring) in Klemnom Turku-šem (DBŠ Fužinar), ki ga je slednji dobil na čuden način. Po en sodnik ob ringu je dal zmago vsakemu borcu, en sodnik pa je dvoboj razglasil za neodločenega. Kljub temu so v dvorani zmago podarili Turkušu ... Tretji ptujski boksar, ki je izgubil z 1:2, je bil Blaž Škrjanec v dvoboju z Igorjem Pertotom (BK Portorož). V prvi rundi je Škrja-nec boksar odlično, v drugi Košarka • PARKL je bil soliden, v tretji pa mu je zmanjkalo moči, kar je Pertot izkoristil in na koncu slavil zmago. Iz BK Ring sta v Rušah nastopila še novinca Luka Štolekar in Damjan Habjanič, ki sta izgubila, a sta se proti izkušenejšima tekmecema dobro borila. Ptujčani z rezultati ne morejo biti zadovoljni, decembra pa bodo sami gostili 3. krog lige. Kljub vsemu je BK Ring Ptuj ostal na 1. mestu lestvice med 17 klubi v ligi. David Breznik V 1. ligi ni več neporaženih ekip Ptujčani dobro pripravljeni na Zlato rokavico Glavni fokus večine članov BK Ring je bila v zadnjem mesecu na tem-piranju forme za enega glavnih nastopov v tem letu - na 34. Zlato rokavico, ki je najstarejše ptujsko športno tekmovanje. Zadnji zmagovalec je Dejan Lazar, ki bo nastopil tudi letos. V soboto bo v športni dvorani Gimnazije Ptuj od 18. ure naprej na sporedu vsaj deset dvobojev, v katerih bodo glavno besedo imeli ringovci. Pričakovati je, da se bodo z nekaterimi najboljšimi slovenskimi boksarji in kakovostnimi gosti iz Hrvaške in Italije pomerili Leon Lovrec, Timotej Pučko, Luka Štolekar, Miha Vin-diš, Monika Božičko, Blaž Škrjanec, Nejc Nedeljko, Denis Lazar, Robert Šimončik in Aleš Kujavec. Izmed deseterice domačih tekmovalcev so rokavico že osvojili Škrjanec, Nedeljo in Lazar. REZULTATI 3. KROGA: KK Starše Čiro - KK Adecco MB 67:79, ŠD Kidričevo - Veseli oblački 59:56, KK Lenart - KK Rače - prestavljeno, KK Ptuj -KK Adecco MB 59:87, KK Rogaška rekreativci - KK Črešnjevec 70:54, TE ŠD Cirkovci - KK Pra-gersko 65:67, KK Rače - KK Starše Čiro 84:86, Veseli oblački - MCA PRO Rams 70:73. 1. liga: 1. MCAPRO - RAMS 2. KK ČIRO STARŠE 3. KK ADECCO MB 4. ŠD KIDRIČEVO 5. VESELI OBLAČKI 6. KK PTUJ 7. KK RAČE 8. KK AJDAS LENART 2. liga jug 1. TE ŠD CIRKOVCE 2. KK ROGAŠKA REK. 3. KK PRAGERSKO 4. KK ČREŠNJEVEC 5. ŠD PTUJSKA GORA 4 3 4 3 3 2 15 3 2 15 1 3 1 2 4 3 3 1 2 2 0 2 3 2 1 5 2 2 0 4 2 2 0 4 3 0 3 3 2 0 2 2 Namizni tenis • TOP Kikboks • Turnir Alpe Adria V Puconcih dekleta NTK Ptuj skupaj slavila osem zmag V Puconcih je v nedeljo potekal 1. letošnji TOP turnir za mladince in mladinke, na katerem v treh skupinah tekmuje 24 najboljših igralcev in igralk. NTK Ptuj je imel na tekmovanju tri predstavnice. Anja Bezjak (letnica 1997) in Katja Krajnc (2000) sta nastopili v 1. jakostni skupini, Daniela To-manič Butkovska (2002) pa v tretji. Anja in Katja sta v sistemu vsaka z vsako dosegli po dve zmagi in doživeli po pet porazov, s čimer je Bezjakova osvojila 5., Krajnčeva pa 7. mesto. V medsebojnem obračunu je slavila Anja, Katja pa je najbolj odmevno zmago slavila proti Tamari Pavčnik, eni od najboljših slovenskih mladih igralk. Prvi dve mesti sta osvojili dvojčici Nika in Zala Veronik (Interdiskont). Daniela je v 3. skupini dosegla štiri zmage in bila trikrat poražena, kar je zadoščalo za visoko 3. mesto. Če vemo, da je bila ob Lei Paulin (6. mesto) daleč najmlajša tekmovalka, potem je uspeh toliko slajši. JM Do medalj vsa osmerica Ekipa ptujskih kikboksarjev, članov Kluba borilnih veščin Ptuj, se je v soboto, 29. novembra, udeležila mednarodnega turnirja »Alpe Adria« v Murztalu v Avstriji. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 175 tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Tokrat je nastopalo 8 tekmovalcev KBV Ptuj, ki so se odlično odrezali, saj so osvojili štiri 1. mesta, dve 2. in dve 3. mesti. Rezultati, point fighting: - mlajši kadeti U-10, nad 32 kg: 2. Tilen Repina, 3. Anej Pi- Rokomet • 1. A SRL (m) Ranjeni lev v goste ranjenemu levu Tekma in izguba domače točke v 12. krogu proti Svišu (26:26) je v vrstah Jeruzalema analizirana in že tudi arhivirana. Analiza je pokazala, da so za izgubo točke krive (pre)številne napake domačih fantov tako v napadu kot v obrambi. V odločilnih trenutkih tekme zbranost ni bila na pravem mestu, kar je presenetljivo, glede na bogate prvoligaške izkušnje Bojana Čudiča, Siniše Radujkovica, Danijela Mesarica, Davida Bo-gadija in Jana Gregorca. V soboto, 6. 12., ob 19.00 Ormožani odhajajo na težko gostovanje k Ribnici, ki je pred sezono veljala za absolutnega favorita glede osvojitve 4. mesta. Vendar so se stvari v zadnjem mesecu zasukale v nasprotno smer in Ribni-čani se bodo morali še kako potruditi, da do konca rednega dela sezone prehitijo trenutno četrtouvrščeno zasedbo Trima. Ribničani so na zadnjih treh gostovanjih zabeležili tri poraze, v Ivančni Gorici, Velenju in nazadnje v Slovenj Gradcu, kar je veljalo za največje presenečenje 12. kroga. Igra Jeruzalema v napadu bo v Ribnici v prvi vrsti morala biti strpna, napake se bodo morale znižati na minimum, saj bo za enakovreden boj treba prejeti čim manj lahkih golov iz protinapadov. Brez čvrste igre v obrambi in vsaj petnajstih obramb ormoških vratarjev Ormožani v Ribnici nimajo možnosti za presenečenje. Domačini so v vlogi absolutnega favorita, vendar je tudi pri njih opazen padec v igri in mogoče je to priložnost za ekipo trenerja Saše Prapotnika. V taboru Jeruzalema upajo, da do konca leta zberejo še štiri točke (Ribnica, Krško, Slovenj Gradec) in si zagotovijo obstanek v ligi. Glede na težave s poškodbami pa še vedno velja, da vsaka točka, osvojena do konca jesenskega dela prvenstva, šteje dvojno. Zato tudi izgubo točke proti Sviškotom v taboru Ormoža-nov niso vzeli tragično. Uroš Krstič Rokomet • Mlajše selekcije Foto: Črtomir Goznik Ekipa Kidričevo (na fotografiji) je v 3. krogu minimalno ugnala ekipo Veseli oblački. PARI 4. KROGA: KK Prager- dričevo (5. 12., ob 18.00), KK KK Ptujska Gora (8. 12., ob sko - Rogaška Slatina (4. 12., Starše - Bar Kaučič (5. 12., 20.20). ob 19.50), KK Lenart - ŠD Ki- ob 20.20), KK Črešnjevec - JM vec in Jan Lenart; - mlajše kadetinje U-10, do 32 kg: 1. Staša Štern; - mlajši kadeti U-13, nad 47 kg: 1. Dominik Ljubec, 2. Niko Ritlop; - starejši kadeti U-19, do 74 kg: 1. Gašper Mlakar Valentin. Light kontakt: - starejši kadeti U-19, do 79 kg: 1. Vito Čurin. Na tekmovanju sta sodila tudi ptujska mednarodna sodnika Edvard Štegar in Aleš Skledar, ekipo pa sta uspešno vodila Timi Sitar in Gašper Mlakar Valentin. Franc Slodnjak 1. MLADINSKA LIGA REZULTATI 9. KROGA: Drava Ptuj - Brežice 33:26 (19:11), Krško - Koper 2013 33:39 (16:20), Slovenj Gradec 2011 - Trimo Trebnje 25:27 (13:17), Dol TKI Hrastnik - Krka 28:29 (17:13), Slovan - Riko Ribnica 36:24 (21:10), Urbanscape Loka - Celje Pivovarna Laško. 1. SLOVAN 9 8 0 1 16 2. RIKO RIBNICA 9 6 12 13 3. CELJE PIVO. LAŠKO 8 6 0 2 12 4. TRIMO TREBNJE 9 5 2 2 12 5. KRKA 9 5 1 3 11 6. KOPER 2013 9 5 0 4 10 7. URBANSCAPE LOKA 8 3 1 4 7 8. SLOVENJ GRADEC 9 3 1 5 7 9. KRŠKO 9 3 0 6 6 10. DRAVA PTUJ 9 1 2 6 4 11. DOL TKI HRASTNIK 9 2 0 7 4 12. BREŽICE 9 12 6 4 DRAVA PTUJ - BREŽICE 33:26 DRAVA PTUJ: Šulek, Lukežič 2, Miha Žuran, Vaupotič 1, Rei-sman 2, Krajnc, Maroh 5, Veit 1, Bukvič, Rosič, Hrupič 2, Haj-dinjak 1, Jerenec 10, Petrovič 3, Šalamun 3, Marko Žuran 3. Trener: Ivan Hrupič Dosedanji rezultati ekipe Drava: 1. krog: Krka - Drava Ptuj 31:31 2. krog: Drava Ptuj - Trimo Trebnje 32:32 3. krog: Krško - Drava Ptuj 35:27 4. krog: Drava Ptuj - Slovenj Gradec 2011 31:35 5. krog: Dol Tki Hrastnik -Drava Ptuj 34:31 6. krog: Drava Ptuj - Slovan 33:36 7. krog: Urbanscape Loka -Drava Ptuj 38:35 8. krog: Koper 2013 - Drava Ptuj 42:21 9. krog: Drava Ptuj - Brežice 33:26 10. krog: Celje Pivovarna Laško - Drava Ptuj, 7. 12. 2. MLADINSKA LIGA VZHOD REZULTATI 8. KROGA: Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož 29:29, Velika Nedelja Carrera Optyl - Herz Šmartno 28:27. 1. JERUZALEM ORMOŽ 8 7 1 0 15 2. GORENJE VELENJE 8 5 12 11 3. V. NEDELJA C. O. 8 4 0 4 8 4. HERZ ŠMARTNO 8 2 1 5 5 5. RUDAR 7 2 0 5 4 6. MARIBOR BRANIK 7 1 1 5 3 VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - HERZ ŠMARTNO 28:27 (11:13) V. nedelja CARRERA OP-TYL: Škrjanec, Zorec 4, Bom-bek 2, D. Hržič 1, M. Hržič, Ga-šič, Lorenčič 2, Vukan 5, Jaušo-vec, Šerod 6, Hojžar 5, Marin 3. Trener: Tomi Matjašič. Domači mladinci, ki so nanizali nekaj odličnih predstav, so težje od pričakovanega ugnali borbeno zasedbo Šmartnega. Za domačo ekipo bo za napredovanje v zaključni del mladinske lige (Liga 6) najbrž usoden domači spodrsljaj proti trboveljskemu Rudarju (poraz 31:32), saj ima Gorenje pred zadnjima dvema tekmama predtekmo-vanja skupine Vzhod tri točke prednosti. jm, ku Tudi v mlajših selekcijah se igra atraktiven rokomet. petek • 5. decembra 2014 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 Tajski boks • KTB Ptuj Edino zmago priboril Rodošek Minulo soboto je v Novem mestu potekal 3. krog mednarodne lige v tajskem boksu, na katerem so nastopili tudi trije tekmovalci Kluba tajskega boksa Ptuj: Mihael Bela, Aleksander Bedrač in Nejc Rodošek. Tekmovanja so se prvič udeležili tudi člani Kung fu kluba Ptuja, zastopal jih je Bojan Vidovič v super težki kategoriji nad 95 kg. Vidovič je v tem premiernem nastopu proti domačinu Roku Eršetu pokazal odlično borbo. Tekmec je bil vseeno za odtenek boljši in je zasluženo zmagal. Mihael Bela (-67 kg) tudi tokrat ni našel rešitve za odličnega mladega talentiranega Klemna Kukovičiča s Senovega, ki je bil boljši skozi celoten dvoboj (0:3). Smolo je imel tokrat Aleksander Bedrač (-81 kg), ki je proti Mitku Ashkilovu iz Makedonije dobro začel borbo. Kljub temu je Makedonec izkoristil manjšo neodločnost ptujskega borca in ga presenetil z močnim udarcem, s katerim mu je poškodoval nos. Bedrač je dvoboj nadaljeval, vendar so sodniki dvoboj prekinili zaradi krvavenja iz nosu. Čast ptujskega kluba je tokrat rešil Nejc Rodošek v kategoriji -67 kg, ki je ugnal Mitja Radeja iz Krškega. Rodošek je tokrat prikazal res odlično borbo in je prevladoval skozi vse tri runde. Glede na zadnji poraz pred domačim občinstvom je Rodošek tokrat prikazal vidni napredek. S 3. krogom se je končal jesenski ligaški del, nadaljevanje bo na sporedu spomladi. Fante pa naslednji nastop čaka že čez 14 dni na državnem prvenstvu v Črnomlju, kjer bosta nastopila Sven Hameršak in Nejc Rodo-šek. Ur Bovling • Podjetniška liga Saška bar na pragu naslova Predzadnji krog letošnje lige je že skoraj dokončno odgovoril na vprašanje o končnem zmagovalcu: Saška bar je le še korak do novega naslova in bo po letu premora znova stopila na tron (zadnji zmagovalec je bila ekipa VGP Drava). Saška je v derbiju kroga povsem na-digrala ekipo Gostišče Iršič in ji ob odlični predstavi (2985) prepustila le eno samo točko. Kar trije posamezniki ekipe Saška so se uvrstili med najboljšo peterico kroga, povsem na vrhu sta pristala Gregor Miložič (813) in Sašo Vidovič (777). Drugo mesto uspešno branijo igralci Slovenskih goric, za 3. mesto pa so med petimi zasedbami postali glavni kandidati člani ekipe Mestna občina Ptuj. V kidričevskem obračunu so člani Taluma ugnali Boxmark, edino res izenačeno srečanje pa sta odigrali ekipi Tames in SKEI Ptuj - končali sta jo z remijem. V ponedeljek bo na sporedu zadnji krog ligaškega dela, ki bo dal dokončne odgovore o uvrstitvi na stopničke. REZULTATI 12. KROGA: Tames - SKEI Ptuj 4:4, Slovenske gorice - Bowling center Ptuj 6:2, Elektro Maribor - Mestna občina Ptuj 2:6, Talum - Boxmark Team 7:1, Saška bar - Gostišče Iršič 7:1, Restavracija PAN - VGP Drava 2:6. Prosta je bila ekipa Radio-Tednik Ptuj. 1. SAŠKA BAR 11 2985 66 2. SLOVENSKE GORICE 11 2659 59 3. GOSTIŠČE IRŠIČ 11 2628 55 4. MESTNA OBČINA PTUJ 11 2619 54 5. VGP DRAVA 11 2530 54 6. TAMES 11 2587 51 Najboljši posamezniki 12. kroga: 1. Gregor Miložič 813, 2. Sašo Vidovič (oba Saška bar) 777, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 772, 4. Milan Berghaus (BC Ptuj) 754, 5. Robert Kurež (Saška bar) 744, 6. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 740, 7. Zvonko Čerček (Talum) 733, 8. Igor Vidovič (Tames) 701, 9. Grega Tuš (Slovenske gorice) 700, 10. Mario Kuret (SKEI Ptuj) 699. 7. TALUM 11 2647 51 8. BOWLING CENTER PTUJ 11 2498 44 9. ELEKTRO MARIBOR 11 2420 42 10. SKEI PTUJ 12 2634 38 11. RADIO-TEDNIK PTUJ 11 25 12. BOXMARK TEAM 11 2124 20 13. RESTAVRACIJA PAN 11 2342 17 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 204,1, 2. Gregor Miložič (Saška bar) 188,4, 3. Sašo Vidovič (Saška bar) 185,8, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 183,2, 5. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 182,9, 6. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 182,4, 7. Karli Kuz-ma (Slovenske gorice) 178,8, 8. Robert Šegula (Tames) 177, 9. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 176,9, 10. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 175,7. Pari zadnjega, 13. kroga (ponedeljek, 8. 12.): ob 17.30: Slovenske gorice - Elektro Maribor, Tames - VGP Drava; ob 20.00: Mestna občina Ptuj - Boxmark Team, Talum - Gostišče Iršič, Saška bar - Restavracija PAN, Bowling center Ptuj - Radio-Te-dnik Ptuj. JM Strelstvo • 5. Strelski upi Ormož 2014 Na koncu bron za Urško Kuharic, najboljšo v kvalifikacijah Strelsko obarvani minuli konec tedna nam je v Ormožu postregel s tremi različnimi tekmovanji. Tradicionalnemu mladinskemu tekmovanju - 5. Strelski upi - so domačini v soboto dodali še prvi članski turnir Pokala SD Kovinar Ormož, v nedeljo pa je potekal drugi letošnji kvalifikacijski turnir Strelske zveze Slovenije z zračnim orožjem. Odziv najboljših mladih strelcev iz Slovenije in Hrvaške je bil zelo dober, saj je nastopalo kar 70 talentiranih strelcev z zračno puško, med njimi tudi osem ormoških strelcev Kovinarja in Tovarne sladkorja Ormož. Ormoški ljubitelji strelstva so največ pričakovali od domačih nastopov svojih najboljših strelk Petre Vernik in Urške Kuharič. Slednja je v kvalifikacijah postavila najboljši rezultat dneva (409,5), tudi v primerjavi z moško konkurenco, Verkni-kova je bila tretja (408,7). V finalu je najprej presenetljivo izpadla lanska zmagovalka Lia Lazar (8.), brez visoke uvrstitve pa je ostala tudi domačinka Petra Vernik (6.). Slovensko čast sta nato reševali Urška Kuharič in grosupeljska strelka Klavdija Jero-všek. Kuharičeva (3.) je morala premoč priznati hrvaški strelki Petri Hršak (2.), ki jo je izločila v boju za veliki finale. S prednostjo enega kroga je na koncu zmago slavila letos najboljša slovenska mladinka Klavdija Jerovšek z 204,9 kroga. Foto: Simeon Gönc Na članskem 1. Pokalu SD Kovinar Ormož je bila nepremagljiva gorenjska ekipa iz Železnikov, s posamičnima zmagovalcema Petro Dobravec in Klemnom Tomaševičem, drugo in tretjo mesto pa sta osvojili domači ekipi Jožeta Kerenčiča in Kovinarja. Z začetkom novega koledarskega leta ormoški strelki prestopata v članske vrste. Med ljutomerskimi strelkami se je najvišje, na 14. mesto, uvrstila Sandra Kaučič (399,1). V moški konkurenci je najboljši rezultat kvalifikacij postavil jeseniški strelec Anže Presterel s 404,9 kroga (slavil je tudi v finalu), meja za vstop v finale pa je bila postavljena s 401,5 kroga, kar dva kroga manj kot pri dekletih. Med ormoškimi strelci je najvišjo uvrstitev dosegel Aljaž Cučko (17., 390,0), 21. Žan Tomažič 389,6. Iz kidričevskega kluba je bil najboljši Domen Širovnik (19., 389.9). V ekipni razvrstitvi je domača ekipa Kovinarja tokrat presenetljivo ostala brez odličja na 4. mestu s 1207,8 kroga. Zmago je slavila hrvaška ekipa Končanice s 1214,2 kroga. Pokal SD Kovinar Ormož: Zmaga Tadeju Horvatu Na članskem turnirju 1. Pokala SD Kovinar Ormož s puško je za veliko veselje v domačem društvu Kovinarja poskrbel njihov predsednik Tadej Horvat in zmagal z visokimi 619,6 kroga. Sledila sta mu hrvaški strelec Kar-lo Vrančič (618,3) in Mitja Černi iz Gančanov (612,1). Zmagovalec mladinskega turnirja v preteklih letih, domačin Jan Šumak, je s 609,8 kroga osvojil 5. mesto. V ženski konkurenci sta se v istem dnevu v absolutni kategoriji znova preizkusili Urška Ku-harič in Petra Vernik ter s 614,8 in 612,4 kroga osvojili srebrno in bronasto odličje. Zmagala je tišinska strelka Saša Marija Ratnik, ki je imela identičen rezultat kot Kuharičeva (odločil je višji seštevek 'mušev' - 37:36). Zelo uspešen nastop ormoških strelcev, ki so osvojili komplet posamičnih odličij, pa je domačinom prinesel tudi ekipno zmago s 1844,2 kroga, pred ekipo Kolomana Flisarja iz Tišine s 1833,9 kroga ter hrvaško ekipo Zelen-bora s 1822,3 kroga. Šest odličij za Kovinar in SD Jožeta Kerenčiča V pištolski konkurenci je najboljši rezultat dneva dosegla bodoča olimpijka Petra Dobravec iz Železnikov (575), na 2. in 3. mestu sta ji sledili domači strelki Mateja Levanič ter Stanka Miho-lič (538 in 492). Tudi v moški konkurenci se je zmage veselil strelec iz Železnikov, Klemen Tomaševič (570), za njim sta se zvrstila Kevin Venta (567) in miklav-ški strelec Simon Simonič (567). 5. Boštjan Simonič 564, 6. Miran Miholič 553, 7. Emerik Hodžic 552, 8. Dragoljub Poledica 545, 12. Alojz Trstenjak 523 in 13. Žan Bogša 479 krogov. Gorenjska ekipa iz Železnikov je bila nepremagljiva tudi v ekipnem tekmovanju (1710), 2. in 3. mesto so osvojili miklavški strelci Jožeta Kerenčiča (1684) ter domača ekipa Kovinarja iz Ormoža (1657). Simeon Gonc Nogomet • Mlajše selekcije Devet točk zaostanka za vodilnim Veržejem 2. SML vzhod 1. NS MURA 13 10 0 3 40:17 30 2. DRAVINJA 13 9 3 1 36:15 30 3. POLI DRAVA 13 9 1 3 59:19 28 4. FARMT. VERŽEJ 13 9 1 3 42:12 28 5. NS R. KOREN 13 8 0 5 31:17 24 6. MALEČNIK 13 6 2 5 29:29 20 7. SMARTNO 1928 13 6 1 6 21:22 19 8. NAFTA 1903 13 5 2 6 18:36 17 9. A. E. BISTRICA 13 5 1 7 24:31 16 10. POHORJE 13 4 1 8 19:29 13 11. ŽELEZNIČAR 13 3 3 7 25:30 12 12. GUMMI MIRAL 13 3 3 7 15:23 12 13. KOVINAR MB 13 3 2 8 15:52 11 14. MIKLAVŽ/D . 13 1 0 12 17:59 3 Najboljši strelci: 12 zadetkov: Luka Salamun (Poli Drava); 10 zadetkov: Goran Lepoša (NŠ Mura), Alen Stopajnik (Maleč-nik); 9 zadetkov: Andraž Kolar (Dravinja), Blaž Ritonja (Železničar Maribor); 7 zadetkov: Jure Kovačič, Domen Bauman, Mičo Lugonjič (vsi Poli Drava), Bor Stegne, Bor Pistotnik (oba Aha Emmi Bistrica), David Gustin (Dravinja). Foto: Črtomir Goznik Mladinska ekipa NŠ Poli Drava Ptuj, njen trener je Aleš Jurčec. 2. SKL vzhod 1. FARMT. VERŽEJ 13 10 2. JARENINA 3. NŠ MURA 4. DRAVINJA 5. POLI DRAVA 6. MALEČNIK 7. NŠ R: KOREN 8. A. E. BISTRICA 13 10 13 9 6 4 4 5 5 2 1 39:6 32 2 31:13 31 3 34:10 28 2 36:18 25 4 34:16 23 3 26:20 22 4 16:12 17 6 22:30 17 9. ŠMARTNO 1928 13 5 1 7 16:24 16 10. NAFTA 1903 13 5 0 8 22:28 15 11. POHORJE 13 4 0 9 17:40 12 12. MIKLAVŽ/D. 13 1 4 8 16:31 7 13. KOVINAR MB 13 2 1 10 12:47 7 14. ŽELEZNIČAR 13 0 5 8 8:34 5 Najboljši strelci: 13 zadetkov: Sebastjan Slak (Norka GT Jarenina), Anej Kolar (Dravinja); 11 zadetkov: Paž Kosednar (Farmtech Veržej); 9 zadetkov: David Fric (Poli Drava), Blaž Le-bar (Farmtech Veržej). Skupna lestvica 2. SML/SKL: 1. FARMT. VERŽEJ 26 19 3 4 81:18 60 2. NŠ MURA 26 19 1 6 74:27 58 3. DRAVINJA 26 16 7 3 72:33 55 4. POLI DRAVA 26 16 3 7 93:35 51 5. GUMMI MIRAL 6. MALEČNIK 7. NŠ R. KOREN 8. ŠMARTNO 28 9. A. E. BISTRICA 10. NAFTA 1903 11. POHORJE 12. KOVINAR MB 13.ŽELEZNIČAR 14. MIKLAVŽ/D. 26 13 26 12 26 12 26 11 26 10 26 10 26 8 26 5 26 3 26 2 4 9 46:36 43 6 8 55:49 42 5 9 47:29 41 2 13 37:46 35 3 13 46:61 33 2 14 40:64 32 1 17 36:69 25 3 18 27:99 18 8 15 33:64 17 4 20 33:90 10 JM 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 5. decembra 2014 Šolski šport • Odbojka, nogomet Športni napovednik Šolska športna tekmovanja v polnem teku Odbojka: OS Videm-Leskovec pred OŠ Juršinci S tekmami velikega finala se je v ponedeljek, 24. novembra, v Juršincih končalo medobčinsko tekmovanje v odbojki za učenke letnika 2000 in mlajše. Letos se je za tekmovanje prijavilo 11 osnovnih šol, ki so bile v predtekmovanju razdeljene v 3 skupine - iz vsake sta v finale napredovali najboljši ekipi. Predtekmovanja so potekala v Podlehniku, Juršincih in Cirkov-cah. Šest ekip se je nato v finalu v Juršincih med seboj merilo v dveh skupinah. V velikem finalu sta si nasproti stali OŠ Videm-Leskovec in OŠ Juršinci, na koncu pa so v izenačenem dvoboju naslov medobčinskih prvakinj osvojile učenke OŠ Videm-Leskovec. S finalnim nastopom so si tudi odbojkarice iz Juršincev zagotovile pot na območno tekmovanje. Predtekmovanje: A-skupina: OŠ Podlehnik, OŠ Videm-Leskovec, OŠ Kidričevo, OŠ Majšperk; B-skupina: OŠ Juršinci, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Hajdina, OŠ Markovci; C-skupina: OŠ Breg, OŠ Cir-kovce, OŠ Ljudski vrt. Finalni turnir (ŠD Juršinci, 24. 11.): Skupina A: Videm-Leskovec - Breg 2:1, Breg - Hajdina 2:0, Hajdina -Videm-Leskovec 0:2 Zmagovalna dekliška ekipa medobčinskega prvenstva v odbojki - OŠ Videm-Leskovec Skupina B: Juršinci - Ljudski vrt 2:1, Ljudski vrt - Majšperk 2:1, Majšperk - Juršinci 0:2; Polfinale: Juršinci - Breg 2:1, Videm-Le-skovec - Ljudski vrt 2:0; tekma za 3. mesto: Ljudski vrt - Breg 2:1; tekma za 1. mesto: Juršinci - Videm-Leskovec 1:2. Končni vrstni red: 1. OŠ Videm-Leskovec 2. OŠ Juršinci 3. OŠ Ljudski vrt 4. OŠ Breg 5. OŠ Majšperk 6. OŠ Hajdina 7. OŠ Podlehnik 8. OŠ Kidričevo 9.-10. OŠ Cirkulane-Zavrč 9.-10. OŠ Cirkovce Planinski kotiček Cez goro k očetu Mrzla decembrska noč leta 1932. Skozi temno noč božičnega večera se med gorskima gmotama Olševe in Pece, v sneg odeti in neposeljeni pokrajini, opotekajo tri drobne postave. Mati s hčerama se v okrilju teme trudi prebiti iz Slovenije na avstrijsko Koroško v Železno Kaplo. Z nadčloveškimi napori ju mati bolj vleče kot nese s seboj. Štirinajst ur traja trpljenje in na preizkušnji je ženska in otroška moč in vse to v želji, da bi se končno po dveh letih srečali z možem in očetom. Zaman. Le nekaj trenutkov pred prihodom ga policija aretira in srečanja ni. Prežihov Voranc je mož in oče, h kateremu so bile namenjene drobne postave. Prežihov Voranc je v spomin na ta resnični in v srce segajoči dogodek, napisal črtico »ČEZ GORO K OČETU« in v njej opisal vso tragiko dogodka. Letos se bomo v spomin na herojski podvig podali že na 20. tradicionalni nočni pohod. ODHOD: 13. 12. se zberemo na parkirišču pod gradom ob 16. uri. Zapeljali se bomo do Raven na Koroškem. Začetek pohoda je pri kmetiji Lipold v Koprivni in poteka do Kumra - kmetija tik pred mejo, kjer si bomo privoščili toplo malico in daljši postanek (približno dve uri). V soju naglavnih svetilk bomo nadaljevali na avstrijsko stran, kjer nas bodo pričakali domačini - Koroški Slovenci. Na kmetiji Čemer bo ob soju bakel krajši kulturni program, ki se mu bomo pridružili. Seveda ne bo manjkalo domačih dobrot, s katerimi pogostijo domačini, koroški Slovenci. Sledi še spust v Sončno Koprivno (Koprein Sonnseite) in Železno Kaplo, kjer nas čaka prevoz domov. Vrnitev bo v poznih nočnih oz. jutranjih urah. OPREMA: Glede na to, da smo na pragu zime in bo pokrajina verjetno odeta s snežno odejo, je potrebna zimska oprema: dobri pohodni čevlji, pohodne palice, nepremočljiva topla oblačila, vetrovka, gamaše, rokavice, kapa, šal ..., odveč ne bo pelerina v primeru sneženja! Tudi termovka s čajem ali kak priboljšek iz nahrbtnika je dobrodošel, v planinskem domu pri Kumru pa bo na voljo tudi topla malica! In ker pohod poteka v temi je potrebna svetilka. Ne pozabimo na osebni dokument. Pohod traja 4 do 5 ur, z vmesnimi postanki. STROŠEK prevoza je približno 20 € (odvisno je predvsem od števila udeležencev in načina prevoza). Prijave sprejemamo do 9. 12. 2014 v pisarni društva v času uradnih ur ali na gsm: 031 694 976 (Daniel). Izlet vodi Miran Ritonja s sovodniki! Nogomet: Oš Breg ima najboljše nogometašice V dvorani OŠ Ljudski vrt je 26. 11. potekal finale medobčinskega tekmovanja v malem nogometu za učenke letnika 2000 in mlajše. Letos je nastopilo 8 osnovnih šol, ki so bile v predtekmovanju razdeljene v dve skupini. Najbolje uvrščeni ekipi iz predtekmovalnih bojev sta nato nastopili v velikem finalu, kjer se je vsaka ekipa pomerila z vsako. Slavile so učenke OŠ Breg, poleg njih pa so se na območno tekmovanje z 2. mestom uvrstile tudi mlade nogometašice Ljudskega vrta. A-skupina: OŠ Ljudski vrt, OŠ Breg, OŠ Gorišnica, OŠ Podleh-nik B-skupina: OŠ Destrnik-Trno-vska vas, OŠ Juršinci, OŠ Markovci, OŠ Cirkulane-Zavrč Finale (ŠD Ljudski vrt, 26. 11.): Ljudski vrt - Breg 2:3, Cirku-lane-Zavrč - Destrnik-Trnovska vas 3:0, Breg - Destrnik-Trno-vska vas 3:0, Ljudski vrt - Cir-kulane-Zavrč 2:0, Cirkulane-Za-vrč - Breg 0:2, Destrnik-Trno-vska vas - Ljudski vrt 1:4. Končni vrstni red: 1. OŠ Breg 2. OŠ Ljudski vrt 3. OŠ Cirkulane-Zavrč 4. OŠ Destrnik-Trnovska vas 5. OŠ Gorišnica 6. OŠ Markovci 7. OŠ Juršinci . OS Podlehnik tp Ekipa Oš Breg gometu. zmagovalka medobčinskega tekmovanja v no- Futsal • U-21 vzhod Visoka zmaga Petelinov DOBOVEC - TOMAŽ PICERIJA OZMEC 0:7 (0:4) STRELCI ZA TOMAŽ: Mitja Gašparič (13. in 18.), Kevin Be-lšak (10. in 37.), Domen Školi-ber (16.), Urban Goričan (29. z 10 m), Marcel Koren (39.). TOMAŽ: Starčevič, Ketiš; Goričan, Matjašič, Žganec, Koren, Jaušovec, Školiber, Belšak, Rajh, Gašparič, Magdič. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser. V tekmi 5. kroga so Toma-ževčani gostovali v Rogatcu pri sovrstnikih Dobovca in jih po dobri igri visoko premagali. Odločitev o zmagovalcu je padla že v 1. polčasu, ki so ga varovanci trenerja Marjana Magdi-ča ter Mateja Gajserja dobili s 4:0. Končnih 0:7 je najvišja zmaga Tomaža in najvišji poraz Dobovca v sezoni 2014/15. Petelini po štirih odigranih tekmah (zmage proti Slovenskim goricam 3:2, Benediktu 4:1, Dobovcu 7:0, poraz proti Sevnici 2:6) z devetimi osvojenimi točkami zasedajo 2. mesto. Vodi Sevnica z maksimalnim izkupičkom 12 točk. V 6. krogu (14. 12.) na Hardek prihaja zasedba Maribora in to bo lepa priložnost za nove točke. V soboto, 6. 12., se bodo ob 10.00 na Hardeku predstavili igralci U-19 Tomaža in Maribora. Petelini U-19 z maksimalnim izkupičkom točk (12 točk, gol razlika 22:9) zasedajo 2. mesto (dve tekmi manj) na lestvici skupine Vzhod. UK Nogomet • 1. SNL PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Domžale - Celje, SOBOTA ob 16.00: Luka Koper - Olimpija, Maribor - Kalcer Radomlje, Rudar - Zavrč; NEDELJA ob 13.00: Krka - Gorica. Mali nogomet • ZLMN MNZ Ptuj PARI 3. KROGA - SOBOTA 13.00: FC Ptuj - ŠD Rim; SOBOTA ob 13.40: ŠD Draženci - ŠD Destrnik Kickers; SOBOTA ob 14.20: Poetovio Plindom 080 73 00 - NK Hajdina Bar Kava-lo; SOBOTA ob 15.00: ŠD Skorba - KMN Draženci; SOBOTA ob 15.40: Bagerkom Pragersko - ŠD Ptujska Gora. ZLMN ORMOŽ Razpored tekem (sobota, 6.12.): Bresnica - Smoki Plin dom (ob 14.00), Bar Gaja Lordi -Trust (ob 14.40), Mladost Miklavž - Vičanci (ob 15.20), Str-janci - Inox ograje Majcen (ob 16.00), Pušenci - Dizelaši (ob 16.40), Bar ribnik Ormož - NK Ormož (ob 17.20), FSM Hidus - Mladost Miklavž (ob 18.00), Pristan Frankovci - KMN Tomaž (ob 18.40), Avtoprevozništvo Jerebič - Akord (ob 19.20). Nedelja, 7. 12.: Trust - FSM Hidus (ob 9.30), Mladost Miklavž - Akord (ob 10.10), Avtoprevozništvo Jerebič - Strjan-ci (ob 10.50), KMN Tomaž - Bar ribnik Ormož (ob 11.30), Bar Ajda Mihovci - Purga (ob 12.10), NK Ormož - Bar Gaja Lordi (ob 12.50), Inox ograje Majcen - Pristan Frankovci (ob 13.30). V LJUTOMERU SPOMINSKI TURNIR JANKA MAKOTERJA Za 15. spominski turnir Janka Makoterja v malem nogometu je prijavljenih 18 ekip. Prireditev bo potekala to soboto v ljutomerski športni dvorani ŠIC, prva tekma pa bo na sporedu ob 9.00. Štirim najboljšim ekipam so namenjeni pokali in denarne nagrade, nagrajeni pa bodo tudi najboljši igralec, strelec in najuspešnejši vratar. Rokomet • 1. DRL (m) 13. KROG: Riko Ribnica - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 19.00). 1. B DRL (m) 11. KROG: Drava Ptuj - Mokerc Ig, Velika Nedelja Carrera Optyl - Škofljica Pekarna Pečjak (SOBOTA ob 19.00); Mo-škanjci Gorišnica - Koper 2013 (SOBOTA ob 19.30). 1. B DRL (ž) 10. KROG: Tenzor DP Logik Ptuj - Brežice (SOBOTA ob 16.30) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 7. KROG: ŽOK GM mobil Ptuj - Nova KBM Branik II (PETEK ob 19.30). Boks • Zlata rokavica Boks klub Ring iz Ptuja v športni dvorani Gimnazije Ptuj v soboto od 18. ure naprej organizira 34. Zlato rokavico. Gre za tradicionalno mednarodno boksarsko tekmovanje, na katerem bo na sporedu okrog deset dvobojev. Smučarski sejem Smučarski klub Ptuj v soboto, 6. decembra, pripravlja smučarski sejem. Ta bo potekal v nakupovalnem središču Qlan-dia, v 1. nadstropju v bivši prodajalni Oviesse zraven Hervisa. Organizatorji bodo med 9. in 20. uro obiskovalcem predstavili njihove programe aktivnosti za sezono 2014/15, strokovno pa bodo svetovali pri prodaji ali nakupu smučarske opreme. Obisk sejma je brezplačen, prav tako pa je možna za vsakogar prodaja rabljene smučarske opreme v lastni režiji. David Breznik, UK, NŠ KMN Tomaž U-21 petek • 5. decembra 2014 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBUlK 15 Ptuj • Veni, vidi, vino mlado v v« •• • Za večjo promocijo in prepoznavnost štajerskih vin Novi ptujski vinski projekt, poimenovali so ga Veni, vidi, vino mlado, nastajal je skoraj tri leta, se bo premierno zgodil 11. decembra med 17. in 20. uro v Q-centru na Ptuju. Navdih zanj so organizatorji dobili na prireditvi mladih vin, Junker premieri v Gradcu, na kateri se predstavljajo vina mladega letnika. Na Ptuju se sicer ponašamo že s kar nekaj vinskimi dogodki, takšnega pa doslej še nismo imeli, zato smo se odločili, da ga organiziramo tudi na Ptuju, mestu vina in trte, ki ima v tem okolju že več tisočletno tradicijo, je povedal Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavoda Ptuj, ptujski mestni viničar in predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Osrednji poudarek novega ptujskega vinskega dogodka bo na predstavitvi novega letnika in kulturi uživanja vina. „O Sloveniji radi govorimo kot vinski deželi z bogato tradicijo, na drugi strani pa o sami kulturi, načinu uživanja vina dejansko vemo zelo malo oz. tega v ponudbi ne zasledimo. Tisti, ki so že spoznali avstrijsko prireditev s predstavitvijo mladih vin, vedo, da se vse skupaj dogaja na zelo PREDSTAVITEV IN DEGUSTACIJA MLADIH VIN 11.12.2014 od 17.00 do 20.00 v Qcentru na Ptuju mlado m é* Vabljeni! Welcome! Willkommen! >co m VSTOPNINA! acenter t POMIosre nUMC SFODHJt PODBflVJt Stajmki TEDNIK MESTNA OBČINA PTUJ G. c design -J ZADRUGA PTUJ, z. VSTOPNICEVPREDPRODAJI:ŠTUDENTJE3€ (5€VREDNIPRODAJI),ODRASLI 5€ (10€VREDNIPR0DAJI). PRODAJNAMESTAVSTOPNICIN INFORMACIJE: KGZS ZAVOD PTUJ-KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV - DRUŠTVO PODEŽELSKEMLADINESPODNJE PODRAVJE. Vstopnice v predprodaji po nižji ceni do nedelje 7. decembra so na voljo v tajništvu Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, vinoteki Ptujske kleti, kavarni Ptujskih študentov, Veposu in tajništvu družbe Radio Tednik Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavod Ptuj: „S prireditvijo Veni, vidi, mlado vino želimo promovirati štajerska vina, posvečamo pa ga tudi vinski kulturi." pristen način, kjer se na enem mestu srečajo poznavalci vin, ljubitelji kakovostne vinske kapljice, mladi in vsi drugi, ki skupaj uživajo s samim vinom. Za predstavitev mladih vin v Q-centru pa smo se odločili zaradi primernosti samega prostora, ki zagotavlja tudi vso potrebno infrastrukturo, od parkirnega prostora naprej. V triurnem zgoščenem dogodku bo vsak lahko pokusil vino novega letnika ob plačilu vstopnine, ki je v preprodaji tri evre za študente, za odrasle pet evrov, od 8. decembra pa za študente pet evrov, za odrasle pa deset evrov. Zagotovo gre za zanimiv dogodek, vino novega vinskega letnika sicer prvič okušamo že ob martinu, takrat pa še ni tako bistro, da bi že lahko govorili o samih mladih vinih. Prireditev Veni, vidi, vino mlado pa bo že priložnost za pristno spoznavanje z mladim vinom. Doslej smo prejeli prijave več kot 30 vinarjev s celotnega območja Štajerske, ki želijo predstaviti letnik 2014. Poudariti moram, da smo dali prednost štajerskim vinarjem, ker želimo promovirati štajerska vina, ki so specifična po aromatiki, po svežini in po sortni značilnosti. Tudi s tem dogodkom bomo prispevali k večji identiteti naših vin. Zadovoljni smo, da so vinarji zaznali to priložnost za skupni prispevek k večji promociji štajerskih vin. To je tudi naš glavni namen. V mestu vina in trte so vinske karte še vedno zelo redke, še manj pa od ponudnikov lahko zvemo o sami ponudbi vin, o njihovih značilnostih. Tudi s tem dogodkom želimo povečati ozaveščenost ljudi o samem vinu, kaj to lahko ponudi skozi okušanje okusov in aromatike. Ptuj se bo po našem prepričanju s tem dogodkom vrnil na zemljevid vinske ponudbe, kamor sodi že dolgo," je o novem ptujskem vinskem dogodku, neke vrste festivalu mladih štajerskih vin, povedal Andrej Rebernišek. Postal naj bi tradicionalen. V projekt Veni, vidi, mlado vino so aktivno vključeni VTC-13, KGZS Zavod Ptuj, Ptujska klet, Klub ptujskih študentov, Društvo podeželske mladine Spodnje Podravje, Ra-dio-Tednik Ptuj, Q-center, MO Ptuj in še nekateri drugi. S kulinarično ponudbo se bosta pridružili tudi dve turistični kmetiji. MG 16 Štajerski Nasveti petek • 5. decembra 2014 Alternativna medicina O 'ZANG' in 'FU' organih Način, kako tradicionalna kitajska medicina vidi in razume odnose med notranjimi organi našega telesa, ne sloni na znanstvenih temeljih, temveč je rezultat omejenih možnosti razumevanja notranje zgradbe telesa zgolj na podlagi izkustev. V primerjavi z zahodno medicino tradicionalna kitajska medicina notranjim organom pripisuje širšo vlogo. Samo poimenovanje notranjih organov je sicer podobno, a jih za razliko od zahodne medicine na Kitajskem vedno pišejo z veliko začetnico. V tradicionalni kitajski medicini se je filozofija o notranjih organih razvila iz dveh temeljnih principov, iz nauka o petih elementih in iz filozofije 'jin' in 'jang' načela, o katerih smo že pisali. Nauk o petih elementih uči, da je ves pojavni svet zgrajen na podlagi gibanja in spreminjanja petih osnovnih elementov - lesa, ognja, zemlje, kovine in vode -, pri čemer vsakega izmed elementov povezujejo z določenim notranjim organom. Tako na primer jetra povezujejo z lesom, srce z ognjem, vranico z zemljo, pljuča s kovino in ledvice z vodo. Filozofija 'jin' in 'jang' načela govori, da lahko cel svet razumemo kot sistem dvojic ali sistem parov, a obenem kot sistem nasprotij, kjer sta 'jin' in 'jang' dopolnjujoči se nasprotji, ki skupaj soustvarjata sleherno harmonično celoto, v kateri soobstajata in sta ena- kovredni. Iz te filozofije tradicionalne kitajske medicine izhaja osnovna delitev notranjih organov na dve skupini: na tiste, ki imajo bolj 'jin' značaj, in tiste, ki imajo bolj 'jang' značaj. Bolj 'jin' značilnosti pripisujejo tako imenovanim čvrstim ali 'zang' organom. V smislu tradicionalne kitajske medicine imajo le-ti nalogo, da pro- izvajajo, hranijo in prevajajo osnovne vitalne substance. V to skupino uvrščajo srce, osrčnik, jetra, vranico, pljuča in ledvice. Po prepričanju tradicionalne kitajske medicine ima vsak 'zang' organ vpliv na določeno tkivo in se po energetskem kanalu izkazuje na določenem čutnem organu. Takšna filozofija omogoča, da po spremembah na površini telesa sklepajo na bolezenska dogajanja v notranjosti telesa. Po izgledu zob, na primer, sklepajo o zdravstvenem stanju ledvic. Bolj 'jang' značilnosti v tradicionalni kitajski medicini pripisujejo tako imenovanim votlim ali 'fu' organom. Njihova naloga je sprejem in prebavlja-nje hrane in vode, vsrkavanje hranljivih snovi in izločanje neuporabnih snovi. Med 'fu' organe uvrščajo tanko črevo, žolčnik, želodec, debelo črevo, mehur in trodelni grelec, pa tudi kosti, žile, možgane, kostni mozeg in maternico. Po pojmovanju tradicionalne kitajske medicine so vsi notranji organi medsebojno tesno povezani. Povezavo med enim 'zang' in enim 'fu' organom imenujejo organski sklop. Vse funkcije telesa združujejo v šestih organskih sklopih. Po nauku o petih elementih bi sicer sklepali, da bo organskih sklopov pet, a so zaradi boljše razlage delovanja telesa v povezavi z naukom o energetskih kanalih sčasoma dodali še šesti sklop. Piše: Lea Žnidarič, mag. farm., P3 Professional licencirana svetovalka, Lekarna TOPLEK Tačke in repki Podaljšana gonitev psičke Lastnik psičke nemške ovčarke, stare 10 let, zaskrbljen sprašuje, kako to, da se njegova psička goni že skoraj šest tednov. Izcedek iz spolovila je že skoraj izginil, potem se je ponovno pojavil ves krvav in še kar vztraja. Tudi okoliški psi še nadlegujejo njegovo psičko in se zbirajo pred hišo. Gospod sprašuje o možnem vzroku tako dolge gonitve in kako lahko ukrepa. Meni, da ni bolna, saj je dobro razpoložena, ješča in igriva. Tako imenovana podaljšana gonitev je pogosta zadeva pri starejših psičkah. O njej govorimo takrat, ko psička krvavi več kot 3 tedne. Vzrok je po navadi v cistah na enem od jajčnikov, lahko tudi obeh. Jajčni folikel na jajčnikih ne dozori in ne pride do ovulaci-je, estrogeni hormoni se sproščajo predolgo, žival kaže vse znake gonitve od močne do šibkejše krvavitve, oteklega spolovila in ves ta čas se sam- ci pospešeno zanimajo za njo med sprehodi in drugje. Težava je zelo moteča, tudi nevarna, saj prihaja počasi do slabokrvnosti zaradi prekomerne krvavitve. Še bolj nevarna pa je možnost gnojnega vnetja u Foto: Osebni arhiv maternice, tako imenovane piometre. Zaradi podaljšanega delovanja estrogenih hormonov je mišica na vhodu v maternico (cerviks) ohlapna, kar predstavlja veliko nevarnost za vdor bakterij v samo maternico in tako začetek enega od najnevarnejših bolezenskih stanj pri starejših psičkah, gnojnega vnetja maternice. Če psička ni pravočasno operirana in gnojna maternica odstranjena, je njeno življenje v nevarnosti, saj zelo hitro pride do stanja sepse in odpovedi notranjih organov. Zaradi omenjenega je treba podaljšani gonitvi posvetiti vso pozornost. Če se krvavitev ne neha po 4 tednih, moramo obvezno obiskati veterinarja. Treba je narediti natančen ultrazvočni pregled trebušne votline, pri katerem pregledamo oba jajčnika in maternico. Na jajčnikih iščemo predvsem ciste in ostale nepravilnosti. Pogosto si pomagamo tudi z rentgenskim slikanjem. Nujno je opraviti preiskavo krvi, Foto: Črtomir Goznik Mihael Lah, mag. farm. Zdravstveni nasveti Odpadna zdravila -ali znamo ravnati z njimi? Zdravila imajo status izdelkov posebnega pomena in kot taka nikakor ne spadajo med običajne gospodinjske odpadke. Nepravilno ravnanje z zdravili lahko povzroči veliko škode za ljudi in živali. Že majhne količine nepravilno odvrženih zdravil (npr. odlaganje med navadne gospodinjske odpadke, v naravo, odplakovanje skozi straniščno školjko) lahko povzroči pronicanje le-teh v podtalnico in kasneje v pitno vodo. Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili lahko odpadna zdravila oddate v lekarnah, izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah, v specializiranih trgovinah in zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah. Med odpadna zdravila sodijo: - zdravila, ki jim je potekel rok uporabe, - zdravila, katerih videz se je spremenil, - zdravila, ki so ostala po zdravljenju neuporabljenain jih ne potrebujemo več, in - zdravila, ki niso bila ustrezno hranjena (npr. so bila izpostavljena previsokim/prenizkim temperaturam ...). Odpadna zdravila, ki jih sprejemamo v lekarnah, so zdravila v trdnem stanju (npr. tablete, kapsule, svečke ...), za katera ni nujno, da so originalno zaprta. Prav tako v lekarnah od 1. 1. 2012 sprejemamo odpadna zdravila v obliki prahov ali tekočin (npr. praški, posipala, kreme sirupi, raztopine, kapljice ...), tudi če so že odprta. Zaradi varnosti zaposlenih in obiskovalcev lekarne NE sprejemamo injekcij in drugih ostrih predmetov, medicinsko tehničnih pripomočkov, kemikalij, radiofarmacevtskih izdelkov in odpadnih zdravil iz krvi in plazme! Preden prinesete odpadna zdravila v lekarno, jih je treba ustrezno pripraviti. Prosimo vas, da odstranite zunanjo ovojnino, ki ni v stiku z zdravilom (to so navadno kartonaste škatlice) in jo skupaj z navodili za uporabo odvržete v zabojnik za papir. V lekarno prinesete zdravila v ovojnini, ki je v neposrednem stiku z zdravilom (navadno aluminijasti ali plastični pretisni omoti, stekleničke, plastenke ...). Strokovni delavec v lekarni odpadna zdravila odloži v neprodušno zaprte zabojnike in jih kasneje preda pooblaščenemu izvajalcu za zbiranje neporabljenih zdravil. Vsako leto konča med odpadki ogromna količina zdravil (več kot 40 ton), in čeprav jih zberemo kot ločene odpadke ter ustrezno uničimo, še vseeno po nepotrebnem obremenjujemo okolje. Zraven tega bi lahko denar, ki je bil porabljen za nakup teh zdravil, porabili bolj smotrno, na primer za nakup drugih zdravil, opravljanje preiskav in zdravljenj. K zmanjšanju količine odpadnih zdravil lahko prispeva vsak izmed nas, in sicer na način, da doma po nepotrebnem ne kopičimo zdravil na zalogo. V Javnem zavodu Lekarne Ptuj imamo v vseh naših enotah organizirano zbiranje odpadnih zdravil. To poteka za vsako enoto določen dan v tednu ob določenih urah. Za več informacij se lahko obrnete na zaposlene v lekarni ali na našo spletno stran www. lekarne-ptuj.si. Mihael Lah, mag. farm., Lekarna Ptuj Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. s katero ugotovimo, ali gre za vnetni proces ali za hormonal-no motnjo. Če ugotovimo, da je vzrok hormonalna motnja, jo tudi zdravimo z dodajanjem ustreznih hormonov. Uspeh ni vedno zagotovljen, saj se hitro lahko sprevrže v vnetni proces, ki ga zdravimo z antibiotiki in največkrat z operativnim posegom, kjer rodila odstranimo v celoti. Lastniku nemške ovčarke svetujem, da razmisli o sterilizaciji svoje psičke. Starost živali za izkušeno, opremljeno kirurško ekipo nikakor ni Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. ovira, saj mnogo bolezni, ki so povezane s starostjo, zdravimo izključno z operacijo, in to uspešno v pozni starosti. Ponovna podaljšana gonitev, ki bi se sprevrgla v gnojno vnetje maternice, bi bila bistveno nevarnejša za samo psičko kot sama sterilizacija, ki je rutinski poseg kljub starosti živali. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: arhiv petek • 5. decembra 2014 Naše prireditve Štajerski 17 Iščete svoj stil Davorka gre na klepet s prijateljicami Davorka Zelenik je doma na Pobrežju, občina Videm pri Ptuju. Stara je 36 let, mama dveh otrok v starosti sedem in deset let, zaposlena v Boxmarku. V prostem času se rada druži s prijateljicami, sprehaja, občasno tudi telovadi. Foto: Črtomir Goznik Davorka v jesenskih novostih iz Modiane, čevlji so iz Alpine KOLEKTIV SALONA inosKo m tensKo Finsetiscvo 2 Slomškova 22 10 % popust v decembru * Za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti. Izpolnila je prijavnico v upanju, da bo izžrebana. Sreča se ji nasmehnila, presenečenje pa je bilo toliko večje, ker se je na prvem pogovoru v okviru akcije srečala tudi s svojo prijateljico, s katero skupaj pijeta kavo. Gospa Davorka je prvič obiskala kozmetični salon. Ima suho, občutljivo kožo. Po površinskem čiščenju, pilin-gu in oblikovanju obrvi, so ji v kozmetičnem salonu Neda podrobno predstavili postopek nege kože, obenem pa ji svetovali, da v jesensko-zim-skem času na obraz nanaša vlažilno in mastno kremo, torej kremo, ki bo kožo hkrati nahranila in navlažila, kot tudi zaščitno kremo. Davorka je prišla v Frizerski salon Stanka Jožice Pepelnik, s. p., s srednje dolgimi blond lasmi, za kar je tudi želela, da ostanejo. Frizerka Jožica Pepelnik je lase ob straneh podstrigla, na vrhu pa pustila daljše, tako postrižena si lahko frizuro oblikuje na levo, desno ali nazaj. Pobarvala jo je blond. Posušila pa s fenom in plosko krtačo. Foto: Črtomir Goznik Davorka prej ... Vizažistka Minka Feguš je ličenje začela z nanosom pudra v kremi, s katerim je prekrila celotni obraz. Veke je poudarila z zlatimi in kožnimi toni, ki jim je na zunanjih kotičkih dodala temnejši ton in nato obrobila s črnim črta-lom. Na ličnice je nanesla pastelno oranžni ton, na ustnice pa nežen svetel ton. „Našo današnjo izžrebano kandidatko v akciji Iščete svoj stil gospo Davorko bi lahko na prvi pogled ocenili kot tipično predstavnico športnega sloga. Glede na večno aktualno črno-belo barvno kombinacijo sem tudi zanjo izbrala oblačila v tej temi. Na policah trgovine Mercator sem se zato odločila, da pobrskam le med oblačili, v katerih sta bili vključeni črna in bela barva. Moja prva asociacija pri črno- r Foto: Črtomir Goznik ... in pozneje beli temi je vsekakor klasičen pepita vzorec, ki sem ga našla tudi na njihovih policah. V črno-belem pepita vzorcu sem našla krajši plašč, ki je zelo uporaben tako za kombinacijo s hlačami kot tudi s krilom ali obleko. Danes sem k temu plašču izbrala enostavno obleko iz potiskanega džersija. Obleka je vsekakor udobna in topla, s potiskanim vzorcem v obliki bordure pa tudi optično podaljša silhueto. Osnovna barva obleke je antracit, potisk pa je v beli barvi. Čevlje sem izbrala v trgovini Alpina, kjer sem od razpoložljivih velikostnih šte- vilk našla le črne balerinke, kljub temu da bi za ta letni čas veliko bolj priporočala tople škornje ali vsaj gležnjarje. Seveda pa so le-ti lahko z nizko peto, saj je gospa Davorka že več kot dovolj visoka. V novi podobi je pripravljena za popoldanski klepet ob kavi s prijateljicami, tako oblečena lahko gre tudi na poslovni sestanek ali kratko malo v mesto na sprehod ali po nakupih," je o preobrazbi Davorke povedala stilistka Sanja Ve-ličkovic. V kozmetičnem studiu Olimpic si je gospa Davorka izbrala masažo hrbta. Ta se izvaja pri vseh lažjih ali težjih bolečinah. Lažje bolečine lahko že po eni do petih masažah popolnoma izginejo, dobri rezultati pa nastopijo tudi pri lajšanju hudih kroničnih bolečin. Ena masaža izboljša stanje za nekaj dni, več masaž v presledkih pa lahko odpravi dolgotrajne, kronične bolečine. Stranskih učinkov pri masažah skorajda ni, saj je klasična masaža odsvetovana le v primerih močne osteoporoze in pri svežih poškodbah, pojasnjuje masažo kozmetičarka Silva Čuš. MG Portorož • 16. humanitarno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije Doslej darovali že več kot 600.000 evrov Največja humanitarna akcija slovenskih slikopleskarjev je letos potekala v Centru za korekcijo sluha in govora v Portorožu. Na že 16. tovrstni akciji je sodelovalo 85 mojstrov slikopleskarjev in posameznikov, dijakov gradbenih šol iz Kranja in Maribora, že drugič v zgodovini te akcije so sodelovali tudi slikopleskarji iz tujine, prvič iz Madžarske, letos iz Anglije. Branko Goričan iz OOZ Ptuj je povedal, da so letos porabili 1000 kg barve za preplesk 4600 m2 zidnih in drugih površin ter 40 vratnih podbojev, vrednost opravljenega dela z materialom vred pa je 60.000 evrov. Med udeleženci 16. tekmovanja je bila letos le ena ekipa s Ptujskega, to je bila ekipa slikopleskarstva Mihaela Bezjaka iz Bukovcev v občini Markovci, ki je bila med 11 tekmovalnimi ekipami odlična druga. Lani so bili zmagovalci, letošnje drugo mesto pa ni nič manjši uspeh. To je pomembna referenca tudi pri pridobivanju posla, strank, prav tako pa tudi za samo promocijo dejavnosti, ki bije bitko za obstoj tudi zaradi nelojalne konkurence in dela na črno brez dovoljenj. Pri delu so letošnjim udeležencem humanitarnega pleskanja v Centru za korekcijo sluha in govora v Portorožu pomagali tudi predsednik države Borut Pahor, piranski župan Peter Bossman in predsednik Obr-tno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Predsednik države je izpostavil humanitar- no noto tekmovanja, hkrati pa poudaril pomen tekmovanja za mlade mojstre, pri čemer je ugotovil, da je vsako delo, če se ga opravlja z ljubeznijo, lepo delo. Tekmovanje pa je tudi pomembno za promocijo poklicev, saj poklici, ki jih po- trebuje tudi trg dela, postajajo znova cenjeni. V OZ Slovenije bodo tudi v prihodnje podpirali to humanitarno tekmovalno akcijo in tudi druge, saj dobrodelnost v obrtniških vrstah ni redkost. Državna tekmovanja slikople- skarjev potekajo v javnih institucijah, šolah, vrtcih, bolnišnicah. Organizatorji tekmovanja vsako leto izberejo institucijo, ki je najbolj potrebna pomoči, pri odločitvi pa upoštevajo tudi kriterij regijske pokritosti. MG V 16 letih 1196 udeležencev in 57.000 m2 prepleskanih površin Slovenski slikopleskarji imajo veliko srce. To so dokazali v šestnajstih letih, kolikor organizirajo humanitarno tekmovanje. Idejni oče tekmovanja je obrtnik s Ptujskega Branko Goričan, pod njegovim vodstvom je bilo leta 1999 izvedeno prvo humanitarno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije. Branko Goričan, je ostal organizacijski vodja vsakoletnega tekmovanja tudi po tem, ko je vajeti prevzela republiška sekcija slikopleskarjev, fasa-derjev in črkoslikarjev. V šestnajstih letih je 1196 udeležencev skupaj prepleskalo 57.600 m2 površin, skupna vrednost opravljenega dela pa znaša 610.000 evrov. Od vsega začetka je glavni sponzor te največje dobrodelne akcije slovenskih slikopleskarjev družba Jub, ki je tudi najstarejši proizvajalec zidnih barv v Sloveniji. Foto: Anže Petkovšek Foto: Anže Petkovšek Udeleženci 16. humanitarnega tekmovanja slikopleskarjev Slovenije, ki je bilo ponovno uspešno za slikopleskarje s Ptujskega, ekipa Slikopleskarstva Mihaela Bezjaka je zasedla odlično drugo mesto, lani je bila prva. Najboljša je bila ekipa Mirana Roškariča iz Celja. Med humanitarnimi slikopleskarji so bili tudi predsednik države Borut Pahor, piranski župan Peter Bossman in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. 18 Štajerski Na sceni petek • 5. decembra 2014 Prvi decembrski dobri mož »Poglejmo z očmi Miklavža in sočloveku storimo dobro« Prvi izmed trojice dobrih decembrskih mož sveti Nikolaj oziroma sveti Miklavž, kot ga pri nas imenujemo, se je od okna do okna podal danes, na predvečer svojega goda. S posebnim veseljem ga pričakujejo otroci, saj jim prinaša darove - pridne nagrajuje, porednim pa njegovi spremljevalci parkeljni podarijo šibo. Toda Miklavž je več kot oseba, ki zgolj podari darilo, Miklavž je sporočilo, je prepričan diplomant teologije Samo Pučnik iz Slovenske Bistrice, ki si v decembrskih dneh nadene Miklavževo podobo. »Miklavž je konkretna oseba s konkretnim življenjem. Živel je v tretjem stoletju in opravljal škofovsko poslanstvo v Turčiji. In čeprav je bil iz bogate družine, je spal na škofovski postelji brez žimnice. On je razdal vse, kar je imel. Nič ni ohranil zase. Še škofovski prstan je razdal, ko je bila lakota v deželi. In da se je ohranjal ta spomin na njegovo dobroto in darežljivost, se je pojavilo obdarovanje,« je na kratko osvetlil izvor obdarovanja Samo Pučnik. Vendar pa dobri mož s škofovsko mitro na glavi in palico v roki ne simbolizira zgolj obdarovanja kot Božiček, temveč tudi notranjo držo: dajem to, kar imam. To, kar ima človek, je prepričan Pučnik »Prepričan sem, da velja rek, če misliš, da nimaš ničesar, poišči nekaj, kar lahko podariš. Vedno imamo nekaj. Ljudje smo telesna in duševna Elmore Leonard je eden tistih piscev, v čigar opus Hollywood rad sega za kakšne zanimive, trčene komedije, ki razgaljajo vso pritlehnost sebične človeške duše in njeno neverjetno domiselnost za zločinsko in pritlehno grabljenje denarja, toda njegova dela niso ravno filmski material, ker so vse ekranizacije bolj, no, dolgočasne. Ali pa v Evropi ali kar v naši Kokoški nekako ne premoremo njegove senzibilnosti, ki je zato očitno precej ameriška notranja zadeva. V ekranizaci-jah pa, tako tudi v tokratni, bolj začutimo silno željo filmarjev, ki so prepričani, da snemajo nekaj silovito zabavnega in kul in odpi-čenega, potem pa se med mon- bitja. Vsak človek potrebuje sočloveka, ki se mu lahko zaupa. Torej če nekoga obiščemo in mu podarimo čas, se nam morda to ne zdi veliko, obiskana oseba pa začuti, da smo si zanjo vzeli čas. In kaj je v tem obdobju, ko vsem zmanjkuje časa, vrednega več kot čas.« Da je sveti Miklavžev med najbolj priljubljenimi svetniki, potrjujejo številne cerkve, ki so posvečene svetemu Nikolaju ali Miklavžu. Več cerkev je posvečenih zgolj Mariji. Kajti Miklavž je bil in je izraz dobrote. Svetnik, ki je hodil tako v revne kmečke izbe kot bogatejše mestne hiše. »Miklavž je bil poleg tepešnice edini svetel dogodek za otroke, saj so dobili malenkost. Jabolko, suho sadje, karkoli sladkega,« je povedal. Kaj pa ostala dva dobra moža? »Božiček je nastal iz Miklavža. Kokakola ga tažno začnejo malce zabodeno praskati v glavi, ker se njihovo doživljanje knjižne predloge in posnetega materiala nekako ne sestavi skupaj tako, da bi preneslo vso to urnebesnost tudi na veliko platno. Sicer pa tovrstne teme na velikem platnu veliko bolje obdela Tarantino, a tudi kadar se on loti tega pisca (Jackie Brown, 1997), naredi najmanj izrazit film v svojem opusu. Nekatere pisce je očitno bolje pustiti pri miru. Vsebina se vrti okoli vsega site in naveličane žene bogataša, ki bi najraje doživela živčni zlom, če ne bi vedela, da se to v visokih krogih pač ne spodobi. Ko jo ugrabi trojica malce butastih ugrabiteljev, da bi od njenega moža dobili milijonček dolarjev (in leta 1978, ko se film dogaja, je to bilo ohohoho denarja), se ji po prvotnem šoku zazdi, da je to nekaj najboljšega, kar se ji je lahko zgodilo, možu pa tudi, saj se je itak hotel ločiti od nje in se poročiti s svojo ljubico. Da so mu jo ugrabitelji odnesli izpred oči, je zanj precej priročna usluga ... Nastavek je torej idealen za kakšno resnično odpičeno komedijo starega kova, kakršnih v ZDA ne snemajo več (vsaj sodeč po izboru naših vrlih distributerjev ne), toda dobili smo film, čigar srčni utrip bi na monitorju kazal ravno črto, od prve do zadnje sekunde. Scenarij je ena sama pogreta žalost, dialogi prav tako, montaža spi, avtor pa koščke in like v zgodbo meče sproti, kadar je potrebno razrešiti kakšno neprijetno situacijo in se jih nato tudi takoj znebi. Rezultat je dolgčas, ki ga ne morejo preseči niti sicer solidni igralci, med katerimi pa gre največje hvala ravno Jennifer Aniston, ki z leti postaja, verjeli ali ne, vrhunska igralka. Njena tokratna igra zafrustrirane ženske na robu alkoholizma ali celo samomora je naravnost osupljiva, in čeprav punca zaradi svoje doslejšnje kariere in 'prijateljskih' manerizmov v vsaki vlogi, najbrž nikoli ne bo dobila oskarja, pa bi si morebiti zaslužila vsaj kakšno nominacijo. Da Elmore Leonard v filmski obliki enostavno ne zažge, so morda krivi ustvarjalci, ki njegove predloge (zaradi čaščenja?) jemljejo preveč dobesedno. Film Kdo mi ubije ženo (Ruthless People, 1986) s takorekoč enako vsebino dovolj nazorno pokaže, ci bolj pridni. Po drugi strani pa prisotnost parkeljnov, ki so pokorni Miklavžu, kaže, da dobrota zmaga nad zlim. Ob tem pride Miklavž v škofovski obleki, pride v skromnosti, v želji, da bi otroci in starejši začutili, da ni samo darilo, ki šteje, temveč je pomembna tudi drža.« je pojasnil. In kakšna je teža Miklavževe obleke? »Ko slišiš klice otrok, začutiš pričakovanje. Ko občutiš, da trdno verjamejo vate, da boš prišel, da si dober. Otroci ne dvomijo. Neverjeten občutek je, ko lahko predstavljaš človeka, ki ima in je imel sporočilo darežljivosti, da torej presežemo logiko daš - dam in pogledamo z očmi Miklavža -da bi radi sočloveku storili dobro,« je zaključil Samo Pučnik. Mojca Vtič da je za prehod med mediji včasih pač potrebno precej kruto zarezati v izvorni material in ga preoblikovati v nekaj drugega, a istega. Matej Frece Life of Crime Igrajo: Jennifer Aniston, Yasiin Bey, Isla Fisher, Will Forte, Mark Boone Junior, Tim Robbins, John Hawkes, Leonard Robinson, Clea Lewis, Kevin Corrigan, Charlie Tahan Režija: Daniel Schechter Scenarij: Daniel Schechter po romanu Elmora Leonarda Žanr: komična kriminalka Dolžina: 98 minut Leto: 2014 Država: ZDA je prilagodila, naredila iz nje- ter niso Miklavževi pomočniki, Parkeljni pa delno izvirajo iz ga puhastega možakarja, ki se ki bi mu zavijali darila, pred- ljudskega izročila, s čimer so si lepo smeji, dedek Mraz pa ima stavljajo nekaj veličastnega. starši pomagali, da so bili otro- Filmski kotiček Kdo mi ugrabi ženo \ J OVEN (21.3. - 20.4.) S Prijetne trenutke boste prežive- 'g li v dvoje. Koristno bo delovalo .g druženje s prijatelji. Sprostila vas JI bosta tudi glasba in ples. Nakaza- -a noje, da se vam bodo odprle nove "s poti in čudovite priložnosti. Čas 1 vam bo vlil zaupanje in sledili 1 boste svojim sanjam, tako pa našli pot do lastne popolnosti. i TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Življenje vam bo podarilo upanje in znali se boste boriti zase. Na delovnem mestu boste prejeli neki dobiček, ampak v denarnih zadevah boste morali biti previdni. Pozitivne iztočnice bodo tiste, ki vam bodo pomagale ohraniti ravnovesje doma. Ljubezen: sladko. BIK i. (21.4. - 20.5.) * Kocke usode se bodo zavrtele v vašo korist. Pridobili boste možnost in napredovali v pogledu službe. Kljub povečani delavnosti bo modro, da boste na delo pogledali kot izziv. Sprostila vas bo glasba in v ljubezni se boste predali čustvenim izzivom. Izrazili se boste lahko tudi čez kreativnost. Ä \ DVOJČKA ^ (21.5. - 20.6.) H i> RAK (21.6. - 22.7.) irr W LEV (23.7. - 22.8.) Partnerjeva podpora vam bo koristila. Počuti se boste pravljično, čeprav boste morali doreči bobu bob. Pričakovati je več izzivov in notranje moči, zadevam boste pravzaprav v celoti kos. Vzeti si boste morali čas zase in za vse tiste dejavnost, ki vam bodo blizu. Čas prijetnih nakupov in srečanj! Finančno se bodo stvari uredile. V vašem življenju bo zelo dinamično in korak za korakom boste pohiteli naprej. Odgovornost bo nekaj normalnega, čeprav se boste borili s svojimi dvomi. Na delovnem mestu bo prijetno in harmonično. V dobrodelnosti boste dokazali zlato srce. (24.10. - 22.11.) Jutra bodo za vas polna presenečenj in drobnih opazovanj. Čeprav bo zunaj puščoba, se bo veselilo vaše srce. Kovali boste nove načrte in boste v ospredju. Deloma zaradi premišljenosti in deloma zaradi spleta okoliščin. V ljubezni in denarju bo vse tako, kot si boste zamislili. _ STRELEC T) \ ' (23.11. - 21.12.) Veliko časa boste na poti in med ljudmi. Korak za korakom boste odšli naprej. Delo vas bo okrepilo in tako bodo tudi vaše misli pozitivne. Spremljala vas bo določena pot, ki bo vezana na tujino. Izkupiček v poslovnem svetu bo drugačen, kot si boste želeli. Srečen dan: torek. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Koristno bo delovala notranja modrost in izpolnjenost. Poglobili se boste v raziskovanje. Poslovni uspehi bodo nekaj normalnega in koristnega. Bodite odprti za nova znanja. Kmalu bodo prišle določene spremembe in duhovno prebujenje. Tistega, česar ne boste mogli povedati na glas, si zapišite. Pravzaprav ne boste smeli počivati, ampak aktivno reševati uganke, ki jih za vas piše življenje. Borbenost bo tista, ki vam bo v samopomoč pri zastavljenih ciljih. Kreativnost boste nahranili skozi praznično okrasitev dvomi. Zdrav način življenja bo dobra popotnica za trdno zdravje. DEVICA (23.8. - 22.9.) Otroci bodo tisti, ki vam bodo podarili smisel. Sreča se skriva v majhnih rečeh in pravilno bo, da ji boste sledili. Seveda boste želeli določeno popolnost in kmalu ugotovili, daje ne bo. Bodite boljpre-mišljeni v besedah. Telesu boste morali v naravni obliki dovajati dovolj vitaminov. VODNAR (21.1. -18.2.) Pričakovati je dinamičen teden, v katerem se vam bo izpolnila srčna želja. Čeprav bo s partnerjem bučno, bosta javno izkazovala naklonjenost in prodanost. Po eni strani boste želeli imeti ob sebi ljudi in po drugi hrepenite po osamitvi. Dočakali boste tudi pohvalo in priznanje. RIBI (19.2. - 20.3.) Sreča bo objela tiste, ki bodo pogumni. Po poteh življenja boste zaplavali bolj odločno. Imeli boste možnost, da boste dokazali lastno srečo in tako boste doživeli razcvet. Na delovnem mestu bo zelo bučno in energično. Ignorirati boste morali stres in pozitivne misli bodo popotnica za trdno zdravje. petek • 5. decembra 2Q14 Za kratek čas Štajerski 19 NAJSTAREJŠI ČASOMER LESNI KATRAN MLAJŠA KAMENA DOBA aoo NAŠ PESNIK IN NOVINAR (BLAŽ) 1oo HRVAŠKI PEVEC PRŠA PRAZNOVANJE GODA MLETJE, MELJAVA SLIKARKA (BREDA) IGRALKA MAGNANI TONE BOLE DVOJNA NOTA KUM VELIKA PRIDOBITEV ROMULOV BRAT DVOJČEK SLAVNA PEVKA NAGNJEN SVET KOŠARKAR ČIŽMIC NASA PEVKA DEŽMAN ZVIJAČA, TRIK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TEČAJNA RAZLIKA ■KEKEC. (MATIJA) DEL VALJA VLAGA, MOKROTA IGRALEC SOTLAR OTREBLJEN SVET ČEDOMIR JANEVSKI VREDNOSTNI PAPIR OTON ŽUPANČIČ TOVARNA STEKLA HIŠNI SVET RIMSKA 101 ZAGREB JEZDEC, JAHAČ SPODNJI DEL SMUČARSKE SKAKALNICE NAS PLASTIČNI KIRURG (ZORAN) SINTETIČNO MAMILO MORSKA ROPARSKA RIBA IZ BESEDE GOOR SORTA OZIMNE PŠENICE UGANKARSKI SLOVARČEK: ARNEŽ = slovenski plastični kirurg (Zoran), AžIO = tečajna razlika, JONTES = slovenska slikarka (Breda), KABOTAžA = obrežna plovba, LANE = ime slovenske balerine Stranič, LUCOVA = vas pri Križev- cih, NOEMA = smisel, bistvo dojetja predmeta, OGOREVC = slovenski pesnik in novinar (Blaž), SLAVINA = praznovanje goda. <,,„„„ <-,-,„,,,<_,-m-i,-,, <^,.,,,^,-,,0 V1V IZ aOSO IZVlSMd ZddNV MdlZI Jd IVHVI VNdV IMdlS 'zo 'Noa 'ro 'iaaa 'vooiai 'VNVvin 'nvnv 'odi 'araaaa 'vaiq 'raa 'ai 'vnnv 'saiNor 'a3~iiai 'vniavis 'oís 'OAdaooo MunodN 'van vnonos 'odNVovid 'Adrivi 'vaho 'avzaa 'xavAvi :ouabjopoa ^nvzihm ai Aausaa Plesna preobrazba hribovitega Pohorja, ravnega Dravskega polja, med goricami, nemalokrat povezana s pustnimi šegami. Znane so tudi različice bukovska polka, pobreška polka, galop polka Za nami je peta vaja Plesne preobrazbe. Predstavljamo vam naslednja dva para: Ireno Trop in krajc polka. in Sergeja Hvalca ter Natašo Flos in Marka Zelenka. Natalija Škrinjar Polka za vse priložnosti Irena Trop in Sergej Hvalec prihajata iz Ptuja. Sta starša treh hčera, tudi dvojčic. Irena je zaposlena kot negovalka, Sergej služi kruh kot konstrukcijski ključavničar. Nataša Flos in Marko Zelenko sta iz Kukave, sta starša triletnega sinka. Nataša je zaposlena kot prodajalka, Marko je robotski programer. Naslednjič se pridružita še dva plesna para: Marjeta in Boris Rukav ter Anja Planin-šek in Vlado Žnidarič. Plesalci so se učili, kako pravilno zaplesati polko. Pol- ka je hiter, živahen evropski ples, tudi zvrst plesne glasbe iz. 19. stoletja. 1840 je postala moderen družabni parni ples v Parizu in Londonu, študentje in starejši ljudje so polkali po cestah, prišla je tudi na oder. Je češka in slovenska narodna glasba. Poznamo več zvrsti sodobne polke. Severnoameriški tipi imajo izvor v Chicagu ter ga lahko poznamo po imenu »Chicaški klic divje gosi« in »Chicaški sunek«. Slovenska polka je hitra. Sicer je polka znana kot vzho-dnoštajerski ples, v okolici Jernej Brenholc ■■ p&uieuanje ptei Grand Hotel PRIMUS Terme Ptuj NAJ PLESNI PAR PLESNE PREOBRAZBE Glasujem za plesni par: Ime in priimek plesalca:_ Ime in priimek plesalke:_ Foto: Črtomir Goznik Ime in priimek glasovalca: _ Naslov:_ Tel. številka:_ Izrezani kupon (ne fotokopiran) prilepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Ptuj • 36. praznik OŠ Olge Meglič Veselo v Olgici Letošnji, že 36. praznik šole so v OŠ Olge Meglič Ptuj obeležili s prireditvijo pod naslovom Čutim, delam, mislim, zmorem, sem, ki je bila 27. novembra. To je tudi rdeča nit vsebin, dejavnosti šole, ustvarjanja učencev med šolskim letom, ki so očarali z glasbenimi in plesnimi nastopi ter skeči. Nastopili so učenci od prvega do devetega razreda. Med številnimi gosti so bili tudi predstavniki pobratene šole iz Koprivnice. Ravnateljica Helena Ocvirk se je ob prazniku šole zahvalila vsem, ki so Olgico gradili, in vsem, ki danes delajo v njej. Predstavila je učne vsebine in dejavnosti ter novosti v šolskem letu 2014/2015. Zahvalila pa se je za strpnost staršem, zaposlenim, saj je energetska sanacija šole projekt, ki je bil nujen. Veseli so, da je do nje končno prišlo, kljub težavam, ki jo spremljajo. MG Foto: Črtomir Goznik V času Plesne preobrazbe lahko glasujete za pare, vsak torek med 16. in 17. uro v oddaji Radia Ptuj ali z glasovnico iz Štajerskega tednika in si prislužite nagrado. Lahko se tudi pridružite kot opazovalec, ob torkih med 17.30 in 19.30 v Primusovem klubu Gemina XIII. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 5. decembra 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (43.) Veselo na jug Zakaj veselo? Ker sem zadnje tedne skoraj vedno imel neko družbo in sem prav pogrešal občutek, da bi si sam razporejal svoj čas, kakor bi hotel. Seveda je super, če se z nekom družiš, predvsem če se že lep čas nismo videli, vendar se ni dobro preveč navezati na nekoga, saj se moraš prej ko slej spet ločiti. Najbolj pa mi je ugajalo, da ni bilo zraven nikogar, ki bi za vsako stvar kompliciral, kot se to velikokrat zgodi. Nekaj dni sem hotel preživeti sam, zato sem se odločil podati daleč proti jugu, v kraj Cuenca. V šali bi lahko rekli, da sem se končno podal malo niže, na kakšnih 2.500 metrov nadmorske višine. Cuenca je zgodovinsko mesto, ki je bilo ena izmed prestolnic Inkov in je bilo kot območje naseljeno že tisočletja pred Kristusom. Center je zaščiten kot kulturna dediščina, poleg samega mesta pa je zanimivo tudi podeželje, zato sem se odločil tu ostati nekaj dni. Zaradi svoje popularnosti in že skoraj mitskih pripovedk je bila Cuenca ena izmed 'kandidatk' za tako iskani El Dorado, mitsko mesto zlata, o katerem je med Španci pa tudi drugod po svetu krožila legenda. Sam izraz izhaja iz ceremonije plemena Muisca v Kolumbiji, ko se je ob nastopu funkcije najnovejši poglavar moral posuti z zlatim prahom in se potopiti v jezero Guatavita. Od tistih časov se je pojavila legenda, da so na nekem kraju v Južni Ameriki ogromna bogastva, ki so jih vraževerni avanturisti potem tudi iskali. Na primer španska konkvistadorja Orellana in Pi-zarro sta v ta namen preplula celotno Amazonko in seveda nista našla nič. Pripovedovali so mi, da so tu nočitve kar drage, a sem vseeno našel nek nadomestek hotela za nekaj dolarjev na noč. Foto: Dani Zorko Pogled na tempeljski del svetega mesta Terminal je sicer malo izven mesta, da sem se moral malo znajti, vendar tako najlažje spoznaš kraj in se orientiraš. Že po nekaj sto metrih sem ugledal napis na stavbi, ki me je malo vrnil v domače stare čase - hotel Tito. Ja, v veliko krajih po Južni Ameriki je opaziti simbole in spominska obeležja našega bivšega voditelja, medtem Foto: Dani Zorko Tudi izven civilizacije ne gre brez volitev. Tu si je možakar omislil posebno vrsto reklame... ko jih pri nas rušimo. V Quitu sem recimo na zemljevidu našel tudi ulico 'Jugoslavija', a ko sem ob neki priložnosti prišel tam mimo, da bi jo fotografiral za osebni arhiv, sem opazil, da so tablo po balkanski navadi -ukradli. Lepa reč. Mesto so si skozi stoletja nekako lastili različni narodi, dokler niso na koncu Španci prevzeli polovico celine in vsilili svojo arhitekturo in običaje. Kljub velikosti in popularnosti je šele pred leti postalo univerzitetno mesto, da je postalo privlačno tudi za mlade. Najbolj mi je bila všeč hrana na ulici oziroma v manjših izbah, ki bi jim težko rekli gostilna. Cena pripravljenega kosila je znašala nekje dobra dva evra, na ulici pa so poleg različnega sadja in lokalnih zvarkov ponujali tudi pečeno koruzo s sirom in pa tako velike ražnjiče, da bi tudi kakšen Srb moral prijeti palč-ko z obema rokama. Ko sem se Foto: Dani Zorko Proti koncu se nam je že vsem mudilo, da smo si lahko ogledali vse. ustavil v enem teh prostorov, sem lepo naročil meni, pa sem dobil zraven še brezplačno pijačo. Okrogla ženica je glede na mojo konstitucijo in po elegantnem držanju žlice takoj opazila, da imamo tudi na Štajerskem radi debelo obloženo mizo, tako da je kar z loncem prišla do moje mize in mi nadevala še malo zelo okusnega golaža. Prijazno, da je kaj. Do sedaj sem to brezplačno dozi-ranje hrane z vseh strani doživel samo še v ZDA, vendar tam kelnarji pričakujejo iz tega tudi bogato napitnino, tu pa ženica ni hotela niti slišati, da bi si kak drobiž vtaknila v žep. Vse je bilo izjemno poceni in sem ji kljub vsemu na mizi pustil nekaj drobiža. Če ne drugo, vsaj za frizuro, ki je bila kljub prijaznemu zalitemu obrazu obupna. Ekvadorci so zelo religiozni in temu primerno imajo okrašene verske objekte. Postopal sem okoli stare katedrale, kjer me je zalotil pastor, ki je pravkar hotel preveriti, kako napreduje čiščenje cerkve. Beseda je dala besedo in kmalu me je popeljal po zakristiji, na kor in do vseh oltarjev. Do spovednice ali celo vanjo me seveda ne bi spravil, toliko časa tudi on nima. Malce s heca sem ga povprašal, če imajo tukaj župniki tudi kakšno klet. Vsaj v naših koncih se med cerkvenim premoženjem nemalokrat najde tudi vinograd. Kar malce jezen mi je odgovoril, da pije samo po službeni dolžnosti in da vso vino dobijo že posvečeno s škofovske rezidence. Nasploh sem opazil, da Ekvadorci niso preveč nagnjeni k pitju alkohola, tu pa sem imel primer, ko so visoki cerkveni gospodje skoraj zagotovo bili 'prisiljeni' degustirati rujno kapljico, preden so jo razposlali po župnijah. Saj slabega vina tudi ne moreš podtakniti svojim podložnikom, mar ne? Od tod in tam Foto: Črtomir Goznik Ptuj * V razstavišču Doma Franca Krambergerja na Ptuju je od 28. novembra na ogled razstava članov likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj, ki so jo postavili v sodelovanju OI JSKD Ptuj. Kot je povedal mentor Franc Simonič, ki je tudi vodja razstavišča in tokratni postavljavec razstave, se na njej predstavlja polovica članov sekcije (Cecilija Bernjak, Mihaela Omladič, Nadica Ivančič, Rozalija Hojnik, Jožefa Fajs, Branko Gorjup, Bogomir Jurtela, Milivoj Radin in Rozina Šebetič), druga polovica bo svoja dela razstavila v času od 16. do 30. decembra. Likovniki se predstavljajo z različno motiviko v olju, akvarelu in akrilu. S skupinsko razstavo vseh članov sekcije na najboljši način tudi zaključujejo aktivnosti v letu 2014. Kot je povedal Si-monič, je razstavišče odprto tudi za druge razstavljavce, zato jih vabijo, da se jim pridružijo. MG Foto: ZG Ptuj * Letošnji Teden Karitas je potekal od 24. do 30. novembra pod geslom V družini sem doma. Z njim želijo v Slovenski karitas opozoriti na številne stiske družin, ki niso samo materialne, saj se družine spopadajo z najrazličnejšimi težavami. Teden Karitas daje tudi priznanje ter spodbudo več kot 9400 aktivnim prostovoljcem Karitas, ki namenjajo svoj prosti čas ljudem v stiski. 28. novembra je bil v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju že 20. tradicionalni dobrodelni koncert, ki so ga pripravili na dekanijski ravni pod vodstvom p. Milana Kvasa ter pripravljalnega odbora. Nastopili so: Anita Kralj, moška vokalna skupina Glasniki, ženska vokalna skupina KD Leskovec, Tina Žerdin, Dornavski oktet, Blažka Oberstar Ana Karneža, Joži Kališnik in Tomaž Plahutnik ter vokalna skupina Melos. Sredstva, ki so bila zbrana na koncertu, bodo namenjena vsem tistim, ki so potrebni pomoči. Zdenka Golub Foto: DS Juršinci * Sredi novembra je Društvo vinogradnikov in sadjarjev Juršinci skupaj z Občino Juršinci organiziralo tradicionalni »martinov« pohod po občini Juršinci. Tokrat je množico pot vodila iz Juršincev na Kukavo, skozi Rot-man, Hlaponce. Predsednik društva Alojz Herga se je ob predstavitvi trase zahvalil vsem kmetijam, ki so tega dne nudile gostoljubje pohodnikom, ob tem pa je izpostavil pomembnost druženja, kjer se krepijo medčloveški odnosi in prijateljstvo. ds petek • 5. decembra 2014 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBUlK 21 Podravje • Deset let Varne hiše Ptuj Proti nasilju odločno na vseh ravneh Ptujska Varna hiša, ki je projekt Centra za socialno delo Ptuj, je stara 10 let. Odprli so jo novembra 2004. Gre za edini tovrstni program na območju UE Ptuj, kjer je tudi sicer ponudba pomoči žrtvam nasilja zelo skromna. Slovesnost, na kateri so se spomnili začetkov delovanja Varne hiše in predstavili njeno delovanje, je potekala 27. novembra v romanskem pala-ciju ptujskega gradu. Osnovni Varna hiša Ptuj deluje na dveh lokacijah, njena trenutna skupna kapaciteta je sedem sob z 18 ležišči. cilj programa je konkretna pomoč ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, s čimer jim je zagotovljena možnost, da se iz območja nasilja umaknejo v varno okolje, kjer se lahko umirijo in kjer so zaščitene ter lahko začnejo novo pot. V 70 % se zgodbe žensk in otrok iz ptujske Varne hiše končajo srečno, ne vrnejo se več v okolje nasilja. Foto: Črtomir Goznik S slovesnosti v romanskem palaciju ptujskega gradu V desetih letih je bilo v Varni hiši Ptuj nastanjenih 126 žensk in 127 otrok. Najmanj toliko pa je tudi zgodb o takšnem in drugačnem nasilju, ki se mu je treba upreti z vsemi možnimi sredstvi. Pri postavljanju Varne hiše Ptuj se je ob svojem delu zelo angažirala socialna delavka Vlasta Vučak, ki ji je direktor CSD Ptuj Miran Kerin na slovesnosti izrekel tudi javno zahvalo. Še danes je tako, da zaposleni v CSD Ptuj veliko dela opravijo prostovoljno. Njen program financirajo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDS) ter šestnajst občin na Ptujskem. Lani je program Varne hiše Ptuj pridobil že drugo petletno sofinanciranje MDDS, že drugič pa je pridobil tudi strokovno verifikacijo kot javni socialnovarstveni program. K ustvarjanju boljših pogojev za izvajanje programa pa pomembno prispevajo tudi različni sponzorji in donatorji. V zadnjih desetih letih je bilo na področju preprečevanja nasilja narejenega zelo veliko. Ptujska Varna hiša je bila ena prvih, ki so nudile zavetje žrtvam nasilja. Pred osmimi leti je bila vzpostavljena tudi mreža 12 koordinatorjev za preprečevanje nasilja. V letu 2008 je bil sprejet tudi zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki prinaša številne prednosti in tudi zahtevne naloge za vse izvajalce, sprejet je bil tudi nacionalni program za preprečevanje nasilja v družini in vsi potrebni protokoli, ki se spreminjajo glede na potrebe, je na Ptuju prejšnji teden povedala predstavnica MDDS Marjeta Ferjan Istenič. 430 mest v materinskih domovih in varnih hišah Trenutno je v mreži materinskih domov in varnih hiš v Sloveniji zagotovljenih 430 mest. Deluje tudi mreža kriznih cen- 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Proslava Generalu Maistru na Zavrhu 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 15:00 Video strani 18:00 Benedikt - Kuttura na vasi SIP 20:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 06:00 Zamolčane zdravilne moči zelišč 10:00 Benedikt - Kultura na vasi 12:00 16:00 Cecilij in koncert v Stopercah 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Operativno-taktična gasilska vaja 21:10 Ujemi sanje, Polka in Majolka 08:00 Otroški program 09:00 Pesniška zbirka Olge Vidovič 11:00 V jesenski noči 2014 13:00 Koncert Karitas 2014 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 110 let KD Trnovska vas 18:30 Benedikt - Kultura na vasi 20:00 Kronika iz občine Starše 21:00 Otroci pojejo slovenske pesmi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Martinovanje v Pobrežju 09:20 ŠKL 03:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 18:00 V jesenski noči 2014 20:00 Operativno-taktična gasilska vaja 21:30 Zamolčane zdravilne moči zelišč 23:00 Video strani trov, deset jih je namenjenih samo otrokom. Večina teh programov je nastala na pobudo nevladnih organizacij, ki iz leta v leto postajajo pomembnejši del sistema socialnega varstva in tako dopolnjujejo mrežo javne službe. Ti programi nastajajo iz neposrednih potreb okolja. To je posebna kakovost, ki bi se lahko izgubila, če bi jo prenesli v javno službo. Letos je za izvajanje mreže pomoči namenjenih dva milijona evrov. Ohranjanje dobrih družinskih in medsebojnih odnosov je verjetno ena najtežjih nalog, ki nam jih nalaga sedanji čas, poudarja Marjeta Ferjan Is-tenič. Nezmožnost ohranjanja le-teh se žal pogosto sprevrže v nasilje v družini. Vse pogosteje so žrtve nasilja tudi starejši in invalidi: „Uspeh preprečevanja nasilja pa ni odvisen samo od države, ministrstva, temveč zlasti od podpore lokalnih skupnosti, ki programe pomagajo izvajati in financirati. Zahvala gre MO Ptuj in vsem drugim občinam na Ptujskem, ki so pomagale pri vzpostavitvi Varne hiše Ptuj.". Zahvala gre tudi vsem strokovnim delavcem Varne hiše Ptuj in vsem prostovoljcem. V imenu mesta in MO Ptuj je govoril župan Miran Sen-čar. Izpostavil je nujnost nične tolerance do nasilja na vseh ravneh, sistemski in širše družbeni, da bi imela varna hiša čim manj uporabnikov, žrtve nasilja pa najširšo družbeno pomoč. Ob tem pa se je zahvalil tudi vsem lokalnim skupnostim, ki so sodelovale pri vzpostavitvi dejavnosti Varne hiše Ptuj in še danes sofinancirajo njeno dejavnost, ter CSD Ptuj s strokovnimi delavci za izvajanje programa in tudi vsem prostovoljcem. MG VABLJENI NA SANOLABORJEVE DNEVE ZDRAVJA KI BODO MED 08. IN 12. DECEMBROM V PRODAJALNI SANOLABOR V BOLNIŠNICI PTUJ MED 08. IN 16. URO. 1 Dne: Dobavitelj Aktivnosti Predstavitev: Akcija: Ponedeljek: 08.12.2014 FARMEDICA Meritve venskega pretoka -brezplačno Dr.Steinberger sokovi, Venaforce, Echinaforce, Pastile Isla, Bio C, Salvisan prsilo, • Ob nakupu kateregakoli izdelka Isla mint - gratis Torek: 09.12.2014 VPD Meritve krvnega pritiska -brezplačno Meritve holesterola, trigliceridov - plačljivo Merjenje gleženskega indeksa -ob nakupu kateregakoli izdelka podjetja VPD 2 in 1 in 3 in 1, Microlife merilniki, lee power • Microlife merilnik A3 in A6 10% popust • lee power Sport spray 5% popust • lee power MSM 200 ml -5 % popust • Ob nakupu 1 škatlice lističev aparat 2 in 1 gratis Sreda: 10.12.2014 DIAFIT Meritve sladkorja, venskega pretoka, krvnega pritiska -brezplačno Sigvaris, Omron, Glucolab, Attends • M6 Comfort 15 % popust, • ob nakupu ene škatlice lističev aparat GLUNEO aparat in 100 alkoholnih lističev gratis • Sigvaris preventiva 10 % popust Četrtek: 11.12.2014 SANOFARM Meritve holesterola - prvih 25 gratis Liverin, Resveratrol, Aloe Vera ESI, Aloe dermal, NO DOL, IMUNN0A24 • Liverin 10% popust • Resveratrol -10% popust Petek: 12.12.2014 ALGENA Meritve holesterola, trigliceridov -prvih 25 gratis Meritve sladkorja in Nasičenost krvi s kisikom - brezplačno Blooms • 10%> popust na celotno linijo izdelkov Blooms 2in1.. 3in1. Mi ^blooms Liverin Gluco«- microtife omROn mmm no dol EITE" SIGVARIS ........ ALOE VERA ESI ZA MERITVE SI JE POTREBNO PREDHODNO REZERVIRATI TERMIN NA TEL. 8 02 771 15 62 PRIDITE, DA BOMO SKUPAJ ŠE VEČ STORILI ZA SVOJE ZDRAVJE Družba Radio Tednik Ptuj in občine, Dornava, Ormož, Sv. Tomaž, Markovci, Juršinci, Destrnik, Cirkulane, Zavre, Hajdina, Gorišnica, Sv. Andraž, Trnovska vas, Središče ob Dravi, Podlehnik ter Mestna občina Ptuj vabijo na FINALNO PRIREDITEV Otroci pojejo slovenske | pesmi in se veselijo. Nastopili bodo: Generalni pokrovitelj F¡3 Perutnina Ptuj ornava), a SLAKA »NE PRIŽIGAJ LUČI« 1. Metod Munda, pesem Tanje Ribič »ZBUDI 2. Tjaša, Tia in Tilen Golob Šimenko, p (OŠ Grajena), 3. Minea Tkavc, pesem Alenke Gotar »CVET Z JUGA (OŠ Sv. Tomaž), 4. Matevž Volaj, Janez Lukman, Jaka Perc, Maja Vizjak, Ana Luci, Lucija Fekonja in Aneja Bohinec, pesem Lojzeta Slaka »V DOLINI TIHI« (OŠ Miklavž pri Ormožu), 5. Jerca Feguš, Aljaž Kampuš, Vida Glatz ,Vito Levstik, pesem Tinkare Kovač »SPET« (OŠLjudskivrt), 6. Zala Šešerko s soplesalkama, pesem Alye »MOJA PESEM« (OŠ Ljudski vrt), 7. Maja Cuš, pesem Alenke Godec »ŽIVLJENJE JE LEPO (OŠ Markovci), 8. Lea Majcen, pesem Alye »MOJA PESEM (OŠJuršinci), 9. Nuša Bezjak, pesem Maje Oderlap »VEM JOKALA BOM« (OŠ Dornava), 10. Luka in Špela Anžel, pesem Adija Smolar »PUNČKE MAMINE« (OŠ Destrnik), 11. Nejc Kralj, pesem Borisa Kovačiča »TRI PLANIKE (OŠ Cirkulane), 12. Minea Gabrovec, pesem Saše Lendero »Levinja« (OŠZavre), 13. Lana Varžič, pesem Tanje Žagar »HVALA KER SI OB MENI TI« (OŠ Hajdina), 14. Emma Sartor, pesem Hajdi »Naš Kuža« (OŠ Olge Meglic), 15. Kaja Rutar, pesem Maje Oderlap »Vem jokala bom« (OŠ Olge Meglic), 16. Ela Herga, pesem Alenke Godec »ŽIVLJENJE JE LEPO« (OŠ Dornava), 17. Ana Prešeren, s spremljavo Laro Sakelšek in Nežo Feguš s pesmijo Tinkare Kovač »SPET« (OŠ Podlehnik). Vabljeni v ŠPORTNO DVORANO OSNOVNE ŠOLE LJUDSKI VRT na Ptuju, dne 23.12. 2014 ob 18.00 uri. VSTOPNINA 3€za odrasle. Celoten izkupiček od vstopnine bo namenjen za pomoč pri izvedbi zimske šole otrokvnaravi. Veselimo se ponovnega srečanja z vami! IGP PROJECT ING (^EEKÜ fevfa-TEDNIK www.radio-tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 5. decembra 2014 O OMiklavž o.t ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL. UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« BARVA ALPA ROMEO GIUUETTA 2,0 JTDM16V 2011 10.490,00 KOV. T. SIVA AUDI M AVANT 2,0 TDI DPF ADVANCE 2011 14.980,00 KOV. T. MODRA BMW SERUA3:316D TOURING 2011 12.980,00 KOV. T. SIVA CITROEN C41.6 HDI TENDANCE 2011 8.290,00 KOV. SREBRNA FIAT BRAVO 2,0 MULTIJET SPORT 2011 7.980,00 KOV. RDEČA FORD FOCUS KARAVAN 1,6 TDCI TREND 2011 9.480,00 BELA MAZDA 5 CD110 TE 2010 9.680,00 KOV. SIVA OPEL ASTRA TWIN TOP 1,816V AVT. 2009 9.980,00 KOV. SIVA OPEL MERIVA 1,3 CDTIEC0FLEX ENJOY 2011 9.280,00 BELA RENAULT LAGUNA GRANDTOUR 2,0 DCI ESTATE 2011 10.470,00 KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1,5 DCIEXSPRESI0N 2008 3.790,00 KOV. ČRNA SEAT ALTEA XL 1,6 Till CR STYLE 2011 10.280,00 BELA SUBARU LEGACY STATION WAGON 4WD 2,00 2011 14.550,00 KOV. BELA SKODA FABIA ELEGANCE 1,4 TDI 2007 4.980,00 KOV. ČRNA VW PASSAT VARIANT 2,0 TDI 2011 13.980,00 KOV. SREBRNA VOLVO XC60 AWD 2,4D MOMENTUM 2010 21.900,00 BELA VOLVO XC90 05 EXECUTIVE GEARTRONIC 2007 13.980,00 KOV. SREBRNA AVTOHiSA PETOVIA AVTO ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. LETNIK CENA BARVA OPREMA AWAVANT2,0I ■IC314Í1EXCUE ■ENMIMPI FORD CNAX 1,6 THCIT1TANILM 02/2007 FORD RANGER Z,S TDQ DC 4*4 PEUGEOT 3008 ACCES 1.6 HDI PEUGEOT 5008 PREMIUM 2,0 HDI PEUGEOT 50081,61 PEUGEOT508SW1.6HDI VW T1GUAN 2,0 TDI USNJE VW PASSAT VARIANT 1,6 TIH RENAULT CLI01,2 EXPRESSION RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1.5 DO 11111611 06/2007 4.799 6.999 9.999 4.999 10.999 9.999 10.999 9.999 io.a 14.999 13.199 3.500 6.999 10.999 SREBRNA IM, NAR. SERVIS, SVETLO MODRA IM., NAB, SERVIS, « IM, Nt SERVIS, T. MODRA IM, NÄVI, NAR. SI RDEČA IM.,NAB, SERVIS, SVETLO MODRA IM, NAR. SERVIS, TEMNOMODRA IM, NAR. SERVIS, BELA 1M,NAR. SERVIS,' ČRNA 1M,NAR. SERVIS, ¡1A 1M,NAR. SERVIS, « 1M,NAR. SERVIS,' T. Si 1M,NAR. SERVIS, SV. RDEČA 1M,NAR. SERVIS, SV.S1 1M,NAR. SERVIS,' H 1M,NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA, KUP. V SLO SERV. KNJIGA HS, SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA, KUP. V SLO SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 ODKUP VOZIL V ENI URI GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). M sIaI m I d 511S I HtTI 9 M WTST O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. BARVA AUDI A31.6 TDI NAVIGACUA 2012 13.990 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO ČRNA AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 VRAT 2010 12.490 1 .LAST., VL. KLJUKA KOV. ČRNA AUDI A4 AVANT 1.9 TD1101 KM 2002 4.990 0DUČEN KOV. SIVA AUDIA4AVANT2.0TDIAMBITION XENON 2011 15.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A4 AVANT 2.0TDI XENON MMI 2008 12.990 1.LAST., ODLIČEN BISERNO ČRNA BMW 320 DTOURING LUXE USNJE 2010 13.990 VSA OPREMA, ODUČEN BISERNO ČRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1. LAST., ODLIČEN BELA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDIAVT 2011 9.990 1.LAST,VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C5 TOURER .6 DIESEL HDI 2011 9.990 1 .LAST., TOP OPREMA VEČ BARV FORD C MAX 1.6 TDCI DIESEL 2010 8.490 1 .LAST., KLIMA KOV. SREBRNA HYUNDAI ¡201.4 MAL0 KM SL0 2009 5.490 1 .LAST., MALO KM KOV. MODRA MERODES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.890 2.LAST., AVTOM. KOV. SREBRNA MERCEDES ML 270 DCI 4X4 KOT N0V 2001 6.990 2.LAST., USNJE KOV. ČRNA PEUGEOT 508 2.0 HDI SW 2011 12.490 1.LAST., ODUČEN VEČ BARV VW PASSAT 1.9 TDI VARIANT NÄVI 2005 4.790 ODUČEN,AVT.KUMA K0V.ČRNA VWTRANSPORTER 1.9TDI 8+1 2004 7.490 1.LAST., ODUČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabnapovršina-470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE DO ČEIHIKA ZJUTRAJ DO S. URE EzsEEnszzamazi Štajerski TEDNIK PVC okna, vrata, senčila ABA DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. I RADIOPTUJ K*, afeietcc www.radio-ptuj.si PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com ZA NAROČILA DO 15.1.2015 GOTOVINSKI POPUST dO -25% gOtCMftifc •ütoJSfc©^ Äo/mfeTEDNIKi fe POIDVBUWBGEnCUB J Mestece Steyr si v božičnem času nadene snežno belo, romantično tančico, ki jo je vredno odgrniti ter pokukati v zakulisje praznično okrašenih ulic in bogato založenih stojnic. V božičkovi vasici Christkindl bomo na papir prenesli svoja božična voščila. V zgodnjih jutranjih urah 20. decembra (predvidoma ob 5.30 uri iz avtobusne postaje Ptuj), se bomo z vstopnih postaj odpravili na pot mimo Gradca do božičkove vasice Christkindl, ki v predbožičnem času zaživi v polnem sijaju. Tam si bomo ogledali slovito romarsko cerkev. Z »božične pošte«, ki deluje že od leta 1950, pa boste lahko poslali najlepše želje svojim najdražjim. Ogled bomo nadaljevali pri mehanskih in Pottmesserjevih jaslicah, največjih jaslicah na svetu, ki se razprostirajo na površini 58 m2. Občudovali bomo lahko kar 778 lesenih figur, ki so velike do 30 cm. Po skupnem ogledu bo na voljo še nekaj prostega časa. Po prostem času bo sledila vožnja do Steyera, mesta ob sotočju rek Steyr in Enns. V božičnem času mesto v celoti zaživi v pravljičnem božičnem vzdušju, na vsakem koraku je začutiti toplo in prijetno vzdušje ter vonj po božičnih specialitetah. Za začetek si bomo ogledali glavne znamenitosti, kot so Mihaelova cerkev, mestni trg, taborski stolp in grad Lamberg. Nato bo čas www.radio-tednil za obisk božičnega sejma, ki je ob mestni promenadi, kjer je postavljenihiprekoi50ibožičnihistojnic,ikiiseišibijoipoiraznimiido-brotami in izdelki lokalnih mojstrov. Božičnemu vzdušju se bomo lahko predali tudi pred Mestno hišo, kjer bomo lahko prisluhnili božičnemu petju ali kateremu od adventnih koncertov. Sledil bo povratek proti domu, kamor bomo prispeli v večernih urah. Cena: 38EUR 32 EUR (akcijska cena po osebi za poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika) Cena vključuje: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, obisk mehanskih in Pottmesserjevih jaslic, zunanje oglede po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, odlično slovensko vodenje, DDV in organizacijo potovanja. Opomba: Potrebni dokumenti: osebna izkaznica ali potni list. Informacije in rezervacije: Ptuj, Miklošičeva ulica 2, tel.: 02 748 1880, info@turistagent.si; Maribor, Mlinska ulica 28, tel.: 02 2350 204, 206, infomb@turistagent.si Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA, UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen£> Oprema Barva NISSAN QASHQAI 2.016VTEKNA 2009 8.990,00 C PRVI LAST. KOV. SREBRNA OPEL C0RSA1.216V ENJOY 2008 5.450,00« SERV. KNJIGA K0V.CRNA FORD C-MAX1.6 TREND POLAR ED. 2005 3.990,00« AVT. KLIMA KOV. SREBRNA FORD M0NDE01.8TDCI EC0NETIC 2010 8.900,00« SERV. KNJIGA BELA VOLKSWAGEN BORA 1.416VC0MF0R. 2000 2.190,00« KLIMA KOV. MODRA RENAULT SCENIC 1.5 DCI SKY 2007 5.690,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CHEVROLET LACETT11.416VSTAR+ 2008 3.300,00« SERV. KNJIGA KOV. ČRNA TOYOTA YARIS1.0 WT-i TERRA 2008 5.450,00« 76.000 PREV. KOV. SREBRNA AU DI A4 2.5 TDI 2005 5.990,00« AVT.KUMA KOV. SREBRNA ŠKODA 0CTAVIA1.416V AMBIENTE 2009 7.850,00« PRVI LAST. BELA RENAULT MEGANE1.616V DYNAMIQUECC 2011 9.990,00« AVT. DEU. KLIMA KOV. BELA RENAULT MEGANE 1.616V SP0RTWAY 2002 1.640,00« KLIMA KOV. SREBRNA MERCEDES-BENZ A140 AVANTGARDE 2000 2.250,00« KLIMA kov.Crna RENAULT CLIO 1.216V AVT. 2009 5.390,00« KLIMA KOV. B0RD0 RENAULT MEGANE 1.616V COUPE DYNAMIUQE 2009 6.500,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC 1.616V EXPRESSION 2006 4.200,00« SERV. KNJIGA BELA RENAULT ESPACE2.2 DCI PRIVILEGE AVT. 2006 5.900,00« SERV. KNJIGA K0V.CRNA OPEL MERIVA 1.7 CDTI ENYQJ 2007 4.950,00« KLIMA BELA FORD S-MAX 2.0 TDCI TREND 2006 7.700,00« PRVI LAST. K0V.CRNA BMW 3201 LIMUZINA 2005 8.400,00« PRVI LAST. kov. Črna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. www.tednik.si petek • 5. decembra 2014 Oglasi in objave Štajerski 23 Prireditvenik Petek, 5. december 14:00 Ptuj, Mestna hiša: sprejem prostovoljcev 16:30 Videž, gasilski dom: Miklavževanje 17:00 Benedikt, Dom kulture: Miklavževanje in obdarovanje otrok 17:00 Majšperk, KPC: Miklavževanje, KUD Majšperk 17:00 Ptuj, Mestna tržnica: Ptujska pravljica, zadrsajmo v december z Miklavžem 18:00 Pokoše, Dom krajanov: Miklavževanje na vasi 19:00 Destrnik, Dom kulture: Adventni koncert Pihalne godbe občine Dornava 21:00 Ptuj, CID: Jam Sassion z zasedbo Robert Ožinger trio Sobota, 6. december 8:00 9:00 9:00 10:00 10:00 12:00 12:00 16:00 17:00 18:00 18:00 19:00 19:00 19:30 19:30 Ormož, Avtocenter : Miklavžev sejem Ptuj, Qlandia: smučarski sejem, Smučarski klub Ptuj Slovenska Bistrica, grajski kompleks: božično-novoletni sejem, Decembrske snežinke Dornava, izpred Oranžerije: Miklavžev pohod od Dornave do Dominkove domačije v Gorišnici Ptuj, Mestno gledališče: predstava Vidkova srajčica, Lutkovno gledališče Fru-Fru, za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven Slovenska Bistrica, Gostišče Emavs: zbor članov društva Bistriški škrat Sv. Trojica, športna dvorana: Miklavžev turnir, ŠD Adrenalin, odbojka, druženje med zaselki Kidričevo, dvorec Sternthal: Show Map, pravljična ura, zvezdna vila bo pripovedovala zgodbe, odhod v park pod tisočerimi zvezdami, prihod Miklavža, predstava vrtca in šole Cirkovce Babica zima, ob 19.00 Hišica zvezdne vile, kramljanje z županom ob ognjišču Slovenska Bistrica, Dom svobode: kino predstava Čebelica Maja, DPD Svoboda Miklavž pri Ormožu, telovadnica OŠ: koncert Naj se vrti, FS Metla in Podkev, KTD Miklavž pri Ormožu Sveti Tomaž, Dom kulture: predstava boEing boEing, Stevardese prihajajo, komedija v treh delih, KŠD Dobrava Majšperk, KPC: predstava Pridi gola na večerjo, društvo Smoteater Podgorci, Kulturni dom: letni koncert FS KD Podgorci Pride čas Ptuj, Mestno gledališče: predstava Roka Vilčnika, Mali priročnik biznisa, od pizdeka do tajkuna, igra Nešo Tokalič, za izven Ptuj, Stara steklarska delavnica: premiera predstave Milana Jesiha Grnki sadeži pravice, DPD Svoboda Ptuj, Teater III Nedelja, 7. december 00 00 00 11:00 12:30 16:00 17:00 19:30 Cirkovce, trg: Festival idej, razstava likovnih del na prostem In the middle 1, do 12.00 Cirkulane: Barbarno 2014 Ormož, Avtocenter: Miklavžev sejem Ptuj, grad: lutkovna predstava Zaljubljeni žabec, od 11.30 do 16.00 muzejska delavnica Zvezdni prah, izdelava zvezdne dekoracije Cirkulane, večnamenska dvorana: Barbarno 2014, predstavitev aktivnosti DgB, oživljanje dvorca Štatenberg skozi socialno podjetništvo, Dežela Terra Parzival v objemu gradu Borl, kulturni program: renesančni plesi, koncert Kidričevo, park: zvezdna čajanka s piškoti, 17.00 v restavraciji Pan, praznični koncert KD MoPZ Kidričevo, gostje večera Tamburaški orkester Cirkovce Cirkovce, Kulturna hiša tete Malčke: Festival idej, literarni večer z Zdenkom Kodričem Ptuj, Stara steklarska delavnica: premiera predstave Milana Jesiha Grnki sadeži pravice, DPD Svoboda Ptuj, Teater III Ponedeljek, 8. december 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave Aljane Primožič Fridauer, ciklus karikatur in risb Mestni kino Ptuj Petek, 5., sobota, 6., in nedelja, 7. december: 16:00 Pingvini z Madagaskarja; 18:00 Butec in butec; 20:00 Drevo. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat -drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. KAKOVOSTNO IN UGODNO pleskam stanovanja in fasade, opravljam razna zidarska in slikopleskarska dela. Srečko Rebernik, s. p., tel 070 552 806. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. IZOLACIJA vlažnih zidov s strojnim prerezom zidov, ravnih streh, teras, balkonov, kletnih prostorov, ki jih zaliva voda. Izdelamo drenaže okoli hiše in vsa druga gradbena dela z 10-letno garancijo. HAK PLUS, d. o. o., Dobrovnik 13. Tel. 02 579 91 66, 041 675 039. E-mail:hakplus.grad.izolacije@ gmail.com. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ¿T POTOVflLITfl fiGEDCIJfl Rezervacije in informacije: Turistagent Ptuj, tel.:: 02-7^8-18-80 in Turistagent ITIaribor, tel: 02-23-50-206 Svetovno mesto glasbe, kovorn, gledališča in čokoladne torte lahko obiskovalcu, ki pokuka v njegove skrite kotičke in zakulisje ponudi še veliko več... Dunaj živi v utripu časa, skozi katerega je ustvarjal nepozabne arhitekturne, kiparske in slikarske stvaritve, ki so zaživele v skladu z obdajajočim utripom svetovne prestolnice, v kateri je vredno živeti in jo obiskatLV božičnem času na Dunaju resnično ni hiše ali drevesa, ki ne bi bilo okrašeno, množice Uudi se v prazničnem vzdušju sprehajajo po mestu in vdihavajo hladen, s snežinkami pomešan zrak, ki na vsakem koraku govori zgodbo božične pravljice... ¿ Predbožični Dunaj I i 1ÍT ^■BHraB8,M ""»V- Odpravite se skupaj z nami na odkrivanje adventne pravljice - ZflGOTOVLJEnfl ODHODA 13. in 21. decembra 201^ iz Ptuja in Maribora. Več informacij: Turistagent Ptuj, Miklošičeva 2, Ptuj, tel.: 7W18 80 in Turistagent maribor, mlinska ulica 28, maribor, tel: 23 50 206. «Mm PONÄEA V MESNDCM JOETA MGÄA ME SO r-, IZDELKI r as£> _ , 'nwiif jati • JUNEČJA REBRA ®KG MREŽNA PEČENKA SAMO 3,95 €/KG » KRVAVDCE DN KASNICE SAMO 2,99€/KG ČAJNA KLOBASA (450 G) SAMO 1,99€ KOS! SV. MESNATE KOSTI 0,95€/KG • MLETA GOVEDINA (ZA SALAME) • SV. PLEČE SAMO 3,38€/KG V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽA TELETINA, TEL ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOtio Vti... TELEČJE MESNATE KOSTI, JU NEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG _PREKAJENA SV. MESNATE KOSTI SAMO 0,98€//KG__ OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUST. Tel.: 02/80-39-150 V 81. letu starosti je umrl naš dragi dedek in pradedek Franc Zemljane Žalujoči: vnuka Duje in Jelena in pravnuk Toma UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. POPRAVILO elektronskih naprav, bele tehnike, elektroin-štalacij, peletnih gorilnikov, prodaja peletov, storitve na domu. Jurič, s. p., 041 631 571. VUZEM... Prerad 48, 22S7 Po len Jak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. STROKOVNJAKI za ECO sanacijo vlage in zidne plesni. HIŠNI SERVIS, Tomaž Šerbec s.p., tel. 031 621 594, www.ecodry.de roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. Vsi bomo enkrat zaspali, v hišo očetovo šli, delo za zmeraj končali, v miru počivali vsi. (Slomšek) ZAHVALA Poslovila se je draga mama, babica, prababica, botra, soseda in sestrična Marija Muzek IZ ZG. PRISTAVE 9 Zahvaljujemo se vsem, ki ste s svojo navzočnostjo počastili spomin nanjo, nam izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje, za sv. maše in dar za cerkev. Posebna zahvala vsem društvom, patrom in molivcem za opravljene molitve. Pevcem, govorniku in nosilcem državnih simbolov. Vsem in vsakemu HVALA. Vsi njeni Tam, kjer sta, ni sonca in ne luči, le vajin nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ker vaju več med nami ni. SPOMIN 3. decembra je minilo dvajset let, 11. aprila pa enaindvajset let, odkar ni več med nami naših dragih staršev Elizabete in Alojza Tikviča Z MESTNEGA VRHA 38 Ostajata v naših mislih, v naših srcih in ostala bosta del nas za vedno. Hvala vsem, ki s postankom ob njunem grobu, z lepo mislijo, svečko ali cvetom počastite spomin nanju. Hčerka in sinovi z družinami ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj!!! Tel. 040 179 780. PRODAM 200-kg svinjo domače reje. Tel. 040 742 828. PRODAM prašiča, težkega 150 kg. Možna polovica. Tel. 031 520 936. KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi starejšo ali v okvari. Tel. 031 424 684. KUPIM vse vrste kmetijskih strojev, ki-per prikolice in traktorje v kakršnem koli stanju. Telefon 041 358 960. PRODAM domače bučno olje. Tel. 031 671 754. PRODAM svinje domače reje (hranjena iz alfe) ali samo salo (špeh). Tel. 051 238 287. PRODAM dve telici v osmem in sedmem mesecu brejosti z A-kontrolo. Tel. 041 297 190. PRODAM prašiče v teži 100-120 kg, mesnati tip, cena 1,80 €\kg. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj. KUPIM pitane krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Tel. 040 673 009. PRODAM 280-kg svinjo ter več 140-kg svinj. Tel. 051 340 496. Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo; po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) ZAHVALA ob boleči izgubi našega moža, atija in dedija Antona Božička IZ KOČIC 45 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, prinašali cvetje in sveče ter nam izrekali sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, družinama Jus in Žerak za vso pomoč in podporo, govorniku g. Vodušku, pevcem Feguš, Gasilskemu društvu Žetale, Občini Žetale in podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Njegovi najdražji PRODAM odojke, težke okrog 35 kg. Tel. 031 416 548. PRODAM 250-kg svinjo domače reje in mešalnico z mlinom za žito. Telefon 041 368 437. RESNIM, s pravim pristopom in željnim dela Delo in Slovenske novice ponujata sodelovanje kot zastopniku naročniškega oddelka na terenu. Pisne ponudbe v 8 dneh na: Dialog, K mitreju 2, 2251 Ptuj. NEPREMIČNINE PRODAMO opremljeno garsonjero v velikosti 34 m2, v pritličju, z atrijem, primerna za upokojence ali invalide, v Ar-bajterjevi ulici. Tel. 041 844 280. V NAJEM oddam garažo - nadstrešek pri Rimski peči. Tel. 041 716 118. OPREMLJEN frizerski salon na Ptuju oddam v najem, primeren tudi za druge dejavnosti. Telefon 070 359 706. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675._ ŽELEZNIŠKE pragove (švelerje - rabljene) prodam. Tel. 041 893 305. PO ZELO ugodni ceni prodam komplet opremo za kuhinjo (leseni del). Tel. 041 494 922. PRODAM lepo ohranjen regal. Tel. 041 915 368._ MOŠKI išče osamljeno žensko srednjih let za resno zvezo. Tel. 051 799 779. Ugodno prodam Renault Megane Coupe, letnik 1998, modre barve. Telefon 031 635 558! Program TV Ptuj Hjjjn Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Naj viža stoletja 2. del; Stanka Kovačič, Braco Koren, Oto Pestner, Beneški fantje, Celjski instrumentalni kvintet, Ansambel Toneta Kmetca, Fantje vseh vetrov, Miha Dovžan. Slovenija, Podravje • Toleranca do alkohola in opijanja je prevelika Zaradi alkoholiziranosti na UKC Maribor sprejeli 40 mladostnikov, tudi devetletnika Na območju delovanja Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so letos obravnavali 40 primerov MlcICli O 16 ITI, Zdkdj p j j 6j O dlkohol mladoletnih alkoholiziranih oseb, starih med devet in 18 let. Da je prisotnost alkohola med mladimi skrb vzbujajoča, opozarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer so na podlagi raziskave ugotovili, da več kot polovica mladostnikov v starosti 11, 13 in 15 let občasno pije alkoholne pijače, več kot četrtina 15-letnikov jih pije vsaj enkrat na teden. Skoraj polovica 15-letnikov in dobra tretjina 15-letnic pa je bilo v življenju že vsaj dvakrat opitih. »Fantje pijejo in se opijajo pogosteje kot dekleta, a se 15-letna dekleta v opijanju približujejo fantom. V obdobju med 2002 in 2010 je narasel delež mladostnic, ki so bile v življenju dvakrat ali večkrat opite, medtem ko med fanti razlike nismo zasledili,« je rezultate raziskave komentirala psihologinja Maja Zorko z NIJZ. V Sloveniji sicer imamo zakon, ki prepoveduje prodajo in strežbo alkohola mladoletnim osebam, a kot kažejo raziskave NIJZ, mladi z nakupom alkoholnih pijač v trgovini ali v baru nimajo težav, prav tako po alkoholnih pijačah posegajo doma. Marjetka Hovnik Keršmanc z inštituta je zato prepričana: »Stalna in naraščajoča problematika opijanja mladih na javnih prireditvah tudi več kot opravičuje ukrepe, kot je prepoved popivanja na javnih površinah ob prireditvah za mlade.« Kot še ugotavljajo na inštitutu, so se kot najučinkovitejši ukrepi zmanjševanje fizične in finančne dostopnosti do alkohola izkazali: poviševanje trošarin in cen NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA fV/l i ' OKS,,,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNOSVETOVANJE ' -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI ZELO UGOu Foto: Mojca Vtič alkohola, ukrepi prepovedi nakupa alkohola na določenih krajih, ob določenih urah ter starostna omejitev. Slovenski mladostniki nad mednarodnim povprečjem »Toleranca do pitja alkohola in opijanja je v Sloveniji prevelika. To se odraža tudi v vedenju mladih. Sprejem mladega človeka, še posebej mladoletne osebe, v bolnišnico zaradi zastrupitve z alkoholom je skrajno resna zadeva, saj se lahko konča tudi s smrtjo. Sprejemi mladostnikov v bolnišnico zaradi zastrupitve z alkoholom pa predstavljajo le vrh ledene gore,« je opozorila zdravnica Mercedes Lovrečič z NIJZ in dodala: »Še posebej skrb vzbujajoče je ponavljajoče se pitje alkohola in pitje alkohola v večjih količinah, ko so možgani mladostnikov izpostavljeni visokim koncentracijam etanola. Mladostniki so tako ogroženi za akutne učinke alkohola (npr. zastrupitev z alkoholom), poškodbe, nesreče kot tudi druge dolgoročne posledice, ki se odražajo na možganih. Mladostniki predstavljajo še posebej ranljivo skupino, saj se možgani v tem obdobju še niso v celoti razvili, hkrati pa je alkohol škodljiv za centralni živčni sistem. Vse pogostejše so domneve, da zgodnja izpostavljenost alkoholu v mla-dostništvu povečuje tveganje za težave zaradi alkohola in duševne motnje tudi kasneje v življenju.« alkohola tudi visoka cena brezalkoholnih pijač? »Med vzroki za pitje mladostniki navajajo tudi vrstniški pritisk, prilagajanje posameznika družbi in lažje sklepanje novih poznanstev. Menijo, da pitje mladih spodbujajo tudi oglasi, preprost nakup alkohola ter všečen videz in okus alkoholnih pijač, navajajo pa tudi visoko ceno brezalkoholnih pijač. Odnos odraslih do alkohola in vzor, ki ga dajejo mladim, pomembno vplivata na odnos, ki si ga do te droge izoblikujejo mladi sami in na njihovo vedenje v povezavi z alkoholom,« je dodala Tadeja Hočevar z NIJZ. Mojca Vtič Ina Unuk, 16 let Menim, da mladi iščejo v alkoholu rešitev za težave in zabavo. Vsi mislijo, da bodo z alkoholom pozabili na vse probleme oziroma se bodo zaradi vpliva alkohola bolj zabavali. Do 18. leta je predvsem pomembna vzgoja staršev, kako te vzgajajo glede alkohola. Mislim, da če ti starši govorijo, da je alkohol slaba stvar, ampak ga ob tem sami uživajo, naredijo nate še slabši vtis in s tem pokažejo neresnost. Velik problem je tudi, da te silijo v pitje alkohola, čeprav ti tega ne želiš. Mladi pijejo alkohol, da se v družbi počutijo bolj kul. Zato mislim, da je za prisotnost alkohola pri mladih kriva predvsem družba, v kateri so mladi. Noben se ne zaveda posledic uživanja alkohola, zaradi katerega lahko izgubiš vse. Možnosti za zmanjšanje prisotnosti alkohola med mladimi so zelo majhne, saj se mladi hočejo zabavat in si mislijo, da je ravno alkohol tista stvar, zaradi katere bodo uživali. Ob tem je glavni problem dostopnost alkohola, saj je ta dostopen tudi mlajšim od 18 let, čeprav je prepovedan in po mojem mnenju bi lahko bolj zaostrili ta zakon oziroma poostrili nadzor. Dejan Galun, 19 let Alkohol je med mladimi v največji meri prisoten kot sredstvo, s pomočjo katerega lažje popustijo zavore. Torej mladi se poslužujejo alkohola predvsem zato, da se lažje zabavajo in pripadajo določenemu delu družbe. Daje alkohol v tolikšni meri prisoten med mladimi, je razlog v dostopnosti alkohola in marketing - finančni interes gostincev in trgovcev. Prisotnost alkohola med mladimi pa bi se lahko zmanjšala z osveščanjem mladih o posledicah dolgotrajnega uživanja alkohola. Prav tako bi se morala bolj striktno izvajati zakonodaja, ki prepoveduje točenje in prodajo alkohola mladoletnim osebam v trgovinah in lokalih. Kot zadnje pa bi izpostavil vzgojo mladih, predvsem v obdobju, ko naj bi »prvič« posegli po alkoholu oziroma začeli zahajati na raznovrstne zabave, kjer je prisoten alkohol Klara Pušaver, 16 let Mladi posežejo po alkoholu, ker želijo pozabiti na skrbi in obveznosti v šoli. Da se sprostijo. Težko je zmanjšati prisotnost alkohola med mladimi. Verjetno bi pomagal pogovor s starši. Sicer pa menim, da ni narobe, če popiješ pol kozarca in imaš neki odnos do pijače in tega ne skrivaš pred drugimi, problem je, ker se mladi ne ustavijo pri pol kozarca. Ob tem pa bi morale biti brezalkoholne pijače cenejše in boljšega okusa. Mojca Vtič Pomaranča Ptuj Ob Dravi 3a, tel.: 02 788 00 28 (posodobljen in povečan kavarniški prostor iprijeten ambient s pogledom na ptujski grad ipestrejša ponudba sladic in sladoleda iz lastne slaščičarne Napoved vremena za Slovenijo Grom in blisk o zimskih kvatrih, huda zima bo pri vratih. (torte po naročilu in sladice tudi za domov Vabljeni. Danes bo oblačno, le ponekod na Primorskem bo popoldne možen kakšen sončni žarek. Ponekod bo občasno še rahlo deževalo. Burja na Primorskem bo prehodno oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, v Vipavski dolini in ob morju okoli 7, najvišje dnevne od 2 do 5, na Primorskem od 7 do 13 stopinj C. Opozorilo Predvsem v krajih nad okoli 700 m nad morjem je ob temperaturah pod ničlo nevarnost poledice in žleda. Te razmere bodo predvidoma trajale do noči na petek.