Drugo nedeljo v maju romamo Slovenci v Argentini v I.ujan, kjer ob lujanski Mariji, patroni naj večje argentinske božje poti kraljuje slovenska Marija Pomagaj DU HOVNO ZlVUGNje Los caiolicos v ol soeialismo “i Rs posible hacer una eleccion socialista sin com-prometer su conciencia criatiana?”. El padre Barto-lomeo Sorge, de la compania de Jesus, director adjunto de la revista “La Civilta Catjtolica”, publicaciön de los jesuitas italianos, respande a eata cuestion en i! ultimo nümero de la revista. El Padre Sorge senala la actualidad de la cuestion, sobre todo, para las Asociaciones Cristianas de Ira-bajadores Italianos (ACEI), para la Juventud Obrera Catjćlica (.IOC) francesa, y para los movimientos de “Cristianos por el Soeialismo” en Chile y en otrm paises de America Latina. Segün el religioso jesuita, los catölicofj no pueden aceptar globalmente, y sin reservas, el metodo mar-xista sin comprometer su coinciencia cristiana. 1 al vez el autor del articulo cree que es posible una uti-lizacion “parcial y critica”, eon ciertas condiciones. A propösito de los “socialismos no marxistas” que existen hoy en el mundo, el padre Sorge escribe que la “posibilidad de una eleccion socialista no marxist, estä claramente jirevista en la enciclica “Octoge|;imo adveniens” de Pablo VI, de mayo de 1971” pero co:i el fin de que esta eleccion no venga a ser para la conciencia una contradiccidn y un cnmpromiso inace ;-table, hacen falta dos condiciones esencialen: 1) Verificar claramente, caso por caso, en que medida un modelo histtiricamente determinado de so-cialismo, es efectivamente aut(f)iiomo y liberado de lo.i condicionamient )s ideoldgicos que privan al cristian» de adherirse al marxismo-leninismo. 2) Asegurarse de que “las libertades fundamentales del hombre son garantizadan”. Aica, l9 de febrero de 1973. Ob romanju Živimo v meddobju, v prehodnem času, ki ga označuje ne ’e kritično presojanje vseh življenjskih oblik, običajev in vrednot, ki ^jno jih prejeli v dediščino od svojih prednikov, ampak dostikrat tudi čisto lahkomiselno zavračanje in opuščanje vsega preteklega, češ da i® Preživelo in neustrezno, in hlastno iskanje novih oblik in vrednot, k* naj bi bile bolj prikladne za današnje življenjsko občutje. To krizo doživljamo v precejšnji meri tudi na verskem področju, podcenjujejo in omalovažujejo nekatere že stoletja ustaljene oblike !n izraze verskega doživljanja in pobožnosti. Zanimivo je ob tem, da romanja, značilna za pretekla stoletja, izpričujejo dandanes preše ^otljivo življenjsko moč in privlačnost in porast. v To velja za vse katoliške dežele. Tudi iz Slovenije pogosto poro-?ai° o številnih romanjih na Brezje in na Sveto goro, h Gospe sveti k Novi Štifti, na Svete Višarje in na Staro goro. Zmeraj več slo-VePskih romarjev obiskuje tudi znamenite svetovne božje poti, kot s° Lurd in Fatima, nekateri romajo celo v Sveto deželo. Člani slovenske družine, ki žive ob Srebrni reki, romamo množič-j10 vsako leto v maju v Marijino svetišče v Lujän, ki je najznameni-®Jsa božja pot v Argentini in kjer kraljuje tudi milostna podoba naše drije Pomagaj. Prav to majsko romanje zbere največ Slovencev v Argentini. Kakšen smisel in namen imajo romanja? Prvenstveni namen vsa-'eKa romanja mora hiti počeščenje Boga — na Marijinih božjih po-h seveda tudi Matere božje — in pa duhovna poglobitev romarjev: Prava ali zbližanje z Bogom; okrepitev verske zavesti; doživetje cer-. V®ne občestvenosti; osveščenje, kakšno vloga mora imeti Marija v asem življenju; zavest, da smo udje potujoče Cerkve ali Cerkve ro-^ arice, ki nima na zemlji stalnega bivališča, marveč roma prek 'eta proti nebeški domovini. J. S. Razlaga in pomen Gospodovega vsfajenja Tudi mnogi nekristjani občudujejo Kristusovo delo in njego\ nauk in so prevzeti nad njegovim trpljenjem in smrtjo. Toda vse to ne bi bilo dovolj za vero v Jezusa Kristusa, če ne bi bilo njegovega vstajenja od mrtvili. Jezusovo vstajenje je najtrdnejši temelj, na katerem sloni naša krščanska vera. Apostoli in drugi učenci Jc' zusovega vstajenja od mrtvih niso pričakovali. Njihovo pričakovanje božjega kraljestva se je končalo na veliki petek z Jezusovo smrtjo. Tudi prazen Jezusov grob jih ni prepričal. Mislili so, da je kdo Jezusovo mrtvo telo ukradel. Zaradi Jezusove sramotne smrti na križu so bili do kra >a zbegani in obupani. Ko pa so se o Jezusovem vstajenju le prepričali, ko so z njim večkrat govorili, ga videli, se ga dotikali, z njim skupaj jedli, je bil vsak dvom nemogoč. Križani, umorjeni Kristus ni mrtev, ampak živi. Vstal je od mrtvih. Najstarejše poročilo o tem najdemo pri svetem Pavlu: „Izročil sem vam predvsem to, kar sem tudi prejel, da je Kristus za naše grehe umrl, kakor je v pismih: da je bil pokopan in da je tretji dan vstal, kakor je v pismih; in da se je prikazal Kefu (Petru) in potem dvanajsterim; potem se je prikazal več kot pet sto bratom hkrati, izmed katerih je še zdaj večina živih, nekateri so pa zaspali. Potem se je prikazal Jakobu, nato vsem apostolom“ (1 Kor 15, 3-7). To dejstvo, da je Jezus vstal od mrtvih in so ga mnogi videli, je obupane učence spet ohrabrilo, jih združilo in znova se jim je vrnila vera in zaupanje v Kristusovo poslanstvo. POVELIČANI KRISTUS Z vstajenjem se Jezus ni vrnil v prejšnje zemeljsko življenje, kakor recimo mladenič iz Naima, ki ga je Jezus obudil nazaj V zemeljsko življenje. Jezus je vstal v novo, dokončno življenje, ki n> več pod kemičnimi in biološkimi zakonitostmi našega zemeljskega bivanja. Zdaj ima telo, k: mu pravimo poveličano telo. Tisti, ki so Jezusa po vstajenju videli, ugotavljajo, da je isti ir vendar drugačen. Dva učene-' gresta z njim dober kos poti, se razgovarjata z njim in vendar ga ne spoznata takoj. Spoznata ga šele, ko se jima odpre srce za nie-govo besedo in se vera v njunem srcu znova razplamti. Jezus jo isti in vendar nekako drug, saj je že v tistem svetu, ki za nas šele prihaja. Prvi izmed vseh je Kristus s svojim vstajenjem stopil v to novo, večno, blaženo stvarnost in nam s tem dal trden dokaz, da smo za to novo stvarnost določe-n' tudi mi. Kakor je on vstal od mrtvih, bomo od mrtvih vstali ludi mi. Ne bi bilo prav, če bi se ustav-'jali oh obrobnih vprašanjih in hoteli vedeti, kakšno je poveliča-n° telo, kako je mogoče vstati od Mrtvih, kakšen je „oni“ svet itd., °h tem pa spregledali bistva vse-Bog nam je pripravil večno tako brezmejno srečo, o kakr-šfii človeško srce niti sanjati ne l,,0re. In Kristusovo vstajenje do- kazuje, da to ni bajka, to ni prazna tolažba za sreče lačno srce, ampak trdna stvarnost, trdnejša od bežnosti minljivega sveta. JEZUS JE SEL V NEBESA Če hočemo besede „Jezus je šel v nebesa prav razumeti, se moramo najprej rešiti vseh napačnih predstav o nebesih. Predvsem si jih ne smemo predstavljati nekje v prostoru, nekje v vesolju ali celo v prostoru izven vesolja. Svetopisemsko poročilo pravi, da je Jezusa, ki se je vpričo apostolov dvignil v nebo, oblak vzel izpred njihovih oči. Hoče reči to, da je Jezus za apostole odslej neviden, nikakor pa to, da je Je zus potoval nekam daleč skozi 0Venski cisterri-P- dr. Bernard L(>vša je bil letos Jen za 42- °- rega 700 let sta‘ c,,»“ samostana v S^msu na TiroV- svetovni prostor, da je prišel k Očetu. Pot „navzgor“ je samo simbol božjega bivališča ali božje navzočnosti. Bog ni navezan na določen kraj, saj nima nobenih razsežnosti in je popoln duh. Že od trenutka svojega vstajenja je bil Jezus s telesom in dušo deležen božjega veličanstva. „Šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta Vsemogočnega“ je vzhodnjaški način govorjenja, ki skuša simbolično izraziti isto rt snico. VELIKONOČNI KRISTJANI Ko so apostoli oznanjali evangelij, niso razlagali nobene verske teorije, ampak so oznanjali Jezusa križanega in od mrtvih vstalega. Več stoletij niso imeli nobenega drugega praznika, kakor veliko noč, spomin na Jezusovo vstajenje Prvi kristjani so vsako nedeljo obujali spomin na Jezusovo vstajenje pri svojih bogoslužnih sestankih, ko so obhajali sveto daritev — sveto mašo. Verovali so, da je Jezus pri sveti daritvi med njimi nevidno navzoč, zato so evangelij poslušali, kakor da jim govori sam Jezus. Ker so imeli tako trdno vero v vstajenje od mrtvih, jim smrt ni bila strašna, saj so vedeli, da je smrt samo prehod, ki nas najtesneje združi s Kristusom v njegovi slavi. Apostol Pavel zato na ravnost hrepeni po smrti in pra vi: „Želim umreti in biti s Kristusom“ (Fil 1, 13). PSEO NOVO SINIDO Od 20. do 24. marca je bilo v Rimu posvetovanje glavnega tajništva škofovske sinode. V tajništvo je poleg glavnega tajnika, poljskega škofa Wlady-slawa Rubina še petnajst članov: kardinalov in škofov. Iz Evrope so štirje: Španec Tarancon, Italijan Bartoletti, Nemec Höfner in Poljak Wojtila. Amerikanci so tudi štirje: Kanadčan Roy, Sever-noamerikanec Krol, Panamec Mo Grath in Brazilec Lorscheider, iz Azije so trije: Fernändez (Indija), Cordeiro (Pakistan) in Farah (Libanon). Iz Afrike so tudi trije: Duval iz Alžira, Malula iz osrednje Afrike in Thiandoum iz Dakarja. Zastopnik Avstralije pn je Cahill. Na sestanku so največ govorili o vprašanjih evangelizacijo v sodobnem svetu. To je teniski jo je papež določil za prihodnje zasedanje škofovske sinode, ki bo leta 1974. širjenje Kristu sovega evangelija v dobi vsesplošnega napredka postavi)1 kristjane pred velike naloge. Po končanem sestanku je ude ležence sprejel sv. oče Pavel Vi-V daljšem nagovoru se je najni-0' ustavil ob spremenjenem načini' volitev papeža. „Preučevanje tc ga vprašanja — tako je dejal p"' pež — še ni končano, ker gre z1 zelo občutljivo zadevo.“ Df- Franc Gnidovec Pravoslavni kristjani: stanje nekdaj in danes öd treh glavnih skupin krščanstva so pravoslavni na tret-mestu, za katoličani in protestanti. Fodati točno statistiko pravo-slavJa danes ni mogoče. Zakaj Klavne mase pravoslavnih verni-kev so danes v Rusiji, kjer pa za-radi komunističnega, veri sovraž-nega režima takih verskih stati-8tik nimajo. Računajo kakih 50 bilijonov ruskih pravoslavnih ^ernikov, ki kolikor toliko versko živ>jo, in morda prav toliko dru-ki s pravoslavjem simpatizi-raio; morda je krščenih kakih 120 bilijonov v Rusiji. V drugih pa-r'arhatih je še nekako 50 milijo-,l0v pravoslavnih (Bolgarija, Romunija, Srbija, Grčija Turčija) u drugod po svetu okrog 7 mili-junov (Amerika, Francija). Tako ' se danes nabralo okrog 180 mi-'Jonov pravoslavnih kristjanov ‘Nekateri število celotnega p ra v°slavja zelo znižujejo, samo na °’<- 100 milijonov, pač zaradi dru-Kačnega verskega ocenjevanja ru S8ega prebivalstva.) ^a časa turškega imperija jo U^voslavni svet v glavnem ob-spKal dva dela: pravoslavje v Ru-'J' in pravoslavje pod turškim gospodstvom; te je vzdrževal v trdni verski skupnosti carigrajski patriarh. Ko se je turški imperij zrušil, so osvobojeni naro di po prejšnjem ruskem zgledu organizirali svoje samostojne, od bizantinskega patriar ha neodvisne „avtofekalne“ Cer k ve (Bolgari, Grki, Srbi...). To se je zgodilo v skladu s starim bizantinskim principom, da naj cerkvena organizacija odgovarja politični, državni. Vse pravoslavje se tako danes deli v številne „sestrske“ Cerkve: 1. „Velika carigrajska Cerkev“, ki je seveda velika le po svojem pomenu v zgodovini in zato po nekem častnem prvenstvu njenega patriarha v pravoslavnem svetu. Njegova centralna oblast pa je sedaj v glavnem utesnjena na teritorij današnje turške republike. Poleg tega spadajo pod njegovo oblast samostani na Atosu v Grčiji, pravoslavna Cerkev v Sever ni Ameriki (nadškof v New Yoi ku) in v Zahodni Evropi (metro polit v Londonu, škofje v Parizu, na Dunaju, v Londonu) in pravo slavni v Avstraliji (Sydney). 2. Ruska Cerkev, ki je po števi- lu vernikov med vsemi daleč največja. 3. Cerkev na Cipru (otoku), ki je bila vedno samostojna, od apostolskih časov. 4. Georgijska Cerkev, ki je pod carji pripadala ruski Cerkvi, pa je sedaj spet samostojna. 5. Jugoslovanska Cerkev, nekdanja Srbska Cerkev, ki je bila proglasila svojo samostojnost 1. 1830, ko se je politično osvobodila. Že prej je bila Srbska Cerkev dosegla svoj patriarhat (1. 1346). Del Srbov se je preselil na Ogrsko 1. 1690 (36.000 družin), ki fo imeli svojega metropolita v Karlovcih. Ta je bil včasih metropolit vseh pravoslavnih v avstro-ogrski monarhiji. V novi državi Jugoslaviji so bili po prvi svetovni vojni 1. 1922 vsi pravoslavni združeni pod srbskim patriarhom v Peči in metropolitom v Beogradu. 6. Grška Cerkov (samostojna 1. 1833). 7. Kretska Cerkev (na otoku Kreti) ima neodvisnega metropolita od 1900. 8. Romunska Cerkev (samostojna 1865). 9. Bolgarska Cerkev (se ločila od Carigrajske 1. 1870). 10. Antiohijska Cerkev („ortodoksni melkitski patriarh“ v Antiohiji; tam je tudi „katoliški melkitski patriarh“ uniatov, ki tudi imajo vzhodni obred; podobno je stanje v Jeruzalemu in v Alek- sandriji), neodvisna od konca preteklega stoletja. 12. Aleksandrijska Cerkev („ortodoksni melkitski patriarh“ v Aleksandriji). 13. Sinajska Cerkev, obsega samo samostan sv. Katarine na gori Sinaj. 14. Albanska Cerkev, ki jo sestavlja pravoslavna manjšina (17 odst.) sicer muslimanskega prebivalstva v Albaniji; v zadnji vojni njena organizacija uničena; po vojni podrejena patriarhu v Moskvi. 15. Ortodoksna Cerkev v Ameriki (pod jurisdikcijo ekumenskega patriarha v Carigradu). 16. Estonska Cerkev (neodvisna od Carigrada od 1. 1923). 17. Finska Cerkev, zelo majhne manjšine prebivalstva na Finskem (2%); od 1. 1923 neodvisna od Carigrada. 18. Ortodoksna poljska Cerkev (komaj pol milijona vernikov). 19. Ortodoksna češkoslovaška Cerkev (komaj kakih 206.000 vernikov). JURIDIčNA UREDITEV V PRAVOSLAVJU Pravoslavne Cerkve nimajo kake vidne najvišje oblasti, ki hi jih pravno povezovala. Saj je prav to značilno za pravoslavje; odklonili so rimski primat oblasti i*1 tudi ne priznavajo kakega druge ga. Carigrajski patriarh (ekumen ;'t' patriarh) ima samo neko ča-stno prvenstvo, zaradi zgodovin skih razlogov. Tako je vsaka navedenih prav-•lo neodvisna in samostojna („av-lokefalna Cerkev“). Dalje so tu-di v vsaki od teh Cerkva posa-mPzni škofje v načelu juridičnc enaki in neodvisni drug od drugega. A škof glavnega mesta v P°krajini nosi določen častni naslov: patriarh (Carigrad, Rusija. Romunija, Jugoslavija), nadškof (npr. v Grčiji), metropolit (npr Estonski). A prave jurid'čne oblasti nad škofi mu ta naslov ne daje. E- 1925 so imeli namen sklica t' v Carigradu nek vesoljni kon-cil pravoslavja (ekumensko orto-'kitann sinodo), kar pa zaradi poetičnih razlogov ni uspelo. 1948. eta je hil nek tak kongres p ra v°s)avnih Cerkva v Moskvi, da b; izjavili proti kapitalističnim ■ erkvam. t. i. proti katoliški in anglikanski Cerkvi. A se ni ude-°zila grška Cerkev in ne skupine ^avoslavnih iz nekomunističnih dežel. , Juridično samostojnea se čuti 1° Pravoslavne Cerkve druga do f 'n^e kot „sestre v Kristusu“. Ne 'e'žeio jih v edinosti juridične, aniDak druge globoke vezi: isti ^ ■dstusov nauk, zakramenti kot lr| nadnaravnega življenja, zla-1 Evharistija, škofovski zbor ko* ^'‘s'ednik zbora apostolov in tudi i',t ,n notranje organizacije vsa- °d njih. (Bo še) VATIKANSKI LETOPIS 1973 8. januarja so Pavlu VI. izročili prvi izvod letopisa o stanju katoliške Cerkve po vsem svetu v letu 1972. Sv. oče je izrazil zadovoljstvo ob izdaji novega letopisa za 1. 1973, katerega mu je predstavil msgr. Benelli, namestnik vatikanskega državnega tajnika in glavni odgovorni urednik letopisa. Letopis obsega 2.008 strani običajne knjižne velikosti. Zato bi bilo preobširno globlje poročilo o njegovi vsebini. Celo povzetek bi bil nrenatrpan podrobnosti, v marsičem težko razumljiv in celo nepotreben za povprečno znanje o stanju Cerkve. Samo nekaj zanimivosti: Trenutno je 145 kardinalov, od teh so jih imenovali: 2 še Pij XI., 15 Pij XII.; 25 Janez XXIII. in 103 Pavel VI. Zaradi bolezni ali zaradi starosti se je odpovedalo službi 10 nadškofov in 20 rednih škofov; umrlo je 39 nadškofov oz. škofov ter 4 kardinali. V letu 1972 je Vatikan vzpostavil diplomatske odnose s štirimi državami: z Alžirom, z Bangladešem. s Sudanom in s Tunisom. hi fteovUe? Kako danes ukazovati da bodo otroci ubogali? Danes mnogi starši že ne vemo več, kako ukazovati, da nas bod > otroci ubogali. Sklicujejo se na to, da so danes drugačni časi od tedaj, kr smo mi doraščali in da je tudi pokorščina drugačna. Kaj pravite k temu0 Naravno je, da otrok šele polagoma umeva smisel pokorščine. V začetku se pokorava le iz navade strahu in ljubezni, potem pa tudi zato, da sebi in drugim ne škoduje ali pa da doseže kakšno korist. Otrok ima o pokorščini približno takšno mnenje, kot ga ima o pravilih kak- šne igre. Ve, da če hoče veljati za dobrega tovariša pri igri in da bodo sploh pripustili k igri, se mora držati pravil. Takšna pokorščina torej še ni versko-moralno utemeljena. Vendar se je v začetku s to treba zadovoljiti, ker otrok drugačne še ni zmožen. Le polagoma bo prišel do pravega pojmovanja in izvrševanja pokorščine. Tudi mladostnik sovraži vsako pokorščino, ki jo vidi le kot golo nujnost, da se ukloni tuji volji ali celo samovolji. To smatra za ponižujočo odpoved svoji pravici, da si sam določa in ureja svoje življenje, šele ko spozna, da gre pri pokorščini za izpolnjevanje nekega reda, ki je za skupno življenje nujno potreben in ki zatorej veže enako predstojnika kot podložnika, se bo svobodno in celo rad uklonil ukazom bližnjega- Prava v/goja k pokorščini mora biti vedno versko utemeljena. To sc pravi, da je treba dolžnost pokorščine prikazati kot dolžnost pokoravat' se Bogu. Samo takšna pokorščina je res človeka vredna in upravičena. „'Ni je oblasti razen te, ki prihaja od Boga.“ Tisti, ki nam ukazujejo, imajo to oblast kot božji namestniki-Drugače se pokorščina enega človeka drugemu ne da utemeljiti. Kdor nima oblasti od Boga in njegov uka" ni v skladu z božjim zakonom, temu nismo dolžni pokorščine. Zato je treba že otroku in mlademu človeku polagoma tudi pokorščino življenjsko notrebnemu redu prikazovati kot božji zakon. Edino takšna pokorščina ima tudi poroštvo, da bo res trajn«1 >n sprejeta s srcem. Ta pa se seveda doseže le polagoma, kakor se tudi le Polagoma človek bliža krščanskemu oblikovanju svojega življenja. Še nekaj je zelo važno pri pokorščini. Danes se je način vzgajanja k Pokorščini spremenil, če ga primerjamo s še nedavno preteklostjo. Pre-16 -io bilo tako, da kar so starši ali Predstojniki ukazali, je veljalo za r-akon. 'Danes je treba vsak ukaz, ne ^ pokorščino v celoti, utemeljiti. odloznik — tudi otrok in mladost-”lk 7- mora vedeti, zakaj uboga, ho-ce videti, da je ukaz pameten in po-reben, sicer se mu bo uprl. Mladim ladem je torej treba izkazati toliko gostovanja in zaupanja, da se od "e zahteva „slepa pokorščina“ . POstovati je treba njihovo svobodo 'n samostojnost. dolivala in graja v družini Kako naj delim pohvalo in grajo v svoji družini? Najprej je treba vedeti, da pohvala nima namena poplačati kakšnega določenega dobrega dejanja, pohvala velja splošno dobremu vedenju. Podobno se tudi graja razlikuje od kazni. Graja se slabo vedenje, kaznuje pa se določeno slabo dejanje z namenom, da se zanj zadosti. Pohvala in graja sta močni vzgojni sredstvi, če se le uporabljata v nravi meri in pravem času. Veliko zgubita na svoji učinkovitosti, če se delita prepogosto. Pohvalo in grajo mora otrok občutiti kot odmev in od-ev božje pohvale in graje. Zato je j1> začetek letošnjega šolskega leta slovenskih osnovnih šol v Velikem ll<*nos Airesu je šola dr. Franceta Prešerna iz Pristave priredila v ■Slovenski hiši Golievo Sneguljčico, ki jo je režiral Stane Jerebič razumljivo, da se mora pohvala dajati le za resnično dobro, graja pa za resnično slabo vedenje. Glede graje velja, da se ne sme izroditi nikdar v zasramovanje ali osebno žalitev otroka. Otrok ima že oster čut za svoje osebno dostojanstvo in nikdar ga ne smemo v tem dostojanstvu krivično ponižati. Tudi se graja ne sme deliti javno, razen če je bil otrok kriv slabega vedenja v javnosti in se nam zdi potrebno, da se slab vtis, ki ga je vedenje pustilo v javnosti, tudi z javno grajo popravi. Drugače nam bo pa otrok hvaležen, če ga v javnosti ne ponižamo. Strah, da bo otrok postal napuhnjen, če ga bomo pohvalili, nas ne sme odvrniti od tega, da ga zmerno pohvalimo. Tudi Bog dejanje z notranjim zadovoljstvom in srečo vesti pohvali, človek je tega priznanja potreben za to, da na poti dobrega vztraja. ®trok je razvajen Moj otrok je razvajen. Bojim se, da se v življenju ne bo prav znašel pa tudi sedaj je včasih že kar neznosen? Ali je kakšno zdravilo? Razvajenega imenujemo otroka, ki se ni naučil odpovedati se kakšnemu užitku, se prilagoditi skupnemu življenju in njegovim zahtevam, deliti darila z drugimi itd. Razvajenec nima smisla za tuje potrebe, ne za tuje trpljenje. Je trmast, če «e ne zgodi po njegovi volji. Razlog za takšno zadržanje je redno treba iskati v dejstvu, da so starši ali drugi vzgojitelji preveč popuščali njihovim muham in jim prizanašali z zasluženim; kaznimi. Včasih so pa bili tudi s pohvalo in plačilom preveč radodarni Ne vem, kaj je pri Vašem otroku krivo, da je postal tak razvajenec. Morda je vaš otrok edinček, pa ste mu posvečali preveč pozornost; ali pa si med njegovo daljšo boleznijo niste upali ničesar odreči. Vse to se maščuje. Starši morajo vedeti za pravilno ceno in vzgojno vrednost discipline, odpovedi in samopremagovanja. Posledice razvajenosti niso prijetne. Gotovo jih sami opažate pri svojem otroku: pretirana želja po uveljavljanju, brezbrižnost za vse, kar se nahaja izven območja njegovih želja in zanimanja, pomanjkljiva pre-dan^s1’ drugim in končno tudi majhna sprejemljivost za verske vrednote. Kako prevzgojiti takšnega otroka ? Pomoč in zdravilo obstoji v od-rravlianju vzrokov: spremeniti vzgojno metodo, dosledno zahtevati izpolnjevanje upravičenih zahtev, disciplina in če treba tudi resna graja. Tudi začasna zavodska vzgoja je lahko dobro zdravilo. Ozdravljenje se seveda ne bo izvršilo brez krize <* kriza bo prav znak, da smo na prelomnici k boljšemu. A- Zarota molka o angelih Pod tem naslovom objavlja zad-n3a številka revije „Kristus na svetu“ (mednarodna revija apostolskih izkušenj, ki izhaja v Rimu že 17. leto) članek Valentine Long iz ZDA 0 združenju „Philangeli“. Ta zveza ‘'Oa sedež v Washingtonu in hoče Poživiti češčenje angelov, člankarica Ugotavlja, da je za današnji čay zelo Primerna. Opažamo namreč težnjo modernih katehistov, da bi zamolčali ta del razodetja. Enostavno nič več Ue govorijo o angelih, ne o dobrih o hudih. Zveza „Philangeli“ širi "auk o obstoju in delovanju angelov ter si prizadeva obnoviti v vernikih *aupanje v angele. Za Marijo, Kra-Uico angelov, so ta duhovna bitja naj-Svctejši častilci Boga. Papež Pij X1L v enem svojih zadnjih govorov s. odbujal vernike z besedami: „Dra-tt* romarji, poživljajte v sebi duhovno zvezo z angeli, saj ti nepre-stano skrbe za vaše zveličanje in po-Svečenje. Bog vam jih je dal, da ho st*> če je Njegova volja, uživali v Uj'hovi družbi večno srečo. Spoznaj-*e se z njimi že zdaj!“ Zastopniki moderr ■J «e kar ne more, 1 zlemu duhu prizm da namreč je. < „demitizaci-odločiti, da to, kar mu katehist ne govori o hudobnem duhu, ki s svojo močjo vpliva na naše življenje, kako naj potem govori o izvirnem grehu. 4. lateranski vesoljni cerkveni zbor je izpovedal: ,,Bog je satana in uruge zle duhove ustvaril dobre. Pn odločitvi pa so iz svoje volje postali slabi, človek ni postal slab iz svoje volje, ampak ga je zapeljal satan.“ Danes zelo poudarjajo branje svetega pisma. In to tudi govori o angelih. Angele nam predstavlja kot osebe. Kako morejo nekateri razlagati krščanski nauk ter pri tem povsem izpuščati poglavje o angelih? Poleg svetega pisma govori o angelih tudi krščansko izročilo, kar je potrdil že omenjeni koncil, pa tudi prvi in drugi vatikanski cerkveni zbor. Pri opuščanju pouka o angelih se nekateri izgovarjajo, da ne marajo „plašiti otrok“ z razlago o hudobnem duhu. Zakaj pa potem jemljejo otrokbm veselje, ki ga ti občutijo ob zavesti da jih spremlja angel božji njihov varuh, h kateremu se mali v svoji nedolžnosti tako radi zatekajo'.' SPOKORNA DISCIPLINA V LOČENIH CERKVAH Od rimskega apostolskega sedeža ločene Cerkve in cerkvene skupnosti se navadno označujejo kot vzhodne in zapadne. Koncilski odlok o ekumenizmu takole o tem govori: „Dve sta glavni skupini razporov, ki trgajo Kristusovo suknjo brez šiva. Prve od teh razklanosti so se izvršile na Vzhodu bodisi zaradi prepirov o dogmatičnih formulah efeškega in kalcedonskega koncila bodisi pozneje s prelomom cerkvenega občestva med vzhodnimi patriarh' in rimskim sedežem (1054). Druge razklanosti so nastale več kot štiri stoletja pozneje na Zahodu zaradi dogodkov, ki jih po navadi imenujemo reformacija. Od tedaj se je več občestev, bodisi narodnih bodisi veroizpo-vednih. ločilo od rimskega sedeža. Med tistimi od njih, pri katerih katoliška izročila in ureditev obstajajo deloma še nadalje, zavzema posebno mesto anglikansko občestvo. Te različne ločitve pa se med seboj zelo razlikujejo ne le glede na izvor, kraj in čas, ampak predvsem glede na naravo in važnost vprašanj ki se nanašalo na vero in cerkveno ureditev.“ (13). Poglejmo v tej številki, kolikor nam je to možno, kakšen je bil razvoj cerkvene discipline v ločenih Cerkvah in cerkvenih skupnostih Vzhoda. ZAKRAMENT POKORE V LOČENIH VZHODNIH CERKVAH Omenjeni koncilski odlok o ekumenizmu pravi na splošno: „Skozi več stoletij so Cerkve Vzhoda in Zahoda hodile vsaka svojo lastno pot, a združene v bratskem občestvu vere in zakramentalnega življenja, pri čemer je rimskemu sedežu po skupnem soglasju pri padala odločitev, če so med njim' nastala nesoglasja glede vere ali discipline... Od apostolov izro čena dediščina pa je bila sprem-ta v različnih oblikah in na raz lične načine so jo že od začetka v Cerkvi tu in tam različn1 razlagali tudi zaradi različne m'-selnosti in življenjskih razmer/ (14). Zgodovinsko raziskovanje ugo' ta vi ja, da je bil razvoj spokorim discipline na Vzhodu tja do 3. stoletja tak, kot smo ga skušali ori sati za celotno Cerkev. S 3. sto Petjem je na Vzhodu že organizi-r jo je carigrajski patriarh Nek-tarij koncem 4. stoletja odpravil ’U to zaradi pohujšanja, ki je nastalo po javni spovedi neke ženske, ki je odkrila svojega sokriv-Ca> nekega diakona. Ta odredba Patriarha Nektarija, ki se je kma-u uveljavila po drugih krajih zhoda, je imela svoj razlog po-•-‘S možnega pohujšanja tudi v •‘•u, ker so bili javno znani težki grehi podvrženi tudi kaznim civilne sodne oblasti. Ko je bila odpravljena javna pokora in uvedena zasebna pokora, so tudi na Vzhodu prišli v rabo penitenciali, knjige pokore, v katerih pa se bolj kot na Zapa-du poudarja, naj bo prva skrb spovednikov posvečena ne toliko spoznavanju grehov in njih okol-nosti, kot vzbujanju duha spokor-nosti in kesanja. Obenem naj spoved služi duhovnemu vodstvu in pouku ter pomirjenju spoveden ca, v skladu z evangeljskimi načeli razumevanja in usmiljenja. Javna, kanonična pokora je bila v skrbi škofov, v zasebni pokori pa postanejo poglavitni spovedniki kakor na Zahodu tudi na Vzhodu menihi-redovniki. V iskanju sprave z Bogom in dušnega miru se grešniki na Vzhodu zatekajo k svetniško živečim menihom in samotarjem, tudi k takim, ki ^milostmi, ki Üb je zaslužil na križu, naa Jezus prJ spovedi 0pere naših krehov niso duhovniki in nimajo od škofa podeljene spovedne jurisdikci-je. V znamenitem romanu Dostojevskega Hratje Karamazovi jt lepo podana podoba svetniškega starca, ki je ljudem svetovalec, vodnik, in tolažnik v vseh različnih težavah in problemih življenja. Vendar je treba vedeti, da tudi vzhodne Cerkve zahtevajo, da morejo biti le duhovniki pravi spovedniki, ki morajo hiti za sveto službo v zakramentu pokore pooblaščeni od pristojnega škofa. Spovedi pri svetem starcu, ki ni duhovnik in nima zakonite juriš dikcije, je lahko spokorniku \ veliko pomirjenje in tolažbo, nima pa zakramentalne moči. To tudi vzhodne Cerkve učijo. RAZLIKE V SPOVEDNI PRAKSI Verski nauk o zakramentu pokore. ki ga je proti reformatorjem temeljito razložil in razglasil tridentinski cerkveni zbor, ni našel vstopa v ločene vzhodne Cerkve. Zato je spokorna praksa med ločenimi vzhodnimi brati v mnogem različna od naše. V katoliški Cerkvi je zasebna spoved postala nekaj navadnega, skoraj bi lahko rekli vsakdanjega. Ni nujno, da bi bila vedno zvezana z obhajilom. Vzhodne Cerkve pa so v tem ostale na sredi pota. Pokora in evharistija sta ostali združeni. Tako se ločeni krist jani Vzhoda navadno ne spo vedujejo drugače kot za velikonoč- no obhajilo ali morda še za kakšen velik praznik. Njihova spoved nima tega sodnega značaja oblasti ključev kot pri nas. Razlikovanje med velikimi in malimi grehi ni tako natančno, kot ga zahteva naša Cerkev in naj ga ugotavlja spovednik kot duhovni sodnik. Glavni cilj spovedi na Vzhodu je kesanje in notranje spreobrnjenje To se skuša doseči s posebnimi, često zelo dolgimi spokornimi pripravami. Verniki se nato drug za drugim predstavijo duhovniku, pa ne toliko z namenom, da bi se mu natančno obtožili svojih grehov, ampak da mu izrazijo svoje kesanje in obžalovanje. Spovednik jim naloži pokoro in jih odvezuje. V nekaterih ločenih Cerkvah Vzhoda pa se spoved opravlja občestveno in se tudi občestveno da zakramenta'-' na odveza. Občestvena spoved se prakticira tako. da duhovnik zbranim vernikom kliče v spomin vrsto grehov, oni pa na vsak greh odgovarjajo s spokorno formulo: odveza se jim podeli skupno. Navadno pa se pri tem še opomni tiste, ki bi se zavedali kakšnih posebnih težkih grehov, naj se le še osebno spovedo pri pooblaščenem spovedniku. Tako vidimo, da osebni in sodni značaj zakramenta pokore, kot ga poznamo in prakticiramo v rim-sko-katoliški Cerkvi in tudi v / nin združenih vzhodnih cerkve nih skupnostih, ločenim bratom Vzhoda ni simpatičen. Ali naša Cerkev ne more iti preko nauka tridentinskega koncila, ki uči, da ie po samem božjem pravu dolžnost kristjanov, spovedati se v °sebni spovedi postavljenemu spovedniku vseh grehov, ki jih imajo za težke in se jih še niso spo vedali, ter vseh okolnosti, ki vrsto greha spreminjajo. O vsem, kar nas loči in kar nas druži z ločenimi vzhodnimi brali takole govori koncilski odlok o ckumenizmu: „Kljub temu. da so točeni, imajo te Cerkve resnične zakramente in sicer zaradi apostolskega nasledstva zlasti duhovništvo in evharistijo, po katerih so še vedno kar najtesneje povezan? z nami. Zato je neka skupnost pri svetih obredih v primernih okoliščinah in z odobritvijo cerkvene oblasti ne le možna, ampak celo Priporočljiva“ (15). V koncilskem odloku o katoliških vzhodnih Cerkva pa je glede te obredne skupnosti z ločenimi ^rati določeno sledeče: „Skupnost Pri svetih obredih, ki krši edinost Cerkve ali pa vključuje pravo pri-zpavanje zmote ali nevarnost zablode v veri, pohujšanja in verske brezbrižnosti, je po božji postavi prepovedana. Toda v tem, Kar zadeva vzhodne brate, doka-Zuie dušnopastirska praksa, da je 'Pegoče in da je treba upoštevati ^zlične okoliščine posameznih °seb, kjer niti ni kršena cerkve-edinost niti ni nevarnosti, ka-er' bi se bilo treba izogniti, pač b*1 nastopata resna potrebnost za Zveličanje in za duhovni blagor duš. . . Z ozirom na to cerkveni zbor z namenom, da ne bi z ostrostjo sodbe bili v oviro tem, ki se zveličujejo, in da bi vedno bolj pospeševali edinost z vzhodnimi, od nas ločenimi Cerkvami, določa tele smernice za ravnanje: Ob upoštevanju navedenih načel se morejo vzhodnim, ki so v dobri veri ločeni od katoliške Cerkve, če sami od sebe prosijo in so pravilno pripravljeni, podeliti zakrament pokore, evharistije in bolniškega maziljenja; pa tudi katoličanom je dovoljeno prositi za prav te zakramente tiste nekatoli-ške duhovnike, katerih Cerkev ima veljavne zakramente, kadar koli to priporoča nujna potreba ali resnična duhovna korist in je dostop do katoliškega duhovnika fizično ali moralno nemogoč. Prav tako je ob upoštevanju istih načel iz upravičenega razloga dovoljena skupnost pri svetih obredih med katoličani in ločenimi vzhodnimi brati glede svetih opravil, reči in krajev. Prepuščena pa je ta milejša ureditev skupnosti pri svetih obredih z brati ločenih vzhodnih Cerkva čuječnosti in vodstvu krajevnih nadpastirjev. Ti naj, potem ko so se medsc6oj no posvetovali in, če je v danem primeru potrebno, potem ko so slišali tudi mnenje nadpastirjev ločenih Cerkva, s primernimi in učinkovitimi odredbami in določbami urede odnose med kristjani“ (26-29). Alojzij Košmerli Rimska univerza za duhovnike misijonskih krajev Dr. Franček Šegula, glavni tajnik papeške univerze Urbaniane predstavi za bralce DŽ to univerzo, s katero je v zvezi več naših rojakov. Kaj bi nam kot glavni tajni* Urbaniane mogli povedati o tej papeški univerzi"! Ürbaniana se imenuje po ustanovitelju papežu Urbanu VIII, ki je leta 1622 ustanovil Kongregacijo za evangelizacijo narodov ah „de Propaganda Fide“. Kmalu za tem je dal tej najvišji ustanovi za misijone v katoliški Cerkvi svoje lastno semenišče za vzgojo domačega klera (clero indigeno) in tudi lastno univerzo. Univerza (ate-nej) je bila ustanovljena 1. 1627. V arhivu hrani zapisnik prvega doktorata v teologiji nekaj let za tem. Papeškemu urbanskemu ate-neju je dal naslov „Pontificia Universitas Urbaniana — papeška ur-banianska univerza“ papež Janez XXIII. oktobra 1962. Semenišče, ki ima danes dve veliki stavbi s skupno okrog 500 posteljami (vsak bogoslovec ima svojo sobo), se uradno imenuje „Pontificio Colle-gio Urbano di Propaganda Fide — Urbanov papeški zavod za evan- gelizacijo narodov“. Univerza pa ima s knjižnico štiri stavbe (16 večjih in 15 manjših predavalnic z „Aula Magna“, v kateri je 700 sedežev). Lansko leto je ob prazniku sv. Frančiška Ksaverija Propaganda praznovala 350. letnico obstoja (1622—1972). Praznična akademja je zaradi velikega števila povabljenih bila prav v veliki avli Urbaniane. Na Urbaniani se šolajo poleg bogoslovcev iz dveh propagandinih semenišč še bogoslovci raznih misijonskih družb, ki imajo sedež ali svoje hiše v Rimu. Vseh verskih družb, ki imajo bogoslovce na Urbaniani, je ok. 50. Ker ima Urbaniana štiri fakultete: filozofsko, teološko, kanonično pravo in misi-jologijo, obiskujejo univerzo tudi duhovniki, to je oni, ki pridejo z misijonskih področij za dopolnjevanje študija v Rim in so potem svojih deželah (na vseh petih kontinentih) škofje in profesorji. T? stanujejo v posebnem zavodu za študirajoče duhovnike v Rimu, ki je tudi last Propagande in se imenuje „Collegio San Pietro“ za domači kler. Tisti, ki so v semeniščih Propagande in v tem zavodu za duhovnike, ničesar ne plačujejo za vzdrževanje in šolanje. Enakih do- brot je po izjemi bilo torej deležnih osem mariborskih bogoslovcev iz leta 1941/4?. Tako ima Urba-niana čez 700 slušateljev, ki pripadajo okrog 70-tim narodnostim. Glavna tuja jezika sta angleški in francoski, za tema pa italijanski, španski in nemški. Profesorjev je ki so tudi različnih narodno-sti, svetni duhovniki in redovniki. Redni profesor na teološki fakulteti Urbaniane je msgr. dr. Janez Vodopivec, ki je bil nekaj let tudi dekan iste fakultete; ravnatelj v enem izmed dveh bogoslovnih se-•Penišč pa je že več let prelat dr. Maksimilijan Jezernik, ki je obenem rektor novega slovenskega za-»Slovenicum“ za slovenske študirajoče duhovnike v Rimu. Tudi on je v zameno za enega izmed osmih avantinskih bogoslovcev na Pro- pagandi v Rimu v šolskem leti 1942/43 začel biti deležen te izred no sreče. Na Kongregaciji za evan kelizacijo narodov deluje že več de Setletij kot minutant fneke vrstf JPinister) za Južno Afriko prelat r- Janez Bele j, prvi novomašnik e n 1946 iz skupine osmerih iz-n Jonih mariborskih bogoslovcev7 «o dobili mesto „gratis et amo-n Bei“ v bogoslovnem semenišču ^ ropagande. Duh Urbaniane, ro na ljubo povedano, kar nai 0 obenem hvala Bogu, je med vse- 1 rimskimi papeškimi univerza-' CGregoriana, Lateran, Sv. To-a Akvinski, Antonionum. salezi- v n«ki atenej, serafski kolegij kon-tualcev) trenutno menda naj- boljši. Po zdravilnem potresu, ki ga je povzročil tudi na študijskem področju 2. vatikanski vesoljni zbor, so čutile in še čutijo posledice vse cerkvene univerze v Rimu med gojenci in med profesorji. Tudi Urbaniani ni bilo prizaneseno, toda v primeru z drugimi, če pogledamo predvsem Statistiko, je gotovo najboljše odrezala. V kolikor je moglo budno oko generalnega tajnika opaziti, na Urbaniani do sedaj študentje niso niti enkrat korporativno zapustili predavalnice med samim predavanjem, kar se je pri sosedih rado dogajalo, da navedem enega izmed tolikin žalostnih pojavov novega časa. Zaradi tolikih narodnosti različna mišljenja in naziranja, kar je v rednih razmerah samo po sebi problem, je prav ta v času preizkušnje bila naša rešitev. Msgr. Jože Jagodic: Spomini na begunska leta Spričo vsega opisanega sem srčno želel, da bi dobil kako samostojno mesto in to na Vzhodnem Tirolskem. Ta prilika se mi je po štirih letih res ponudila. V Ainetu v izelski dolini, kakih 8 km od Lienza v nasprotno smer, je moral župnik zaradi nepriljubljenosti pri ljudeh nenadoma proč in dobil je drugo župnijo. Fara je bila razpisana, celo dvakrat, in noben prosilec se za župnijo ni potegoval. Prvič je bila zaradi župnika razvpita, drugič pa je vsakega duhovnika, ki je prišel faro gledat, iz ljubosumnosti pregovoril. Hotel je, da ne bi nihče prosil in tako župljane kaznoval. Uspel je in oznanil na prižnici: „Fara je bila dvakrat razpisana, pa ni nihče prosil zanjo. Dobili boste kvečjemu kakega — avslenderja!“ Izvedel sem za to in se obrnil na dekana v Lienzu, naj mi izposluje pri škofu v Innsbrucku imenovanje aa upravitelja te župnije. Dekan se je začudil, češ, v to razvpito župnijo hočeš iti. Vseeno je šlo vse svojo pot in kmalu sem dobil dekret za župnega upravitelja v Ainetu. ("Pravi župnik nisem mogel biti, ker nisem bil v tej škofiji inkardiniran.) Pozneje šele sem zvedel, da je šla deputacija iz Ai- neta na škofijo v Innsbruck ugovarjat zoper nastavitev duhovnika-inozemca v župniji. Škof Rusch je deputacijo prijazno sprejel in ji rekel: „Jaz vem, da boste z mon-signorjem zadovoljni. Le prijazno ga sprejmite!“ (Ce bi bil takrat vedel, da so šli ugovarjat, bi bil svojo pripravljenost za Ainet najbr-že preklical.) V Amlachu sem doživel še posebno bridkost: prišel sem pred sodišče, šef stranke v nadstropju hiše me je namreč tožil zaradi žaljenja časti. Bilo je pa takole: Pri nekem sporu, ki so ga povzročili sostanovalci, je prišlo do hudega prepira, da se je šef Peter De-lacher tako daleč spozabil, da je poslal svojega zeta v bližnji hotel klicat po telefonu policijo. To me je tako razburilo, da sem vzkliknil: Torej za takega lopova me imate, da kličete nadme celo poli' cijo. Delacher je iz tega vzklika izluščil besedo lopov, češ da sem j° vrgel njemu v obraz, in me tožil Prišlo je do razprave pri tožišču. Jaz nisem vzel advokata, ker sem si bil svest, da nisem izrekel tiste žaljivke. On pa ga je najel in advokat je držal krepko z njim. Ja^ sem se skliceval na svojo duhovni' ško čast, da ne lažem. Toda sodnik' p- znan klerofob — me je kratko ln malo obsodil, zaradi lažnive izjave tožilca in zaradi pričevanja njegovih sorodnikov. Osramočen sem odšel. Ko pa sem potem srečal v hiši Delacherja, sem mu re-kel: Tako, sedaj imate svoje zadoščenje. Povem vam pa, čeprav ni-sem prerok: Božji mlini počasi bijejo. Nekoč boste umrli brez duhovnika, ker jih tako preganja-. Kazni nisem hotel plačati 'n sem poslal račun na občino, ki je držala z njim. Pozneje sem hotel rekurirati zaradi krivega pričevanja, pa mi je škof Rusch odsvetoval, češ, ta človek je zloben ’n se ne ve, kaj vam še lahko na-ledi. Zato sem opustil namero, čc-Pfav s težkim srcem. Za lAmlach mi je šel venomer po klavi verz po Prešernu: Oh, Am- lach, kraj nesrečnega imena, tam meni je bilo gorje rojeno... Tiho sem se poslovil, ne da bi bil zadnjo nedeljo izrekel kako besedo slovesa. In tiho sem tudi prišel v Ai-net, sicer z nekim strahom, a vendar zaupajoč v božjo pomoč. Vesel sem bil, da bom enkrat samostojen, čeprav samo kot upravitelj župnije. Upal sem tudi, da se bom sčasoma le uveljavil, ko je bil moj prednik tako nepriljubljen. Ainet je lepa župnija, na sončni strani doline. Takrat je imela župnija in občina kakih 700 prebivalcev. Kraj je deloma hribovit, ima dve podružnici: Gwabl (po slovensko: Globel) in Alkus. V Gwa-blu stoji na samem lepa cerkvica, precej obiskovana kot božja pot Matere božje (Marijino obiskovanje). Cerkvica v Alkusu pa ima Ko kralj po planini visoki pohajam za tropom ovčic za patrona sv. Jožefa. Prebivalci so deloma kmetje, posebno po hribih, deloma delavci. Veliko jih je hodilo na delo v Lienz, šoli sta dve: ena doma, druga v Gwablu. Ljudje so me sprejeli z neko rezervo. Takrat nisem vedel za tisto deputacijo. Polagoma smo se privadili drug na drugega. Ko sem po 7 letih odhajal, sem čutil, da me neradi puste od tod. Celo obžalovali so moj odhod, ker so dobili za mojega naslednika župnika, ki je začel in do danes nadaljeval kakor Salomonov naslednik v sv. pismu. Moje dušno pastirstvo je lepo steklo. Verniki so mi radi sledili, čutil sem, da sem na višku dušnopa-stirske službe, da doživljam najlepša leta svojega duhovništva. Eno skrb pa sem imel takoj spočetka: verouk v šoli. Čeprav sem bil ž? že v 34. letu duhovništva, nisem bil nikdar veroučitelj. Sicer sem 8 let kot škofov tajnik dan za dnem prisostvoval verouku po šolah širom škofije in bil kot papeški delegat celo nadzornik verouka v begunskih šolah, vendar dotlej nisem nikjer verouka poučeval. Dobro se spominjam obüutka, ki sem ga imel, ko sem prvič prestopil prag šole v Ainetu. Toda polagoma je tudi to šlo. Otroci so me zelo radi imeli, ker sem bil dober do njih (učitelji in starši so mi tu in tam očitali, da sem predober.) Dekan pa mi je pri vizitaciii rekel, da se z dobroto pri otrocih veliko doseže. Tak sem bil in tak ostal do danes, čeprav se mi dobrota večkrat oponaša. Domača šola ima še danes izvrstnega ravnatelja, ki zahteva discipino, kar sem čutil tudi jaz po razredih. Tudi drugo učiteljstvo je bilo na mestu in smo dobro izhajali. Druga šola je v Gwablu, visoko v hribih, dobro poldrugo uro hoda od župnišča. Tja gor sem pešačil vsako soboto, na kar nič pripraven dan. Ves prepoten sem prihajal gori, opravil v cerkvici mašo. pri mežnarju zajtrkoval ter s' dvignil nato še kake pol ure više, kjer je bila šola enorazrednica Tam je še danes učitelj in ravnatelj dober mlad mož in dober vzgojitelj. Otroke v tej šoli sem posebno rad imel, ker so se pridno učili in držali lepo discipino. Sprva sem kake 3 leta hodil peš v Gwabl Bila je naporna pot, zlasti pozimi, ko je bilo ledu povsod na pretek. Ker sem ves prepoten v cerkvici maševal, sem se vsako soboto prehladil. Pozneje si je učitelj nabavil avto in sem se mogel voziti v hribe, kar se mi je zelo prileglo-Nazaj sem šel najraje peš, čeprav pozimi zaradi ledu ni bilo ugodno, spomladi in jeseni pa zelo prijetno-Pot je šla skoz’ gozdove, kjer sem spotoma jedel jagode, borovnice io maline, jeseni pa nabiral gobe. V hribih je bila tudi podružnica v Alkusu. Tja gor sem hodil al> se vozil maševat po enkrat na mesec, navadno na kako sredo ' tednu. Tam so bili pri mežnario zelo gostoljubni. In tam, v njihovi ..štubi“ smo imeli za tisti teden tudi verouk, spomladi in jeseni Pa kar v cerkvici. Tudi od tam sem šel najraje peš, pot je pelja'a ob Potoku naravnost k farni cerkvi. ^ fari je bila tudi lepa kapelica Srca Jezusovega z mašno licenco. Stala je v dolini, kake pol ure je bilo hoda do nje. Kapelica stoji poleg zdravilišča Weilherburg, kjer je termalna voda s kopališčem, ki je Poleti mnogo obiskovano. Tudi stoji tam precej velik hotel za tujce. tudi po več tednov v njem prebivajo kot letoviščarji. Kadar je bilo kaj več tujcev tam, sem šei tp in tam v kapelico maševat. Last-Piki zdravilišča so me vedno lepo sprejeli in seveda tudi pogostili. V Ainetu je bil in je še danes "faktotum“ šolski ravnatelj Girst-Piair. Ni samo učitelj, marveč tu- di organist in pevovodja pevskega zbora, ki slovi daleč naokoli. Je tudi kapelnik izvrstne godbe (te so na Tirolskem v vsaki občini) in danes tudi župan občine. S prejšnjim županom si nisva bila kaj posebno na roko, ni imel posebnih umskih sposobnosti, v cerkvenih zadevah mi ni šel na roko, bil je mlačen kristjan. Ko je bil v mojem času v fari ljudski misijon, ni pri njem prav nič sodeloval. To me je takrat tako užalostilo, da sem, ko so ga pri volitvah vnovič izvolili za župana, pisal ravnatelju, da nimam več veselja ostati v Ainetu. No, kmalu za tem sem res vzel slovo od kraja. (Bo še) ‘asti,- s'e
  • ,z načelno doslednostjo“ v škodo edinole mladih zakoncev samih. Smisel vsega tega .je v tem: če je vzrok mnogih nesrečnih zakonov današnje splošno samo človeško gledanje na zakon, brez potrebnega ^cepljenja Boga v zakonsko življenje, potem rešitve ne moremo nu- po starih načinih napuha, zaprtosti v svoje, itd. —- ampak bo |eaitcv v široki ljubezni „starih“ in „ta mladih“ ter obojnih v Iju-bezni do Boga. Drugi vzrok je morda v napačnem razpoloženju tistih zakon-^Gv> ki pričakujejo od zakonskega in družinskega življenja nekaj rukega, kot pa to je, sme biti in mora biti. Bo še DRUŽINSKA POŠTA Zakaj škriplje Ko opazujem razna trenja in škripanja med nami, sem včasih v tihih premišljevanjih prišel do sklepa, da bi bilo morda v milnem času in v domovini prav tako. Saj se še mnogi spominjamo vročih političnih borb ali vaških ter medvaških napetosti. Se motim? Vsaka družba škriplje, med ljudmi so vedno trenja. Vprašanje je torej, ne — ali škriplje, ampak — ali škriplje zato, ker se peljemo, ali škriplje, ker se podira. Trenja so znak gibanja. Tudi med močnimi zdravimi značaji nastanejo lahko močna trenja. Vendar ljubezen napravi trenja znosna, da niso boleča, medtem ko sovraštvo ali nestrpnost spremenita ta naravna trenja v resnično gorje. Politična borba je v bistvu zdravo trenje ljudi, ki imajo različno mnenje o neki točki, ki jih vse zanima in jo imajo za dovolj važno, da skušajo uveljaviti svojo rešitev. Divjaki se ob takih nesoglasjih med seboj pobijajo in nekateri, ki niso divjaki, tudi. Bolj priporočljiv način reševanja nesoglasij v družbi pa je, da se postavijo pravila (zakoni) in se usmerja trenja (politične in podobne borbe) v mejah teh pravil. Za primer naj služi naše „trenje“ krog načina, oblike in primernosti slovenske državne samostojnosti. Skoraj za vse, ki po segajo v to politično debato, bi lahko rekli, da jih vodi ljubezen do Slovenije, a vsak vidi rešitev z drugega stališča. Za ene je Jugoslavija branik pred sosedi, za druge je tiran, za ene je popolna politična samostojnost nujna, drugim se zdi nevarna, za tretje je le vprašanje okoliščin itd. Vse druži velika želja, da bi bil slovenski narod svoboden, a idej, kako to uresničiti, je veliko in to povzroča škripanje. In prav je tako, saj narod, ki ne bi imel v sebi zametkov za vse mogoče strukture, ne bi bil zmožen življenja-Važno je le, da ne postane nas-protstvo glede poti močnejše kot ljubezen do cilja, če se to zgodi, je škripanje v družbi ne več znak j rasti — temveč propada — kaj- ti postavlja v nevarnost celo družbeno ogrodje (strukturo). Zdaj pa le prisluhnite škripanju — jn ge morete, dodajajte °ija, da bodo kolesa tekla zložno 'n hitreje. Se vam ne zdi, da je vsaka dobra beseda, vsak zdrav napor, ka-olje na naše, večkrat razbe-*jene osi? Srečno! Praksa! — Ne teorija . . . Z marcem začenjamo delo v skupnosti. Posebno pri mladini se ^ejim, da morda puščamo ob stra-precejšen del in se zadovolji-010 s tistimi, ki so redni člani organizacij. Kako doseči posamez-po razpotegnjenih predmestjih? Veš, na to vprašanje pa ne bom mogel odgovoriti, ker je preobširno in ker je rešitev — ne v novi „skrivnostni tehniki“ — ampak v volji tistih, ki „delajo“. Prvič: ali res delamo z mladino, ki je v organizacijah? Ali nismo le zadovoljni, da „so člani“? Drugič: ali res hočemo narediti kaj za oddaljene posameznike? Ali smo naredili kaj vsaj za enega ali drugega, ki je „manj oddaljen“? Vsaka pot se prične s prvim korakom, in ti boš našel rešitev, ko se boš pobrigal za prvega mladega rojaka, ne glede na članstvo ali nečlanstvo. Dokler pa raje teoretiziramo o stotinah, kot da bi res poiskali in se posvetili vsaj enemu človeku, je vse naše delo in pisanje le iskanje izgovorov za nedelo. Počitniška kolonija Sloga Letos so imeli naši osnovnošolski otroci na kinti Sloga počitniško kolonijo. Od ponedeljka do četrtka so veselo preživljali tam februarske dopoldneve. To prvo slovensko počitniško kolonijo sta si zamislila telovadna profesorja Tine Vivod in France Sušnik, ki sta imela namen pod toplim soncem, na sveži travi in ob hladni vodi združiti otroke vseh slovenskih domov v Buenos Airesu. Vse potrebne lastnosti je imela kinta hranilnice Sloga, ki je dobrohotno nudila ta prostor skozi ves mesec februar slovenskih otrokom. Devetindvajsetega januarja, ko je bila ura nekaj čez sedem, se je pred domom v San Justu ustavil bel avtobus. S pričakovanjem in nestrpnostjo je vstopilo vanj lepo število otrok. Sprejel jih je nasmeh, od takrat naprej imenovanega „gospoda Tineta“* in prijaznega šoferja. Posedli so, še zadnjikrat pomahali v pozdrav mamam in očetom in veselo odšli. Avto se je napotil iz San Justa v Ramos Mejio. )\a tej poti je sprejel še nekaj otrok. V Slomškovem domu se je že bolj napolnil. Potem je nadaljeval pot po Rivadavii proti Mo-ronu. Gredoč skozi Haedo je vstopilo še nekaj deklic in dečkov. Pred Pristavo pa se je omnibus do konca * napolnil z veliko skupino moronskih otrok. Od tam naprej se ni več ustavljal. Skozi okna so vsi z zadovolj' stvom ogledovali zelenje, prostrana polja in prekrasne počitniške hiše-Avto je zavil iz asfaltne ceste na stransko in se kmalu ustavil preJ kinto z napisom „Sloga“. Tedaj 'e bila ura pol devetih. Najprej so bil' otroci razdeljeni v skupine. Prva skupina so bili otroci do sedmega leta; bilo jih je dvanajst. V drugi skupin' je bilo 10 dečkov od osmega do desetega leta; v tretji je bilo trinajst deklic od osmega do enajstega letat v četrti pa štirinajst dečkov od desetega do trinajstega leta. Po uvodnih besedah so se skupine ločil® vsaka s svojim vaditeljem. PrvUt druga in tretja so si izbrale vsaka svoj prostor na travniku. Skupin" starejših dečkov pa je bila kmal" uvrščena ob bazen in pod vodstvom „grsnoda Francija“ takoj pričela 3 najbolj težko pričakovano aktivnostjo: s kopanjem v bazenu. Določeno i ’ bilo za to «kupino in za ostale 3" minut bazena dnevno. Tako je bil" dobre pol ure v vodi prva skupin" dečkov, nato so prišle na vrsto d® klice in nazadnje najmlajši. V ost"' lem času je imela vsaka skupina ginl' nastiko, športne igre (nogomet, no- komet, med dvema ognjema) in rekreacijo (izlete po okolici, petje, pogovori, vezenje, modeliranje gline). 'Približno ob tričetrt na eno sj se vsi skupaj zbrali na travi in z novi-pesmimi, ki so se jih počasi učili, z duhovno mislijo ali opozorilom in Molitvijo zaključili počitniško dopoldne. Tedaj so z glasnim pozdra-v°m „iNa svidenje jutri!“ tekli pro-avtobusu, ki je že čakal pred Vrati. Na poti nazaj so bili že bolj izigrani. Prišel je torek, sreda; otroci so 8e vedno bolj uživljali, spoznavali se ^ed iseboj, nastajala so nova prija-*eljstva. Ob koncu tedna je bilo že ttinogo novih stvari. Znali so že ne-kaj novih pesmi, slišali so veliko Poučnih misli za življenje (o dem, o prijateljstvu, o lepem vedenju), nekateri so napredovali v telovadbi. Poseben napredek pa so vsi dosegli v bazenu. Vsi so izgubili strah pred vodo. Veliko jih je že naredilo prvi korak v plavanju. Napredek v vodi so morali otroci pokazati vsak četrtek. Temu so rekli izpit, ker je v resnici bil, ker so bile določene za vsako stopnjo plavanja kategorije: Otroci, ki se niso vzdržali na vodi, so bili polžki; tisti, ki so leže stegnjenjem na vodi brcali in bili določen čas tako z glavo pod vodo, so bili želve; tisti, ki so obvladali že dobro stil erawl, so bili pingvini; kateri so pa poleg crawla obvladal še en stil, so bili delfini. Prvi teden so bii skoro vsi polžki in želve. S časom pa iso se te kategorije manj- Člani počitniške kolonije na kinti Sloga šale in naraščalo je število pingvinov in delfinov. Naučilo se je plavanja zelo veliko otrok. Važno doživetje za starejše dečke in deklile je bilo v tej koloniji enodnevno taborjenje od ponedeljka 19. na torek 20. Devetnajstega popoldan so šli vsi na dolg izprebod in se vrnili precej utrujeni. Težko iso pričakovali noči zaradi tabornega ognja, kjer so bile na vrsti pesmi, smeš-nice in šaljivi prizori, in tudi zato, ker je bila to za vse prva noč pod šotorom in v spalni vreči, ki so si eo pa sami sešili. Vse je poteklo v miru, tudi po zaslugi dečkov, ki so se skozi vso noč vrstili na straži. V ^orek so ostale skupine z zanimanjem poslušalg pripovedovanje starejših. Vsak četrtek je prišel otroke obiskat in z njimi daroval sv. mašo kak MOLITVENI NAMEN Splošni: da bi močnejša povezanost med krajevnimi in vesoljno Cerkvijo obrodila bogatejše sadove verskega življenja. Misijonski: da bi Kitajska z večjim zaupanjem sprejela krščanske vrednote in jih više cenila. duhovnik. Nekajkrat je prišel g. d?. A. Starc, nekajkrat pa g. M. La' movšek. Po maši sta se vedno zanimala za otroke in njihove zaposlitve. Tudi dežja ni otrokom v tej koloniji manjkalo. A to ni bila noben» težava zanje. Kopali so se vseeno, igrali pa so se pod slamnato streho in nekajkrat poslušali zanimive pripovedke. Tako so dnevi potekali z neizmerno hitrostjo. Kar naenkrat je priše' četrtek, 1. marca, zadnji redni dan kolonije. Ta dan je bil vsakemu otroku, podeljen znak kategorije, v katero je že definitivno spadal. Zelen» polžki, želve, pingvini in delfini so bili kmalu prišiti na kopalnih oblekicah in otroci so jih s ponosom nosili. Nato pa je prišla sobota, 3. marca. Bel avtobu-- je nabiral otroke, a tokrat popoldan. Za njim pa sta sla še dva druga, v katerih so se vozil' starši otrok. Vsi skupaj so se vozil» v Slogo na zaključek. Ob vhodu S0 si najprej ogledali razstavljene otroške izdelke. Bili so tam slikovito vezene vreče za kruh, delo deklic, izdelki iz gline (kipci, pepelniki vsi mogoči predmeti), delo vseh skupin. Starši so se nato približali bazenu, kjer so skupine, druga za drut?1' pod vodstvom prof. Francija Sušnika predstavljali svoje zmožnosti in znanje. Tam so čofotali, brcali in tud' elegantno plavali. Nato so na travnik pritekali drug za drugim na poZ'v svojih vaditeljev. Prvi se je predstavil' vaditelj Pavelj Fajdiga ml., ki je poklical svoje „zajčke;“ tako se je imenovala skupinica najmlajših. Nato je vaditelj Marijan Grohar poklical svoje „mucke“, skupino mlajših dečkov. Prišla je za tem vaditeljica Bernarda Fink in poklicala dekliško skupinico „rdečih vrtnic“, «ato je še vaditelj Gregor Batagelj Pozval skupino „štirinajstih bratov“, četrta skupina — dečki. V polkrogu so s pesmijo „Darujemo, Gospod', kot najlepšo molitvijo otvorili drugi del prireditve. Skupina za skupino 80 se potem predstavljali z nastopi. Na vrsti je bila gimnastika, petje, lahka atletika, folklora. Med vsakim nastopom so vsi skupaj zapeli eno °d pesmic, ki so jih skozi kolonijo prepevali.: Balonček in sonček, Pajek, Kekčeva pesem in Hvala, v zahvalo Vsemogočnemu, za možnost, ki so jo imeli, da so lahko obiskovali to kolonijo, tudi po zaslugah staršev. Zaključili so v krogu s pesmijo: Zahaja sonce, pada mrak. Nazadnje se je še slišal glasen: „Na svidenje drugo leto!" in v nepopisnem navdušenju so otroci in starši kmalu napolnili avtomobile in se poslovili od Sloge in od počitniške kolonije 1971. Kolonija je bila za otroke velikega pomena. Tako kot med letom slovenska šola daje našim otrokom slovensko kulturo, je hotela kolonija biti nje dopolnilo v poletnih mesecih tudi v splošni vzgoji, disciplini in strumnosti, le da na počitniški način. B F. Udeleženci počitniške kolonije ob bazenu v Slogi NAŠI MLADI « ROMANJU V LUJAN Že kot otroka so me starši peljali na romanje v Lujän. Prav tako je že neko splošno vzdušje v slovenski osnovni šoli napovedovalo vožnjo v Lujän, mašo v baziliki, procesijo, itd.. . . Seveda pranega smisla romanja nisem mogel dojeti, toda tako okolje me je vsaj čustveno vezalo na ta važni slovenski dogodek. V tem trenutku, ko so pa otroška leta za mano, in ko moram sam premisliti, kakšno je moje gledanje na romanje, ali kakšen pomen ima romanje v Lujän, sem pa res v zadregi. Po kratkem raz-mišljevanju lahko naštejem tri glavne razloge, ki — čeprav ne vsi popolni — me silijo priznati romanje kot pozitivno ravnanje vseh Slovencev. Vsakoletno romanje v Lujän je prireditev, ki zbere največ slovenskih ljudi v Argentini. Ogromno število navzočih priča, da se tukaj zbere nešteto takih, ki se med letom ne vidijo in si vsaj takrat podajo bratovske roke. Prav tako naše letno srečanje v Lujanu predstavlja nadaljevanje slovenske tradicije, ki je prav to: romanje. Po vsem, kar sem slišal in prebral, lahko trdim, da so romanja k Materi božji bila važni shodi v srcu vsakega Slovenca. Saj so Brezje in nešteto drugih krajev znani prav zaradi tega, romanje Slovencev k Mariji po pomoč in blagoslov. Lahko dodamo, da ni samo obujanje spominov, temveč tudi posredovanje nam mladim te lepe slovenske navade. Najtehtnejši razlog pa je seveda, da kot katoličani zaupamo V božjo previdnost in ljubezen. Zaupamo Bogu naše osebne probleme kakor tudi narodne, saj nismo osamljeni posamezniki, temveč vs: skupaj tvorimo slovensko skupnost v Argentini, živeči del naroda na drugih tleh. Dan skupne prošnje in prav tako skunne zahvale Romanje v Lujän spada v naše osebno in narodno živlienje, saj je Izraelovo ljudstvo stalno hodilo pod varstvom Vsemogočnega in tako dosnelo v obljubljeno deželo. Potem je ljudstvo pozabilo na ^°ga in „...Gospod je to vi del in jih zavrgel, nejevoljen nad svojimi sinovi in hčerami in rekel: — Skril bom pred njimi svoje obličje 'n gledal, kdaj bo njih konec...“, ker niso bili modri, pravi sv. Pismo. Upam, da bo ta sprejeta navada obstala med nami mladimi, ne samo kakor prazno ponavljanje, temveč kot živo doživetje letnega 'brskega življenja. Skoraj vse odvisi od nas! Pavel Za Bogom najrajši Marijo častim!... Mogočno buči, bobni po baziliki, kipi iz naših src pesem, vabeč k niej, ki nam stoji ob poti življenja. In obrazi kaj izražajo ob tako važnem dogodku? Morda veselje, s^rb, morda žalost, zaupanje, morda zahvalo, prošnjo... Pa čeprav ^jimo pred njo vsi enaki, je ta obisk v Marijino zemsko bivališče °Sebno, ljubo srečanje z najboljšo prijateljico. Trenutek, ko ji v naj-°U intimnem razgovoru zaupam vse o mojih in naših zadevah. In Pskje globoko v meni, a zelo blizu zaslišim glas tolažbe, razumeva-n,a, začutim topli njen objem. A to doživljamo vsi. Saj ni samo moja, aillPak naša Mati. V tem je ravno veljava skupne molitve, pesmi in Procesije. Ni nas sram dokazati zmedenemu svetu pravo vrednoto, in 0 v jeziku, v katerem smo ji zaupali že od začetka trpečo pot slo-J'PPskega naroda. Ni nas sram javno priznati to, kar čutimo do Ma-“re-Kraljice, to kar jo prosimo: ,. Bodi nam večni klic k lepemu, čistemu, Bogu podarjenemu živ-1eP.iu! Ana. 18 let {ati Bog ve, kolikokrat sem se že morala v življenju odločati. Odlo- . za velike, manjše ali pa tudi za neznatne stvari. Toda odločiti se 'e b'io treba. . Včasih odločiš sam, hitro. Morda potrebuješ le majhen svet pri-el-ia in vse je urejeno. So pa stvari, o katerih težko govoriš. Ali pa S’ da ti drugi ne morejo prav svetovati. e V takih slučajih se najlaže zatečem k Materi, saj vem, da mi ona °vo pomaga. Kdo bo otroku raje pomagal kot mati? Bo se znajdem pred težavo hitro, skoraj avtomatično privre pro- iz srca. Včasih se komaj zavedam tega. A ko se vse uredi, se ji le površno zahvalim. Le redkokdaj s: najdem čas in se ji „pošteno“ oddolžim. Pa čeprav bi se človek stalno zahvaljeval, bi bilo vedno premalo. Saj se skoraj ne zavedamo kaj vse nam Ona nudi tudi brez naših prošenj. Zato je prav, da vsaj en dan v letu v celoti posvetim Mariji. I11 to možnost mi nudi prav gotovo romanje v Lujän. In, Marija je tista, ki zbere okrog sebe vsako leto največ slovenskih sinov in hčera. Nikdar in nikjer jih drugače ne pride toliko skupaj. Kaj je lepšega kot mogočna zahvalna pesem vseh otrok njej ■ ' Materi? Ani — 20 let Šla mi jc kri v glavo, Gospod, in skoraj bi sc bil spozabil • • Zelo sem bil razburjen in nisem in nisem mogel jasno O1’' šiiti. Hvala Ti, da si mi pravočasno vlil potrpljenja. • Če bi bil sam sebi prepuščen, bi gotovo kruto vrnil zob zob — celo prijatelju, ki ga imam rad kakor sam sebe. Ranil je v najbolj občutljivo točko in v času, ko sem bil najslabše razpoložen. Ob takih trenutkih bi si moral prilepiti na čelo rdeč napis: »Pozor! Visoka napetost“. • Na zunaj nisem pokazal jeze — a v srcu sem kričal od bolečine, in tako skrito vpitje pa jokanje najbolj boli. Zavrela mi je kri v žilah in sem zgubil kontrolo nad seboj. Kar sem si najbolj želel, je bilo to, da bi se mogel čimprej in z užitkom nad njim maščevati. Hotel sem ga žaliti zares, globoko, Jezus. • Ko sem se umiril, sem še vedno sedel tako kot prej, in 0r> tudi. Zavedel sem se, da je bilo vse mirno, da nisem naredil ničesar, nad čemer bi se kasneje lahko vsi pohujševali. • Hvala, Gospod, da si bil pri meni in me pomiril. Hvala, ker si me zadržal pred maščevanjem! Rad bi bil sam in ne sam, oboje istočasno • Tako mi je, da ne trpim nikogar okoli sebe. Kakor bi se vsak človeški glas kot trn zadrl v razbolelo meso. Hočem biti sam. ^elim si popolnega miru, brezzračne praznine, neskončno kabino Popolnega molka — pogreznjeno vse skupaj v podzemeljsko tišino. Hrepenim po osvežujočem hladu, po zbrani samoti, po razgovoru s samim seboj — v tihoti. • A kaj pomaga, Gospod, saj Ti sam iz lastne izkušnje veš, c*a so tudi takšni trenutki polni skušnjav hudičevih. V sebi nosim kop skušnjavcev. In si spet želim biti sredi ljudi, Jezus, s Teboj. Pridejo trenutki, ko sam sebe ne razumem. Mi boš pomagal, Jezus, da se rešim iz tega Satanovega objema? Hočem živeti s Teboj in z dobrimi ljudmi. • Tako zelo sem duševno mrzel, hočem se ogreti ob tvojem ognju, Gospod. Prižgi v meni tako močan plamen, da bo raztopil fid, v katerem zamrzuje moje srce in življenje celo. Daj mi, Jezus, zadostne toplote, da bom potem mogel zate ogreti tudi tiste ljudi, •' so mrzli, kakor sem bil mrzel jaz. Dane.s jo v meni praznik, Jezus, in se Ti bočem zahvaliti • Današnji dan mi dobro obeta. Včeraj sem bil čisto pobit, danes pa sem se dvignil in zasijalo je sonce upanja na boljše. Med kako dobrimi ljudmi si mi namenil živeti, Gospod! Kot bi se vse svetilo v prešerno rdeči in zlatorumeni luči. • Včeraj se mi je ves svet zdel potopljen v pogrebno črno in v solzavo vijoličasto pobitost. Bil sem slabič, Gospod, siten in ne razumem, kako so me mogli prenašati. V njihovih očeh nisem zgubil ugleda in ljubezni. Dali so mi vedeti, da je vse to tako preprosto človeško — a pač, ker so oni res ljudje, celi, ljudje s srcem. Danes se tudi sam čutim bolj pristno človeka in ne le sanjavega ponarejenega igralca na odru sveta. Res se duševno dobro počutim, Jezus, najraje bi šel med ljudi in plesal v družbi prijateljev. • Tudi to me je včeraj pobilo, ker sem se posebno z nekom nenavadno podlo vedel. Danes bi naredil vse, da bi s pristno ljubeznijo, med štirimi očmi, popravil vse slabo storjeno. Zares, Gospod, hvala Ti za vse dobro! Greš, Jezus, z menoj? — na praznik življenja?! Bo še KO BOŠ DORASTEL... RENATA Brez dvoma je stvarnik podaril ljudem več vrst ušes. človek je prejel posluh, po katerem lahko sprejema tudi duhovnost. Da bi najboljša teh ušes lahko imela svojo lastno radost, je Gospod dodelil nekaterim izbranim duhovom dar, da poslušajo Njegovo melodijo in jo posredujejo drugim. Renata je prejela najboljši posluh. Starši so ji že zgodaj dali v roke violino in jo poslali študirat glasbo. Renata je sama že kar dobro igrala, včasih tudi skupno z drugimi. Kasneje si je kupila stereofonski gramofon. V prostem času, ko je končala študij, je poslušala glasbo, ki ji je najbolj ugajala: Bachove Brandeburškc koncerte in skladbe, Čajkovskega, Mozarta. Bartoka. Vedno bolj poredko je vzela svojo violino v roke. Veliki umetniki, ki jih je lahko poslušala, samo da je zavrtela gumb, so ji vzeli vse navdušenje. Zavračala je tudi povabila prijateljev, da bi igrala skupaj z njimi. „Če želite, pridite poslušat Menuhina, Schneiderhana, Paganini-ja. Kar nocoj vas povabim.“ „Kako da bi bilo to vseeno! Mi igramo za lastno razvedrilo,“ “o protestirali fantje terceta, ki so želeli, da bi skupno z Renato ustvarili kvartet. „Kadar ima nekdo posluh za to, kar se imenuje umetnost, ne u^ore biti več polovičar. Res pa je, da me to malo žalosti,“ je odgovorila Renata. „Če boš to izpolnjevala v vseh pogledih, se ti bo zgodilo kakor Aeoncagui, ki presega vse.“ „Kar norčuj se, vendar jaz nisem ošabna.“ „Ne, nisi, samo dvigaš se nad nami. Vendar pazi. Kdor hoče biti na vsak način vrh, mora sprejeti samoto.“ „Govoriš kakor delfijsko preročišče,“ se je nasmejala Renata, da bi odpodila stisko, ki ji jo je povzročal razgovor. „Zato ni treba biti prerok,“ je nadaljeval čelist. „Ti vzameš za 'ttero, ki se jo more doseči v glasbi, najpopolneje. če hočeš to delati tudi na drugih področjih, če imaš za življenjsko načelo merilo svoje dejavnosti popolnost, boš postala svetnica, ali pa boš padala iz ene žalosti v drugo, če hočeš užiti v življenju nekaj veselja, moraš pri-Znati človeško nepopolnost.“ „Moram delati kakor da bi Paganini in drugi ne obstajali?“ „Zakaj vendar? Saj obstaja tudi dobri Bog in mi ljudje moramo bivati s svojo majhnostjo v Njem. Ne igra vsak izmed nas svoje živ-'janje, svojo majhno violino kreposti, čeprav obstaja božja Popolnost?“ „Pridi, napni strune!“ Gusti Gebhardt M. Mt. * l|tli na naši poti skozi življenje lahko doživimo razne nesreče in polome. A Kristus nam želi vedno pomagati Otto Goldmann TUDI MALENKOSTI SO VAŽNE Moje delo je nepomembno. Tako govore nekateri, ker njihovo mehanično delo ubija duha. Osem ur stojijo na istem mestu, vedno delajo enake stvari, vedno dihajo isti zatohel zrak, poslušajo isti ropot. Ko končajo delo, se vrnejo domov utrujeni, obrabljeni. Tak;at nimajo niti volje niti moči, da bi šli na kak sestanek, da bi vzeli v roke knjigo in kaj prebrali. Počutijo se izžeti, kakor boksar po izgubljeni bitki. Da, to se dogaja danes, ko je delo mehanizirano in zato brezosebno. Se ti zdi, da je tvoje delo nepomembno, da je samo dolga m dolgočasna zbirka malenkosti? Dobro. Poslušaj, tudi malenkosti so lahko zelo važne. Pritisniti na gumb, samo premik vzvoda lahko osvetli vso tovarno, ki je bila v temi, lahko pa tudi vzame tok mestu in vsi prebivalci ostanejo V popolni temi kljub modernim električnim napeljavam. * Nekoč je veliki Michelangelo — gotovo poznaš katero izmed njegovih genialnih stvaritev — klesal velik kip. Vsak dan je prišel v delavnico njegov prijatelj in ga opazoval. Lepega dne mu je rekel: „Ne vem kaj bi lahko še izpopolnil na tem kipu. Z najboljšo voljo ne morem najti nobene razlike med včeraj in danes.“ „Vendar,“ mu je rekel Michelangelo, „poglej, prijatelj, tukaj sem moral popraviti ustnici; tukaj gube na tuniki, izpopolnil sem tudi žile na roki.“ „Ah, to so samo malenkosti, male podrobnosti,“ je povedal svoje mnenje prijatelj. „Res je,“ je priznal Michelangelo; „samo malenkosti so, vendaJ' vse malenkosti skupaj ustvarijo popolno delo, stvaritev. In popolna stvaritev ni malenkost.“ Vidiš, prav tako bi morali misliti mi. Tvoje delo, ki ga opravljaš’ ie morda nepomembno, če ga pa gledamo kot del celote, je važno-Vprašaj se: „Kaj bi se zgodilo, če ne bi bil na svojem mestu? Tako lahko razumeš, da je tvoje delo potrebno in ima svojo vrednost- Delo ni kratkočasenje. , S tem, kar smo do sedaj o delu povedali, pa še ni rečeno, da :b delo zabava, ki nam prinaša samo veselje. Tako je bilo še takrat v začetku zgodovine, ko je človek še spoštoval božji red, ko je bil še božji prijatelj, ko je živel, kakor Je Bog hotel. Takrat je vladala v svetu harmonija, čudoviti red; Va,i živa bitja so služila človeku, človek pa je služil Bogu. To je trajalo do tedaj, ko je človek zaradi napuha razrušil ta l-d- Prelomil je pokorščino Bogu. čudovit red se je spremenil v tlfJ'ed; to je bila posledica greha. Takrat je Bog razsodil: „V potu Sv°jega obraza boš jedel kruh.“ * Kristus je prišel na svet in nered se je spremenil v red; iz freha nam je dal milost. Vendar so ostale posledice nereda: delo j® ostalo breme in trud. Tudi Kristus se je podvrgel delu; skromnemu in nepomembnemu. Živel je življenje dela in truda. Ti in jaz, vsi kristjani smo poročanj, da sledimo Kristusu. S svojim delom smo deležni Kristusovega križa. Na ta način to, kar je težko, to, kar je na videz ne-f°niebno, dobi svoj smisel. Se zavedaš sedaj, da ima za kristjana delo svoj pomen, ne samo zaradi plače, ampak tudi — in ne na 2adnjem mestu — zaradi dela samega? Sefa ni. Kadar šefa ni, se lahko dela — ali bolje rečeno: ne dela — iar se komu zljubi. Kadar kdo pojmuje delo le kot breme ali le llaČin, da zasluži denar, tedaj to stori. Vendar tisti, ki ve, da izpolnjuje božje naročilo, pod božjim varstvom, ve, da tega ne sme storiti. žalostno je, kako nekateri izkoriščajo odsotnost šefa in kako ^enkrat začno delati, kadar se zasliši opozarjajoč vzklik: „Pazite, stari gre!“ To je gledališče najnižje vrste, prizor hinavščine. Nastopajoči also vredni zaupanja. „Industria Argentina” Tako piše na proizvodih, ki jih narede naše tovarne. To po-^cni, da smo na nek način vsi sodelovali pri izdelavi teh produk-)v i se pravi, tudi mi smo odgovorni za njihovo kakovost in njihov S*°ves. Zaradi tako velikih možnosti prevoznih sredstev je tudi trgovski Sv°t postal majhen. Proizvodnja in pridelki neke države tekmujejo s pridelki druge države, če je naše delo počasno in slabo, dvigne ceno proizvodnji m pade njen sloves. Očividno je, da na ta način ne bomo dosegi' uspehov. Vidiš, kako je ena stvar odvisna od druge? Naš pogled, naš odnos do dela se na nek način odraža na proizvodnji pri mednarodnem izvozu, ali pa v kateri koli izložbi našega mesta. Življenje je tako, da smo na nek način vsi med seboj povezani. Vsi tvorimo veliko, živo skupnost, zato se moramo med seboj podpirati ; drug za drugega smo odgovorni. (Po knjigi: „Ali je najvažnejše služiti denar?“) M. MOJA VEČERIVA MOLITEV ZVEZDICE PRIHAJAJO SVETIT K HIŠICI NAD POSTELJO. TODA PREDEN TI REČEM „LAHKO NOČ, JEZUS MOJ!“ TE MORAM ŠE NEKAJ VPRAŠATI (DRUGIM BILO BI LE r SMEH»- KADAR TI BO PRAV, ODOVORI. (ZDAJ NE VEM ŠE VSEH BESED.) ZAKAJ SO STARI LJUDJE TAKO ŽALOSTNI? ALI NISO SKORAJ NA KOLODVORU V VLAKU V SVET BOGA? ALI NI TAM VSE LEPŠE KAKOR PRI NAS DOMA? BOLEZNI NI. SMRTI NI. GOLJUFIJ NI NE GRDIH STVARI. VSEPOVSOD DRHTIJO KRISTALI. VSEPOVSOD POJO LUČI. ZAKAJ STANUJE PRI STARIH LJUDEH OBUP? 1EZUS, LAHKO NOČ! KO BOM STAR, BOM ZMERAJ TE PRIČAKOVAL NIČ ME STRAH NE BO TEBE. ČISTO NEZNATEN BOM, KOT ONI CESTNINAR V TEMPLJU, KI NAŠEL JE BOŽJI NASMEHI PRAVZAPRAV BI RAD ŽE ZDAJ Z MESCEM PLEZAL Z RAJSKEGA ZIDE- PRITISNIL LICE — ZA HIP LE — H KLJUČAVNICI. . . Vladimir K°s // Skušnjava na štirih kolesih Saj poznate primer, ko se fant Ustavi z avtom pred dekletom na ®esti, zabrni z motorjem, močne-kot je potrebno in jo povabi "ba sprehod“. Nekaj podobnega He,n sama videla na enem od zadnjih pustnih večerov. S prijatelji-Caaii smo se vračale še niti no tako zelo pozno domov. Kakih ^'ajset metrov pred nami je sta-0 neko dekle in čakalo kolektiv, ^jmo je pridrvel „Torino“, na-■asč zacvilil z zavorami, zaprl ^ekletu pot in jo na vsak način hotel zvabiti v avto. Ko sem se ^•■la, se ga je dekle še vedno bra-Kaj naj bi naredila v ta-em primeru, če bi bila jaz sama 11 hi se mi zgodilo kaj podobne «a? Veš, ni bilo najbolj primerno, a ste dekleta brezbrižno odšle in bUstile ono, da se je sama otepala ^s’ljivca. Prijazno bi lahko vpra-,. G. če potrebuje pomoč. Morda 1 dobile v zahvalo odgovor „Kaj Vas briga“ ali pa morda tudi ne. drugi strani pa tu ne gre Za »ugrabitev“, marveč za nadle-^vanje. ße te täko obnašanie res 0 kija, potem se ni bati, da bi te kdo res s silo zvlekel v avto, saj znaš kričati na pomoč — če treba. A ne boj se, fant navadno raje išče hitrega „uspeha“, ne problema. Večja nevarnost je, da te fant in „Torino“ premotita in da po nekaj tihih ugovorih sama zlezeš v avto. Skratka — gre za notranjo trdnost. Svojo voljo imaš, ne pusti se strahovati in moli za prisotnost duha, ki je vsaj toliko važna kot pogum. Ne pozabi moliti, kajti glavni sovražnik je v tebi — ne v avtu! Le pogum! Pomagajte mi. «la bom verovala Kako zelo zamenjavam včasih vrednost stvari. Bolj me skrbi, če bo nova obleka prav narejena kot pa to, kako sem se isti dan vedla s starši. Celo Boga kdaj odrinem na drugo mesto. Več mi je za prijateljico ali za fanta, za Boga pa ne najdem časa in me to niti zadosti ne skrbi, čeprav še verujem. Odkod to? Ali zgubljam vero? Komaj smo Boga zavestno postavili na drugo mesto, smo v resnici že izgubili del naše vere. Če močno in živo verujemo, po- tem je Bog središče življenja — vsaj — kot rečeno: v naši volji, to je, zavestno. Vendar ljudje smo navadno šibki in tudi ob spoznanju, da je Bog prvi, — delamo, kot da bi ne bil. To pa ni nujno izguba vere, marveč naša šibkost, mlačnost, malomarnost, itd. V resnici gre tudi pri tebi verjetno za to slabost, ki jo je treba preganjati z molitvijo, z 'zakramenti (spoved, obhajilo) in z dobrimi deli. S prakso se nam vera krepi ir‘ Bog postaja vedno bolj pričujoč tudi v našem vsakdanjem življenju. Si kdaj pomislila, da je Boi? tudi v ljubezni, ki jo čutiš do fanta — če je ta ljubezen čista in lepa — da je prijateljstvo božji odsev, da je celo v težnji, da b' bila lepa, prikupna, božja volja-On je povsod. Nauči se Ga gledati in razgovarjati se z Njim o vseh malenkostih življenja, pa boš p°' stajala bolj in bolj — zrela, to je-usmerjena tja, kamor te klice Stvarnik. Verska kriza našega časa po sodbi nekaterih znanih teologov 1. Henri de Lubac I). J.: Reformni poizkusi, s katerimi nas danes napadajo, se nanašajo na tri temeljne postavke: vera v o-sebnega Boga; vera v Jezusa Kristusa in slednjič vera v vlogo Kristusove Cerkve. 2. Hans Urs von Balthasar: Položaj Cerkve je danes krvavo resen. Kaj se vse danes pridiga! Vse se postavlja v dvom: učlovečenje, križ, vstajenje, vnebohod, binkošti — vse naj ne bilo nič drugega kot mitične podobe, ki jih je Bog v preteklosti dopustil, ki jih je pa danes treba nadome-mestiti z drugačnimi načini, izražanja. Pluralizem mnenj je dovoljen celo v bistvu dogem. . . 3. Jean Danielou D. J.: Treba je govoriti jasno, da postavim0 kristjana pred odločitev, ki se jih1 2 v tem trenutku nalaga: za Bog0 ali proti Bogu... Velika kriv» vera 20. stoletja bo brezreligi021' no krščanstvo.. . Vprašanje o B°' gu je vprašanje, ob katerem k'’ jutri prišlo do velike ločitve tlu' hov, najprej med kristjani sJl mirni. 4. Karl Rahner D. J.: V prihod' njih letih bodo nekrščanske zm° te vstale v Cerkvi sami... Z močjo moramo braniti tradicij0, in zmote o Bogu, Kristusu, Cer^ ^asno zavreči in obsoditi. RAST roj abitiirientov srednješolskega tečaja v Bariloeah Postaja Constitucion. Točno o!) Ut'i odhoda je jnitegnil vlak in odpe-*jal RAST na težko pričakovane počitnice. še zadnji pozdrav skozi okno Vseiu dragim, ki so nas spremili, in *e so nam izginili izpred oči. Devetintrideset ur vožnje nam je hitro minilo in že smo zagledali v daljavi vrhove gora in temno modro iczero. Postaja v Bariločah. Nahrbt-niki, šotori, zaboji s hrano so z nami V|'ed čakali in pričakali g. Jureta in Pičila, ki sta nas vse s pomočjo usluž-neRa g. Revna kaj hitro spravila v Planinski STAN. Umivanje, razkladanje, kuhanje in priprava za prihodnji dan so nam vzeli ves čas. Pcva noč v Bariločah — bila je krat ka> saj nas je zgodaj prišel iskat Gordan, da nas odpelje na Catedral. Zjutraj so sc nam pridružili še slo-v*liski bariloški študentje Mirica, Ma djaž jn Marko. Razpoloženje je bilo v je sonce že toplo grelo. Hajdi v rsto in na pot. Za večino prva pot ^ Kore. Nahrbtniki so bili dovolj tež h da nismo preveč hiteli — pa so l1ckateri fantje le prišli strašno hi-,r° do prvega cilja: Pod Skalco. Se-^eda so se potem vrnili in odvzeli aletom nahrbtnike, da so laže pri-s,)ele do cilja. Zvonček pri znamenju škofa Rožmana je veselo zvonil in oznanjal, da so prišli slovenski študentje v gore — korajžni in veseli. Po prvem obedu v gozdu in počitku je K- Jure maševal in nas navduševal za božje prijateljstvo. Gospod je ta dan obhajal obletnico nove maše, česar smo se pri božji daritvi spomnili. Po opravljeni zahvali mu je Terezka čestitala, ostali smo zapeli. Nahrbtnike je bilo treba spat naložili na rame — dekliška so se kar upogibala, in začeli pot k Tončko vemu jezeru, ki leži v objemu skalnatih vrhov Catedrala. Proti večeru smo po trdem snegu prišli v planinsko kočo Frey. Ker še ni bila oskrbovana, smo bili čisto sami v njej. Kako prijeten občutek! Ob prihodu so nam od jezerske strani prišli nasproti trije Severnoamerikanci ki so ta dan preplezali glavni vrh Catedrala. Hitro smo se sporazumeli in že bili prijatelji. V gorah: lep nasmeh in prijazna beseda, pa se srca znajdejo v prijateljstvu. Na naše povabilo s ; po večerji prišli k nam iz svojega šotora. Veselo smo prepevali, nekaj mi, pa zopet oni, dokler se nismo uglasili v nesmrtni melodiji: „Sveta noč, blažena noč!‘‘ Potem prvič na planinske pograde! Dobro smo spali v varstvu skalnatih gora! Ko je bilo sonce že visoko, se je le začelo premikati v koči, pa niso bile miši, čeprav jih je bila vsa hiša polna, am- pak dekleta, ki so začela pripravljati zajtrk. Ko je topla kava že vabila na štedilniku, so šle klicat fante, pa so vsi, sicer že zbujeni, protestirali, da ura še ni deset, da smo se zmc nili, da vstanemo ob desetih. Nazadnje se je v koči le oglasila molitev vseh in lonci so bili kmalu izpraznjeni. Dopoldne je vsa četa odrinila k Šmolovemu jezeru. Pot je vodila večinoma po samem snegu. Jezerce je bi lo še skoraj vse zamrznjeno. Kepanja ob jezeru pa kar ni bilo konca. Prvič v našem življenju lete snežne kepe naokrog. Posebno Franci je agi len, vsakega pozdravi z belimi kristali. Koliko veselja in zabave, dokler ni začelo snežiti, le bolj na ra hlo, vendar iz neba padajo snežinke. Lovimo jih na roke, ogledujemo, pa že izginejo. Tine nam je medtem ped skalnatim zavetjem pripravil okusno malico, katere se res nismo branili. Pot navzdol je bila 1«-žja, a za malo skupinico, ki je zašla med skale, kar nevarna. Jani se je še danes spominja z nekoliko groze, saj je bilo treba preiti ozko skalnato polico. Srečnih, a premrzlih obrazov, smo spet v topli koči. Veter zavija okrog oglov koče, mi pa zbrano sodelujemo pri sveti maši. Dve sveči in šopek prvega gorskega cvetja krasijo preprost oltar. Naše duše pa s pesmijo hvalijo Stvarnika za vse lepote, ki nam jih je dal. Po večerji se spet oglasi skupna pesem. Magda in Jani nam v prijetnem duetu zapojeta „Ko zlato sonce gre za ogre spat...“ — pesem, ki nas za tih trenutek povede k našim mamam... Pa že je sPet veselje na obrazih, ko poslušamo zavijanje burje in s pesmijo o Burji-Pozna ura nas je končno le ugnala Drugi dan je nedelja — zadnji dan leta. Za slovo Pavel napiše P** sem v planinsko knjigo, Magda i’-1 Marko jo okrasita in vsi se podpišemo, da bo za spomin na prvi obisk slovenskih študentov. Hitro se spuščamo do Pod skale«. Tam nas že čaka mala slovenska družba z dr. Arkom. Vsi skupaj zberemo ob oltarju — spomeniku škofa Rožmana, navdušenega gornika — k sveti maši. Zelena streha visokih dreves nas varuje, ko zauživamo Gospodovo telo in kri. Dežurni po maši hitro skuhaj0 okusno polento in nam postrežejo-Treba se je pripraviti na odhod, skupina dr. Vojka navzgor, mi navzdol do vasice Catedral. S kakšnimi čudovitimi šopki so prišla dekleta ih1 podnožja! Zopet na omnibus in 0° Camparia-Zvonarja. Tam z dovoljenjem g. Flereta hitro na sedežnico in kmalu bingljamo z nogami P° zraku. Prijetna je ta vožnja navzgor, še prijetnejše presenečenje na vrhu hriba — prekrasen razgled-Vse naokrog jezera, gore, hribi, človek bi stal in gledal in se ne naveličal gledati, a že nas vabi moderno urejena kavarna in v njej prijavni gostitelji. Tu se bomo torej poslovili o** starega leta. V lepem družinskeu1 vzdušju poteka večerja in večer, a3' i® poleg nas prišlo sem še precej druKih bariloških in buenosaireških Slovencev. Okrog polnoči pride naš Prijatelj Ciril z žerjavico in kadilom, 6ai je nocoj drugi sveti večer! Po-kadi prostore in skupno zmolimo pred jaslicami: „Ki si ga Devica rodila“ r°I>lo in lepo nam je pri srcih in ko Be začne sv. maša, študentke in štu-^e,'tje berejo berila, vodijo mašo, se ?ahvaljujejo in prosijo Gospoda za srečo v novem letu. Božične in ma-BPc pesmi segajo globoko v srca in v P’arsikaterem očesu lesketajo solze. Po sveti maši si žarečih lic vo-Br igre, v katerih zmaguje zavo-far Marijan. Veselje traja, dokler Jutranja zarja ne razsvetli Zvonar-ja iu njegovo čudovito okolico. Po-sPali sm() y spalnih vrečah na tleh in ^oti poldnevu spet oživeli pri po grajenih mizah, — saj smo radi ostali tam na povabilo Cirila, ge. Majde in slovenskih dekličev, ki tam strežejo. Ura se je bližala drugi, zato smo morali pohiteti z odhodom z Zvonarja. Ker je sedežnica ta dan počivala, smo peš pohiteli navzdol, kjer sta nas že čakala s svojima avtomobiloma ravnatelj sred. tečaja Marko Kremžar in arhitekt Marjan Eilctz, da nas odpeljeta na polotok sv. Petra. Naložili smo se še na Cirilov avto in kmalu smo bili na polotoku. Na obali jezera, med grmi cvetočega šipka, fantje pod Tinetovim vodstvom brž postavijo šotore, pripravijo drva in ognjišče za naš tabor. Imamo lep razgled na Capillo, Lopez in Zvonar. Štirje dnevi taborjenja so pred nami. (Bo še) M. Mž. Svetniki iz mesti in kosti BAZILIJ IN EMILIJA oče in mati štirih svetnikov Cerkve krščanskega Vzhoda slave 30. maja god svetih staršev Ba~ zilija in Emilije s posebno pozornostjo. Uporabljajo lahko zgovorno in močno besedo sv. Gregorja Nacijanškega, ki je oba dobro poznal in ju upravičeno občudoval zaradi krščanske vneme in izrednih kreposti. Če so otroci spričevalo za starše, potem to velja za Bazilija in Emilijo v veliki meri: imela sta deset otrok in med njimi štiri znane svetnike: Bazilija Velikega, Gregorja Niškega, Makrino in Petra. Njuno življenje je bilo polno krščanske družinske ubranosti, na zunaj pa polno težav, ki sta jih junaško prenašala. Oče Bazilij Bazilij je imel že sam izobražene in premožne krščanske starše. Ob Dioklecijanovem preganjanju sta zapustila dom in se sedem let skrivala po kapadokijskih gorah. Ta čas je bil Bazilij prisiljen, da se odpove ugodnostim bogate hiše, pa je to rad storil iz mladostne navdušenosti za Kristusa. Po letu 313 so se vrnili domov, vedno pripravljeni na' nove pre- izkušnje, ker so se na Vzhodu P°' navijala obdobna preganjanja P0(* cesarjem Licinijem tja do leta 324, ko je tudi tega cesarja, svojega prejšnjega zaveznika, moral Konstantin Veliki odstraniti. Bazilij sam si je pridobil velik0 izobrazbo in je do smrti ljubil d° bre knjige. Bil je v mestu Cezare-ji (Kapadokijski) odvetnik in učitelj govornitva Več kot za zunanjo čast se je prizadeval za osebne kreposti in vzgojo velike družine, ki jo je premišljeno vodil h Kristusu, svojemu najvišjemu Gospodu, ki ga je upošteval bolj kot vse zemeljske oblasti. Za božjo čast io blagor Cerkve je bil vedno pripravljen vse žrtvovati. Mati Emilija Njegova žena Emilija je bila s‘-rota že od otroških let. Njen oče bil mučenec. Njena telesna lepota J1 je bila bolj vir skrbi kakor ponosa-Hotela je z gorečnostjo mladih kri' stjanov ugajati le Bogu in se odlikovati z življenjem, ki naj bo Raga vredno. Bila je vesela, ko jo 3C zasnubil in poročil mladi Baz'!'1; saj ga je že prej spoštovala zarad' ^lednega obnašanja, možatosti in Modrosti. Svetnik v sreči in v trpljenju Tako sta si Bazilij in Emilija jedila prijeten dom in si vzgoji-a družino, kjer je bilo božje ime in versko življenje vedno v najve-časti. Pri desetih otrocih zeb sličnih značajev je bilo mnogo riIda in preudarnega razmišljala. kako bi jih obvarovala pred ^evarnostmi v svetu, pred napu-0ll:i, ki se je ob velikih sposob-^astih povsod ponujal, predvsem ,)a. da sta jih vodila h krepostne-’aa in delavnemu življenju. V družini je bilo živahno, a brez fasvetne razposajenosti. Medsebojna Povezanost pa tolikšna, da je da za zgled drugim krščanskim 1 Jažinam v Cezareji. Bazilij je sam . '‘oko učil spoznavati sveto pismo n °b ..Knjigi modrosti“ je iskal na-v°dil za vzgojno delo. Za družino je bila velika žalost. 0 Je Bazilij umrl okoli leta 349 TT kmalu potem, ko se mu je ro-deseti otrok. Vdova Emlija je n ZauPanjem v Boga, ki je Oče ■setn ljudem, nadaljevala vzgojno ^ lzobraževalno delo otrok ter po • gazaJa silen pogum. „Kot močna ,e.na<< je hotela otrokom nadome-, di tudi njihovega očeta. Vse otro-0 je spravila na varno samostoj-” P°t v življenju. Ko so bili vsi dani in preskrbljeni, je hotela jj. je dni v miru živeti v premi- vanju, v notranji povezanosti Odrešenikom, katerega je vse življenje spremljala in mu služila skupaj z možem, v letih kratke družinske sreče in v časih trpljenja. Umaknila se je v samostan Ama-sa, kjer je pred njo že živela in delovala njena hči Makrina. Dočakala je tam visoko starost in umrla (najbrž) leta 372. Ob njenem slovesu s tega sveta sta bila navzoča njen sin Peter in hči Makrina, obadva poznejša svetnika. Vzhodna Cerkev se ob njunem godu 30. maja spominja vseh sorodnikov te pobožne družine. To je bilo v 4. stoletju... In pri nas leta 1945? Ali ni bilo mnogo Bazilijev in Emilij, ki bi jih prav tako lahko skupaj z njihovimi otroki častili nekoč med svetniki mučenci? Prosimo za proglašenje naših svetniških kandidatov iz časa komunističnega preganjanja, pril poročajmo se jim in jih posnemajmo v zvestobi Bogu do smrti. Hudičev advokat Morris West - Jože Škerbec Njegovo blagorodje se je od srca nasmejalo, ko mu je Meredith ves zbegan priznal svojo dopoldansko onemoglost. „Sijajno! Še vas lahko spremenimo v podeželjana! Ali ste imeli prijetne sanje?“ „Nič nisem sanjal,“ je odvrnil Meredith malce nerazpoložen, „in to mi je prav tako dobro delo kot spanje. Toda delal sem malo. Pre- listal sem nekatere izjave pred kosilom, toda zde se mi malo zadovoljive.“ „V kakšnem smislu?“ „Težko je to opredeliti. Izjave so pravilne. Vidi se, da So rezultat skrbnega spraševanja. Toda, kako bi razložil? Ne nudijo jasne predstave ne o Giacomu Neroneju ne o pričah. In za naš namen je oboje važno. Verjetno bo postajala P0' doba zmeraj bolj izrazita, čim bolj bom napredoval z branjem, toda za zdaj ne vidim jasnih profilov. Škof je prikimal. „To je bil tudi moj vtis in j® bil eden izmed razlogov za moj dvom o tej stvari. Izjave so vfle podobne istemu vzorcu. Ni spornih ali pa nasprotujočih si elementov-In svetniki so silno sporne osebnosti!“ „Pač pa imam vtis, kot da nekaj skrivajo,“ je pripomnil Meredith^ „Ravno to sem vam hotel reci-Škof je spil požirek vina in porni' slil, predno je začel pojasnjevat'-„Tako je, kot če bi bil del prebi' valstva prepričan o svetosti te?3 človeka in bi jo hotel dokazati za vsako ceno.“ „Kaj pa drugi del?“ „Po vsej priliki je odločen, ne reče ničesar ne za ne proti “ „Prekmalu je še, da bi mo!?e presojati,“ je dejal previdno redith. „Nisem še niti prebral n1' ti preštudiral zadosti. Toda ton jav, ki sem jih pregledal, je kako prisiljen, kot če bi pricC govorile v novem jeziku.“ »,Prav to je,“ je vzkliknil škof z živim zanimanjem. „Zanimivo je, Prijatelj moj, da ste vtaknili prst v problem, ki me skrbi že dalj ča-sa: gre za vprašanje verodostoj-Pega občevanja med klerom in laiki. Ta težava še narašča, namesto da bi se manjšala, in otežkoča ce-'o blagodejno zaupnost spovednice, klenim, da je korenina problema v tem, da je Cerkev teoki’acija, k'f j° vodi duhovniška kasta, katere uda sva tudi vi in jaz. Imamo poseben jezik, svečeniški, če hočete, formalističen, stiliziran, čudovito Prikladen za legalne in bogoslovne opredelitve. Imamo pa, na žalost, tudi svojsko retoriko, način gonjenja, ki kot politična retorika veliko besediči, pa malo pove. Toda Pd nismo politiki, ampak učitelji, Učitelji resnice, ki jo oznanjamo kot bistveno za zveličanje človeka. Toda kako jo oznanjamo? Gonimo kratko malo o veri in upa-uju, kot če bi izgovarjali čarobno formulo. Kaj je vera? Slep skok v kožje naročje. Dejanje, ki ga navdihuje volja in je naš edini odgo-v'°r na strašno skrivnost: od kod Pohajamo in kam gremo. Kaj je Upanje? Zaupanje otroka v roko, k* ga reši groze, ki ga ogroža v foPii. Pridigamo o ljubezni in usmi-Jenju, a malokrat povemo, kaj Pomenita: roke, ki delajo v nesna-bolniške sobe in čistijo kužne s'filitične rane. Govorimo vernikom ,ledelj0 za nedeljo, toda naše bese-jim ne gredo do srca, ker smo Pozabili materin jezik. Ni pa bilo 2theraj tako. Govorov sv. Bernar- dina Sionskega danes skoi’aj ne moremo ponatisniti, toda šli so do srca, ker je resnica, ki so jo vsebovali, bila ostra kot meč in prav tako skeleča.“ Prenehal je in se nasmehnil, kot če bi hotel pi*ositi oproščenja zavoljo zanesenosti. Po kratkem premolku je dejal mirno: „V tem je problem z našimi pričami, monsignor. Ne razumemo jih, ker govore, kot jim mi govorimo.“ „Kako se jim bom pa mogel tedaj približati jaz, še posebno jaz?“ je vprašal Meredith s poredno ponižnostjo. „Z materinščino,“ je odvrnil škof Avrelij. „Vi kot oni ste se rodili intcr faeces et urinam, in oni bodo iznenadeni, ko bodo videli, da vi tega niste pozabili. Povedano po pravici, nemara bodo hudo presenečeni.“ Kasneje, ko je sonce žarelo v zaprte polknice in so pametni južnjaki dremali med vročimi urami, je Blaise Meredith zleknjen na postelji premišljeval škofove besede. Bile so pravilne in on se je tega zavedal. Toda navada let je bila močna: navajala ga je, da je skrbno izbiral milejši izraz namesto pravega; duhovniška [spodobnost naj bi terjala, da se jezik sramuje omenjati telo, ki ga je spočelo, in in vzvišeno dejanje, ki mu je dalo bitje. Pa vendar je sam Kristus govoril naraven jezik in uporabljal ljudske izraze. Govoril je o mato-’ ri, ki ječi v porodnih bolečinah, o skopljencih, o prešuštni ženi, ki je ni zadovoljilo več moških, ki so šli skoz njeno življenje, in je živela spet z drugim moškim, ki pa tudi ni bil njen pravi mož. Jezus je jedel s cestninarji, pil z javnimi grešnicami in se ni branil balzama, s katerimi so ga mazilile roke, ki so ljubkovale telesa moških v neštetih nočeh sladostrastja. In Giacomo Nerone? Ce je bil svetnik, je bil kot njegov Učenik. Če pa ni bil, bi se pa resnica o njem kot človeku tudi mogla izraziti v preprostem jeziku spalnice in krčme. Ko se je popoldne nagibalo k večeru in je sveži zrak prodiral v stanovanje, je Meredith začel počasi umevati opravilo, ki ga je imel pred seboj. V prvi vrsti je bilo vprašanje takta. Čeprav so obvestila bila objavljena in oba glavna funkcionarja določena, sodišče še ni bilo sestavljeno. Ker bodo vsa pričevanja pred sodiščem pod prisego in molčečnostjo in ker ni imelo smisla, da bi zapravljal čas z lahkomiselnimi ljudmi, ki niso marali sodelovati, jih je bilo treba preskusiti najprej v zasebnih razgovorih brez predhodne prisege, podobno kot preskusi civilni advokat svojo priče, predno jih predstavi. Intervjuvala sta jih že Battista in Saltarello, katerih izsledke je imel v rokah. Toda onadva sta bila krajevna duhovnika in lahko so domnevali, da sta vsaj nepristranska, če že ne očitno naklonjena svetniškemu kandidatu. Njegov položaj je bil čisto drugačen. On je bil tujec, vatikanski funkcionar, podložnik angleške krone. Že sam značaj njegove naloge ga je delal sumljivega in če bi bili vmes še svetni interesi, ki so nedvomno bili, je lahko računal na dejavno in mogočno nasprotovanje. Tisti, ki so pospeševali svetnikovo zadevo, bodo pazili, da ga bodo tako vodili, da bi se izognili vsaki sporni informaciji. Ce so pričali v prid Giacoma Neroneja, ne bodo spremenili svojih izjav pred hudičevim advokatom. Upogniti bi jih bilo moč le s sodnim pozivom-Gotovo bi bilo norost spletkariti v božjih zadevah, toda bilo je tolike norosti in spletkarjenja znotraj Cerkve kot zunaj nje. Cerkev je tudi človeška družina in niti Sveti Duh ne daje nikomur zagotovila negrešnosti. Po vsej priliki bi bili zanj najboljša priložnost tisti, ki so doslej odrekli pričevanje. Nemara ne bo lahko odkriti, zakaj nekateri ljudje ne verujejo v svetnike in imajo njihovo češčenje za škodljivo firaznoverje. Ti bi bili pripravljeni razodeti kar koli, kar bi odkrilo blatne noge ljudskega malika. S° tudi ljudje, ki sicer verujejo v svetnike, ki pa ne marajo imeti nobenega opravka z njimi. Za družbo so jim nadležni, saj so jim nji' hove čednosti kot trajno očitanje-Nihče ni bolj svojeglav kot katoličan, ki je v sporu s svojo vestjo-Nazadnje so tudi taki, ki oklevv jo razodeti dejanja, ki so ugodno za kandidata, ki pa njim jemljejo dobro ime. Naslednji problem bo poiskati te budi. Po Battistovih in Saltarello-vih spisih so vse ugodne informa-oije prihajale iz Gemella Maggio-re, cvetočega naselja, in vsa za-Vračanja iz njegovega zaostalega dvojčka z druge strani doline. Razloček je bil preveč očiten, da ga ne b' koj opazil, in preveč izumetničen, da bi ga kar na slepo sprejel, ^leredith je sklenil, da se bo o njem Porazgovoril s škofom pri jedi. Njegovo blagorodje je načelo vPrašanje z večjo previdnostjo kol običajno. „Tudi zame je bila to ena najbolj osupljivih značilnosti 'Tnašanja. Dovolite mi, da vam ka predstavim v perspektivi. Trnavo dvoje naselij, dvojčka po imenu po naravi, ki čepita na dveh Arhovih istega pogorja. Kaj sta b*li pred vojne? Tipični kalabrij-8bi revni gnezdi, zaostali vasi, v katerih so prebivali najemniki od-8otnih gospodarjev. Glede zunanjega videza in življenjske ravni ni bilo med obema vidne razlike, ra-Zen da je v Gemello Minore bivala Padrona, Contessa de Sanctis..." 8kof je podčrtal premolk z ironijo. •,Grofica je zanimiva ženska, ^ad bi vedel, kaj boste vi o njej Mislili. Vi boste njen gost, ko bo-8l-e šli v Gemello Minore. Vendar njena navzočnost ni ne prej ne slej 8Premenila v ničemer položaja kra-Javnega prebivalstva... Prišla je v°jna. Mlade moške so odpeljali v v°jsko, za obdelovanje zemlje so °stali starčki in ženske. Zemlja je bila siromašna in v teku let je obubožala še bolj. Na žetve je bil državni davek in ko so še lastniki pobrali svoj delež, je ostajalo za kmete prav malo in lakota je bila pogosta v tistih hribih. Sedaj pride v takšno stanje človek, tujec, ki se predstavi kot Giacomo Nerone. Kaj vemo o njem?“ „Prav malo,“ je dejal Meredith. „Pride od neznano kje, oblečen je v kmečke cunje. Ranjen je in bolan za malarijo. Trdi, da je dezerter iz bitk na jugu. Kmetje ga sprejmejo, ne da bi ga kaj spraševali. Oni imajo sinove, ki so daleč. Ne simpatizirajo z izgubljeno stvarjo. Mlada vdova, Nina San-duzzi, ga sprejme v svojo hišo in mu streže. Združita se in on jo zapusti, ravno ko je noseča.“ „In tedaj ?“ ga premeteno vpraša škof. Blaise Meredith je v zadregi skomignil z rameni. „Tu je, kjer se zgubim. Izjave so zmedene, priče nejasne. Govore o spreobrnitvi, o vrnitvi k Bogu. Nerone zapusti hišico Nine Sanduzzi in si postavi bajto v najbolj pustem kraju doline. Zasadi vrt. Prebije ure v samoti in kon-templaciji. Ob nedeljah hodi v cerkev in prejema zakramente. Istočasno, istočasno, poudarjam, prevzame po vsej priliki vodstvo obeh naselij.“ „Kako ju vodi in h čemu? Sprašujem vas, Meredith, ker bi rad vedel, kaj razberete vi, ki ste šele prišli, iz te zgodbe. Jaz jo poznam na pamet, pa sem še zmeraj dezo-rientiran.“ „Kot povedo pričevanja,“ je skrbno povzel Meredith, „je začel hoditi od hiše do hiše in ponujal svojo pomoč tistim, ki so jo potrebovali: starcu, ki mu je odnašalo zemljo; opešani in samotni starki ; bolnemu kmetu, ki je potreboval nekoga, da bi mu prekopal gredo za paradižnike. Zahteval je plačilo v blagu od tistih, ki so mogli: kozje mleko, olive, vino, sir — in to je razdajal revežem. Kasneje, ko je nastopila zima, je organiziral zadrugo dela in dohodkov in jo je uvedel z vso strogostjo, včasih kar s silo.“ „Kar gotovo ni svetniško postopanje?“ je sugeriral škof. „Tak je bil moj vtis,“ je priznal Meredith. „Toda sam Kristus je bičal menjalce denarja in jih vrgel iz templja, ali ni res? In ko boste spoznali naše Kalabreze, mi boste pritrdili, da so to ljudje najtrših glav in najbolj stisnjenih pesti v vsej Italiji.“ Meredith se je moral zasmejati ob pasti, ki mu jo je nastavil škof. Priznal je torej in nadaljeval: „Torej zapišemo to v prid Gia-coma Neroneja. Kar sledi, je tudi ugodno zanj. Stregel je bolnikom in, kot je videti, nudil osnovno zdravniško pomoč skupaj z nekim zdravnikom, Aldom Mayerjem, političnim beguncem, ki pa se brani, da bi pričal v našem primeru.“ „To zdravnikovo zadržanje je res čudno in mi je povzročalo hu- de skrbi,“ je dejal škof. „To je š-' toliko bolj zanimivo, ker je pred vojno in po njej Meyer sam skušal organizirati te ljudi, pa je doživel popoln polom. Je izredno človekoljuben mož, toda ima proti sebi to, da je Žid v katoliški deželi ... in morda še kaj drugega. Vi se mu skušajte približati. Morda boste doživeli presenečenje..-Nadaljujte, prosim.“ „Takoj naletimo na izraze večjega verskega delovanja. Nerone moli z bolniki in tolaži umirajoče. Potuje po zasneženih krajih, da bi pripeljal duhovnika s poslednjimi zakramenti. Kadar manjka duhovnik, on sam stoji ob strani umirajočih v njihovem smrtnem boju. Tukaj je nekaj čudnega... Meredith se je oklevajoč zadržal-„Dve izmed prič pravita: ,Ko oče Anzelm ni maral iti. . .‘ Kaj to pomeni ?" „Predstavljam si, da to, kar je napisano,“ je odvrnil škof, ne da bi prišel v zadrego. „Veliko pohujšanja je že bilo zavoljo tega človeka. Ob različnih prilikah sent ga nameraval odstaviti, toda doslej sem ga rajši pustil.“ „O vas gre glas, da ste glede discipline strogi. Druge ste dah stran, zakaj niste tudi tega?“ „Star je,“ je dejal obzirno škof. „Star in nemara zelo blizu obupa-Strašno bi bilo misliti, da sem f?a jaz porinil vanj.“ „Oprostite,“ je takoj dejal Meredith. „Saj ni nič, saj sva vendar prijatelja. Vi imate pravico, da spra- kujete. Toda jaz sem škof, ne pa birokrat. Nosim pastirsko palico in tudi izgubljene ovce mi pripadajo. Nadaljujte, govorite mi še o Gia-comu Neroneju.“ Meredith si je šel z roko po redkih laseh. Polaščala se ga je utrujenost. Le z naporom je ohranjal svoje misli v redu. „Okoli marca 1944 so prišli Nemci; najprej manjši oddelek, ''ato večji odred kot okrepitvena fosadka za pomoč tistim, ki so se borili proti 8. angleški armadi, ki je prešla Mesinsko ožino in se z bojem vzpenjala po kalabrijski goniči škornja. Giacomo Nerone se j0 z njimi pogajal in po vsej pri-'iki z uspehom. Kmetje bi zane-sljivo oddajali najmanjšo možno količino sveže hrane v zameno za Zdravila in zimsko obleko. Povelj-n'k posadke se je obvezal, da bo *voje trope držal v disciplini in ‘^čitil žene, katerih možje in brat-ie so odsotni. Pogodba se izvaja Precej dobro in Nerone postane J^Poštevan posrednik. Ta stik z Nemci so navajali kasneje gveril-c' kot razlog za usmrtitev. Ko so zavezniki utrli pot in začeli prodati proti Neaplju, se niso vtikali v življenje naselij, ampak so Ptstilj, da so se borili krajevni kverilci proti raztresenim in umikajočim se nemškim silam. Gia-c°mo Nerone je ostal...“ $kof je dvignil roko v znak, naj So Ustavi. „Počakajte za trenutek. Kaj ste °dkrili doslej?“ „Neznanca,“ je dejal Meredith. „Brezdomca. Zgubljenca, ki naenkrat postane pobožen. Ima čut za hvaležnost in sočutje pa talent in morda nagnjenje za voditelja. Toda kdo je, od kod prihaja in zakaj dela tako?“ „Ne odkrijete v njem svetnika?“ Meredith je odkimal. „Še ne. Morda pobožnost, ne pa svetosti. Nisem še preiskal dokazov o domnevnih čudežih, tako da grem zaenkrat mimo njih. Toda poudarjam, v svetosti je nek načrt, nek silen razlog zanjo. Doslej še nisem odkril razlogov, samo tajnost in skrivnostnost.“ „Možno je, da ni skrivnostnosti, ampak le nepoznanje in nerazumevanje. Povejte mi, prijatelj moj, kaj veste o razmerah, ki so bile tedaj tu na jugu?“ „Prav malo,“ je priznal Meredith. „Med vojno sem bil zaprt v Vatikanskem mestu. Vedel sem le tisto, kar sem slišal in bral, in do-ibro vemo, kako so glosirali novice.“ „Dovolite mi tedaj, da vam razložim.“ Škof je vstal in šel k oknu. Glodal je na vrt, kjer je veter zibal "rmičje in so bile sence goste ker se mesec š» ni povzpel nad vrhove hribovja. Ko je govoril, mu je neka daljna žalost zastirala glas. „Sem Italijan in razumem to zgodbo bolj kot mnogi, čeprav še zmeraj ne razumem ljudi, ki so bili v njej udeleženi. Najprej se moramo zavedati, da premagan na- rod ne pozna lojalnosti. Njegovi voditelji so ga izdali. Njegovi sinovi so umrli za zgubljeno stvar. Ne verjame nikomur, niti sebi ne. Ko so prišli „osvoboditelji“ in govorili o demokraciji in svobodi, jim tudi nismo verjeli. Gledali smo le na kos kruha, ki so ga imeli v rokah, in natančno računali ceno, ki jo bodo terjali zanj. Sestradan-ci ne verjamejo niti v kos kruha, dokler ga niso pojedli in čutili v nevajenih želodcih bolečino, ki jim jo povzroča. Tako je bilo na jugu. Narod je bil premagan, sestradan Še huje, pozabljen je bil in je to vedel.“ „Toda Nerone ni pozabil nanj,“ je ugovarjal Meredith. „Ostal je z njimi. Še zmeraj je bil njih voditelj.“ „Že ne več. V kraju so bili novi gospodarji. Ljudje z novimi puškami in natrpanimi nahrbtniki in z grobim pooblastilom „osvoboditeljev“ za očiščenje hribov in vzdrževanje reda, dokler ne bi bila vzpostavljena nova oblast. Poznali smo jih po obrazu in imenu: Michele, Gabriele, Luigi, Beppo. Po leg kruha, konzerviranega mesa in čokolade so imeli tudi stare račune, ki so jih poravnavali, politične in osebne. Pozdravljali so s tovariško stisnjeno pestjo, z isto pestjo pa so tudi bili v obraz tiste, ki so se drznili njim oporekati. Mnogo jih je bilo in močni so bili, ker je dejal vaš mr. Churchill, da je pripravljen pogajati se s komer koli, ki bi mu pomagal očistiti Italijo nesnage in nadaljevati z invazijo Francije. Kaj je mogel proti njim Giacomo Nerone, neznanec iz neznane dežele ?“ „Najbolj pa me zanima, zakaj so se gverilci izrekli zoper njega.“ „To boste našli v zapisnikih.“ je dejal škof z utrujenim nasmehom. „Rekli so o njem, da je kolaboracionist. Obdolžili so ga ko-ristolovskega trgovanja z Nemci.“ Meredith je z zamahom zavrni! to misel. „To ni dovolj. Ni zadosti, da bi razložili sovraštvo in nasilje m razprtije in zakaj eno naselje us' peva, drugo pa se vedno bolj P°' greza v bedo. Tudi za naju vaša razlaga ne ustreza. Ljudstvo trdi. da gre za mučeništvo, za smrt v obrambo vere in nravnosti. Kaste vi nakazali, je politična usmrtitev, krivična in kruta morda, toda nič več kot to. Naju sedaj ilC zanima politika, ampak svetost, neposredno razmerje človeka z Bogom, ki ga je ustvaril.“ „Možno je, da je bil le to: d°' ber človek, ujet v mreže politike. „Ali vi tako mislite, blagorodje?“ „Ali je važno, kaj jaz mislirt' monsignor ?“ Avrelij je obrnil k Meredith11 svoj razumni obraz s patricijsk1' mi potezami in se ironično smehljal. Naenkrat je resnica udarila Ne' reditha kot curek mrzle vode n3.' ravnost v obraz. Ta človek je tud1 nosil svoj križ. Lahko je bil ško1-vendar dvom ga je mučil in stra Novice *$$$ iZ g IÄ Postni govori v mariborski stolnici Tudi letos so bili v mariborski stolnici posebni postni govori. Vr-stili so se vsak petek po večerni maši, k' je bila ob 18. Glavna misel je bila: „V svojo lastnino je prišel, in njegovi ga niso sprejeli.‘‘ Postne Pridige je začel škof Grmič, sklenil Pa škof Držečnik. Naslovi pridig pa So bili: Zanj ni bilo prostora ob rojstvu. Kristus in množice (Radi bi imeli kruha). Kristus in apostoli (Kdo bo največji). Kristus in fari-Zeji (Pravični, ki ne potrebuje pokore). Kristus in judovski duhovniki (Usmiljenja hočem in ne daritve). Kristus in zagovorniki „javnega re-da“ (Bolje, da eden umrje). Liturgični dan v Dravogradu V Dravogradu se je 28. februarju zbralo okoli 30 duhovnikov iz petih je preganjal na vrhu hriba sku-'mjav. Inako se je storilo Blaisu ^teređithu in rahločutno mu je od-vrnil: -Če je to važno? Mislim, da je si>no važno.“ -.Zakaj, monsignor?“ Modre in globoke oči so ga izzivale. -.Ker mislim, da se vi — kot tudi laz .— bojite božjega prsta.“ (Bo še) okoliških dekanij na tako imenovanem liturgičnem dnevu. Govorili so o bogoslužnem prostoru, o liturgiji in o glasbi v njej. Liturgični dnevi so bili marca tudi po dragih župnijah: v Mariboru, Celju, Murski Soboti, Brežicah. Profesor Jože Košir — umrl V februarju so na ljubljanskih Žalah pokopali duhovnika prof. Jožeta Koširja, ki je po daljšem bolehanju v 60. letu starosti umrl 18. februarja 1973. Zadnja leta je bil župnik župnije sv. Trojice, to je v uršulin-ski cerkvi v Ljubljani. V duhovniški službi je bil na mnogih krajih: najprej je bil kaplan v Kranju, potem prefekt pri dijakih v Marijanišču v Ljubljani, nato dolga leta gimnazijski katehet na različnih gimnazijah, med drugimi za Bežigradom. 80-letnica Franceta Marolta V nedeljo, 18. februarja, je v krogu sorodnikov, znancev in prijateljev praznoval 80-letnico skladatelj in dolgoletni organist v Trnovem v Ljubljani France Marolt. Rojen je bil leta 1893 v Škocjanu pri Turjaku. V letu 1918 je prišel v ljubljansko operno hišo, kjer je pel v zboru in vodil nekaj časa tudi scensko glasbo. Obenem pa je leta 1919 prevzel tudi službo organista v Trnovem. Orgla še danes, torej že 54. leto. Pred vojno je nastopal po radiu s svojim pevskim zborom. Takoj po vojni je vodil poleg trnovskega cerkvenega zbora še številne pevske zbore. Zložil je „Deset mašnih pesmi za mešani zbor“, „Kraljici slave“ (Dvanajst Marijinih pesmi za solo, mešani zbor in orgle), „Osem blago-slovnih pesmi za mešani zbor z orglami“. V rokopisu hrani še več partitur. Poleg cerkvenih skladb je uglasbil tudi posvetne pesmi. Leta 19S1 je izdal dva venčka narodnih pesmi. Tako je priredil 36 narodnih in umetnih pesmi za moški zbor, 24 takih pesmi za ženski zbor, 18 samospeve'' in dvospevov s klavirjem. škof dr. Stanko Lenič v Avstraliji V nedeljo, 28. januarja, smo se odpeljafi iz Canberre na peturno dolgo pot v mesto Wodongo. Iz vse okolice se je zbralo k naši slovenski maši okoli 120 naših ljudi... V ponedeljek, 29. januarja, smo se odpeljali proti mestu Melbourne. Zvečer so nas presenetili rojaki iz Melbium i s pozdravno akademijo. Žare* so se postavili. V delu Melbourna, ki nosi ime Kew, je duhovno središče mel bournskih Slovencev: nova cerkev sv. Cirila in Metoda ki jo je leta 1968 blagoslovil škof Jenko, pod njo ve lika dvorana, ob njej Bararrov dom, kjer bivajo samski fantje, dokler si ne ustvarijo lastnega ognjišča. V bližini je tudi hiša sester frančiškank Brezmadežne. Vodijo otroški vrtec in tudi sicer pomagajo povsod Slovencem. Akademija je bila zares lepa-Glavno skrb za vse to je imel frančiškan p. Bazilij Valentin, ki mu sedaj pomaga tudi p. Stanko Zem-Ijak. Tukaj nazorni vidim, kaj pomeni našim ljudem izseljenski duhovnik, ki bi res lahko pisal romane o različnih zgodbah naših ljudi, ki se k njemu zatekajo v vseh mogoč.h zadevah. Bo še BEDOVNIKI V JUGOSLAVIJI Po najnovejših podatkih (1. 1972) je v Jugoslaviji skupno 2883 članov moških redovnih skupnosti. Od tega je 1766 takih, ki so tudi duhovniki, 752 se jih pripravlja na duhovništvi', 336 je bratov neduhovni-kov, 198 pa novincev. Največ članov imajo frančiškani, ki so razdeljeni v šest provinc. Vseh frančiškanov v Jugoslaviji je 1527. Za njimi so najštevilnejši salezijanci. V obeh provincah (v slovenskem in hrvatskem inšpektoratu) jih je 370. Jczuitje i~aio v obeh provincah (sloven-s’ i in hrvatski) 281 članov. Minoritov je v Jugoslaviji 161, dominikancev 117, kapucinov 109, lazaristov 81, trapistov 27, ci-p*„"ciianov 20, kartuzijcev 18, križnikov 14, asumpcionistov 7, h-nediktincev 5, bazilijanca 2- ‘^■»venec — opat na Tirolskem V cistercijanski opatiji v Stamsu na Tirolskem, ki je 12. marca slavila ^0-letnico, so za opata izvolili slo-'enskega cistercijana dr. Bernarda ^lovša. 42. opat te tirolske opatije se je todil leta 1919 na Vrzdencu pri Hor-Julu. v samostan je stopil v Stični Pred zadnjo svetovno vojno. Doštu-d'ral je in bil posvečen leta 1947 •' Salzburgu. S slovenskimi sobrati jo l'ato pomagal obnoviti življenje opa-’Je v Stamsu. Vrsto let je bil samo-^anski ekonom in je direktor tam-ajšnje posebne in smučarske gim-t'az>je. Leta 1970 je bil po odstopu 5Pata izbran za upravitelja opatijo ^l’at Evgen Fiderer — umrl V cisterc. samostanu Stams na lrolskem so 24. februarja letos, na rojstni dan, pokopali opata Ev-keria Fidererja. Rodil se je v Nem-jTiä V Stično je prišel kot dvanajst-^ten dijak. V samostanu je končal 'studije jn bil leta 1916 posvečen v Pašnika. Po prvi svetovni vojni je ostal v Stični, se dobro vživel v slovenski narod in ga vzljubil kot svojega. Pomagal je tudi na župniji. Zanimal se je za liturgično gibanje, ki se je v tistem času začelo širiti po svetu. Vzgajal je novince. Ta, na zunaj skromni duhovnik, je povsod, kjerkoli je bil (pozneje je odšel v Španijo), storil veliko dobrega. Jurij Trunk, najstarejši sl ivenski duhovnik, umrl v ZDA 12. marca je umrl v San Franci -cu v ZDA slovenski duhovnik Jurj Trunk, star 103 leta. Rodil se je 1870 v Blačah v župniji Marija na Zilji pri Beljaku. Le ta 1895 je imel novo mašo. Po izgubljenem plebiscitu se je umaknil v ZDA, kjer je potem vneto deloval med slovenskimi priseljenci v Kaliforniji, hkrati pa pisal v slovenske liste. Na pogrebu so bili naši kalifornijski duhovniki Gnidovec, Žitko, Kristanc, štrancar, Snoj in Martin Starc. Pokopala sta ga škof iz Sbocktonn Guifloyle in pomožni škof iz San Francisca Mc. Donald. svetovne novice Borba angleških zdravnikov Angleški tednik Catholic Herald poroča o velikih težavah, v katere so zašli katoliški zdravniki, ki po vesti odklanjajo splav v zdravniško neupravičenih primerih. Nekateri bodo Zapustili Veliko Britanijo in odšli v dežele, kjer bodo lahko delali po vesti in kjer zaradi svojega prepričanja ne bodo trpeli razločevanja. Katoličani v Evropski skupnosti Po pristopu Velike Britanije, Irske republike in Danske k Evropski skupnosti se je povečalo število prebivalstva v tej zvezi držav na 248 milijonov. Od tega je katoličanov 145 in pol milijona. Užaljeni prepričani brezverci Zaradi „zlorabe smrti in cerkvenih obredov ter razžalitve prepričanih ateistov“' so na Slovaškem obso- dili dva katoliška duhovnika na p°' gojne kazni in na tri oziroma dve leti odvzema „pravice opravljanja cerkvene službe“. Tako se glasi poročilo v uradnem slovaškem partijskem listu „Pravda“. V znamenje protesta V znamenje protesta zoper izgon treh duhovnikov njegovega reda iz Kolumbije, češ da so podpirali podtalne sile, je predstojnik misijonskega zavoda sv. Frančiška Ksave-Hja v Španiji odpoklical vseh 68 sobratov, ki delujejo v Kolumbiji. 1 februarja so misijonarji te družbe prenehali polstoletno delo v tej deželi. Podobno so naredili Beli očetje maja 1971, ko so zapustili Mozambik. Trpljenje v portugalskih kolonijah Škof Dias Nogueira je v prvem pastirskem pismu, ko je prevzel upr«' vo nove škofije Sada Bandeira, sPre' govoril tudi o trpljenju, ki zadeva prebivalstvo zaradi bojev med uporniki in portugalskimi četami. Por tugalskim četam očita razne krivic6 in neupravičena povračila ter celo zločine. Rim in sveto leto ,,V kratkem se bo odločilo,“ j,: dejal Pavel VT. ob sprejemu zastop' nikov rimske občine, „kako bo s sv6' tim letom 1975“. Sv. oče je posebej namignil na dve nalogi. Pomaga ’ je treba številnim barakarjem d0 boljšega stanovanja. Obenem pa 30 je treba zavzeti za odpravo n6' nravnosti, zlasti pornografije in Pr0' stitucije. Ko bo deset milijonov iz-■■ednih romarjev prišlo za sveto le-v Rim, mora mesto dajati izrazi-*-ejšo podobo duhovnega mesta. Razveljavljeni zakoni 533 postopkov v zadevi ničnosti cerkvenega zakona je bilo v lanskem 'etu pred rimskim cerkvenim sodiščem. Od tega so razglasili za neveljavne 473 zakonskih zvez, 60 pa za Veljavno sklenjene. Tretjino teh. postopkov je sodišče opravilo brezplačno. Rvajseti dan za gobavce 27. januarja je vsako leto v mno £ih državah svetovni dan za pomoč gobavcem. Te dneve je začel Raoul Rollereau, mož, ki je dvaintrideset-^rat prepotoval svet in obiskal 95 ^ržav. Gobavci so po njegovem mne-Pju „najbolj trpeča in najbolj tlače-na manjšina na svetu“. Danes je gc-^avih ljudi na svetu okoli 16 milijo-n°v (nekaj v Aziji, Afriki, Oceaniji Južni Ameriki, manjše število tu-di v Evropi). R°dpora katoliškim bolnišnicam Kenijski predsednik Jomo Kem-iata je 0b blagoslovitvi nove katolike bolnišnice v Limuru blizu kenij-glavnega mesta Nairobija ob ljubil misijonarjem v Keniji vso pod-Poro. Ponovno je zagotovil svobodo Vsfim veroizpovedim. S tem je pokapal- da Kenija ne misli iti po poti j°Sednje Ugande in Somalije, ki de-0 Uiisijonarjev zadnje čase zelo nad-*0rUjeta. „Preganjana“ socialistična družba Madžarske oblasti so „pokarale“ p. Tomasa Nyirija zaradi razprave, ki jo je objavil v reviji „Teologia“. češ da ie v njej preveč črnogledo ori-ral razmere med madžarskimi duhovniki. S tem je „omogočil nekaterim v Zahodni Evropi nove napade na Cerkev na Madžarskem in sploh na socialistično družbo... ‘‘ AR sta odslej Cerkev in socialistična družba eno in isto ?... Umrl dobrotnik beguncev Februarja je v New Yorku umrl nekdanji direktor dobrodelne organizacije ameriških katoličanov Fabian Flynn. Med vojno je bil vojaški kurat, po vojni pa se je zavzel za pomoč opustošenim evropskim deželam in beguncem. Od leta 1960 do 1962 je bilo njegovo ime povezano z NCWC, to je, z ameriško dobrodelno dejavnostjo. Nazaj v Moskvo Dolgoletnega zastopnika ruske pravoslavne Cerkve pri Ekumenskem svetu Cerkva v Ženevi, Vitalija Bo-rovoja, so poklicali za stalno v Sov-jefsko zvezo. Odslej bo deloval pri moskovskem patriarhatu v oddelku za zveze z drugimi Cerkvami in predaval bogoslovje na moskovski Duhovni akademiji. Borovo! je bil eden od dveh opazovalcev ruske pravoslavne Cerkve na drugem vatikanskem cerkvenem zboru. 25-letnica Gandhijeve smrti Vatikanski radio sg je spomnil 25-letnice smrti indijskega osvobodi- telja Mahatma Gandhija s posebno oddajo, pri kateri je govoril indijski poslanik pri italijanski vladi Appa Pant, ki je bil deset let bližnji Gan-dhijev sodelavec. Poudarjal je Gan-dhijeve besede: „Nikoli ne smemo izgubiti vere v moč ljubezni.“ Razstava ikon v Rimu V dvorani papeškega Vzhodnega zavoda v Rimu so v začetku leta odprli razstavo 80 bizantinskih ikon iz časa 16. stoletja do današnjih dni. Razstavo je odprl naš rojak p. Ivan žužek, rektor Vzhodnega zavoda, ob navzočnosti kardinalov Slipyja, de Fuerstenberga, Bertolija in Guerija. Papež obsodil zračne pirate V avdienci predstavnikov združe-ženja letalskih družb, ki vzdržujejo letalske proge po Afriki in Indijskem oceanu, je Pavel VI. ostro obsodil zračne pirate, ki strahujejo nedolžne ljudi, češ da se bojujejo za socialne in politične cilje. „Nasilje ni nikakšna rešitev,“ je poudaril papež. Bojijo se osveščenja zatiranih V dogovoru s krajevnimi škofi so jezuiti zaprli katoliško vseučilišče v venezuelskem glavnem mestu Caracasu. Vseučlišče se je lepo razvijalo in je imelo lansko leto 7.500 slušateljev. Prišlo pa je do spora vodstva z denarnimi magnati, ki so vseučilišče pomagali leta 1953 ustanoviti in so še zanj skrbeli. Tem ni bilo všeč, da so jezuiti delovali za osveščenje socialno zatiranih slojev. Vodstvo pritisku ni hotelo podleči in je raje zaprlo univerzo. Politični uboj? Uganskega duhovnika časnikarja p. Klemena Kiggunda, glavnega urednika katoliškega dnevnika Munno (ki je pred nekaj meseci prenehal izhajati), so našli umorjenega. Pokopal ga je kampalski nadškof Nsubuga ob navzočnosti papeškega nuncija in množice 5.000 vcemikov. Menijo, da bi naj bil politični uboj. Stiska Cerkve v Pakistanu V zadnjem času so člani pakistanske vlade večkrat povedali, da je mogoče krščanstvo v nekaj letih izkoreniniti iz „svete pakistanske dežele“ V zvezi s temi namigavanji so tudi očitanja misijonarjem, da so „vohuni tujih sil“. Zato se kristjani hoje še hujšega pritiska, kot je bil doslej v tej državi, kjer je 97 odstotkov prebivalcev muslimanske veroizpovedi. Argentini Duhovne vaje za mladino V zavodu sv. Vincencija Favelske v buenosaireški mestni četrti ^'Ha Devoto so bile enodnevne duhovne vaje za slovensko mladino. ^a fante od 16. leta naprej so bile v nedeljo, 18. marca, za dekleta nad h6. leti v nedeljo, 25., za dekleta od končane o«novne šole do 16. leta 8tarosti v nedeljo, 1. aprila, in za fante iste starostne dobe v nedeljo, 8- aprila. Duhovnih vaj se je udeležilo 90 deklet nad 16 letom in 45 mlajših fantov v višji skupini pa je bilo '^4 in mlajših 24. Duhovne vaje za Vse 4 skupine je vodil prof. dr. Ru-^°lf Hanžefič. Dbčni zbor Slomškovega doma Slomškov dom v Ramos Mejiji je ■Uiel v soboto, 17. marca 14. redni °hčni zbor. Po poročilih odbornikov dosedanjega odbora je bil izvoljen dovi odbor, ki ga sestavljajo: Jane’: Brula, predsednik; Franc Vester, prvi podpredsednik; Marjan šifrer, drugi podpredsednik; Stane šker j tajnik; drugi odborniki so: Anica Breznik, Janez Čeč, Avgust Jeločnik, Tone Kastelic, Marjan Šušteršič, Marjan Loboda, Jože Malovrh, Jernej Tomazin, Stanko Novak, Ivan Makovec, Pavle Novak, Tone Bidovec, Herman Zupan st., Herman Zupan ml. in Jože šeme. Začetek šolskega leta Vzporedno z začetkom šolskega leta argentinskih šol so začele s poukom tudj slovenske osnovne šole v Argentini. Vpisovanje dijakov v srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka v Slovenski hiši je bilo v soboto, 17. marca. Po vpisovanju je bila začetna šolska maša in nato se stanek staršev ter izvolitev šolskega odbora. Naslednjo nedeljo je bila v Slovenski hiši začetna proslava za vse otroke naših osnovnih šol. Ob 4 popoldne je msgr. Anton Orehar daroval sv. mašo, nato pa je bila v dvorani uprizoritev pravljične igre Sneguljčica. Redni pouk po vseh šolan se je začel v soboto, 24. marm. Uprizoritev Sneguljčice V veliko zadovoljstvo šolarjev in njihovih staršev je šola dr. Francema Prešerna s Pristave, ki jo vodi gdč. Mija Markež, za začetno proslavo priredila v dvorani Slovenske hiše Golievo pravljično igro Sneguljčica. Igro je režiral Stanko Jerebič, ki je z mladimi igralci dosegel velik us- L peh. Sneguljčico je igrala Ana Marija Jerebič, kraljico Kristina Golob, viteza Janez Jerebič, maršala Janez Mežnar, poveljnika straže Janez Golob, lovca Tomaž Pavšer, Frice in Frače pa sta bila Tone Mežnar in Vinko Lazar. Ostale vloge so igrali, učenci in nekdanji učenci Prešernove šole. Za lepo scenerijo so poskrbeli Nej-ko Kinkelj, Fr. in J. Cukjati ter Janez Rode, za luči in zvoke Rok Fink, Tomaž Rant in Franci Osojnik, za kostume Katica Kovač in za maske Maks Borštnik, Nande češarek in Lojze Rezelj. Občni zbor Našega doma Na 16. rednem občnem zboru Našega doma v San Justu, ki je bil v nedeljo, 25. marca, je bil po poročilih odbornikov in debati izvoljen novi odbor, v katerem so: predsednik Stane Musar, podpredsednik Vencelj Ferjančič, tajnik Marjan Bogataj, blagajnik M. Radoš, drugi odborniki pa Marjan Filipič, Tomaž Maček, Ivan Zupanc, Franc Zupanc, Ljuba Lipušček, Pavle Malovrh, Janez Janežič, Jure Mustar, Matko Indihar in Ludvik Hren. Novi odbor je že objavil koledar letošnjih Domovih prireditev. Občni zbor Zedinjeno Slovenije Naše osrednje društvo v Argentini, Zedinjena Slovenija, je imelo v nedeljo, 25. marca v Slovenski hiši 26. redni občni zbor. Na njem je poročal o preteklem poslovnem delovanju predsednik ZS Božo Stariha, tajnik Vilko Cuder- man, prosvetni referent arh. Jure Vombergar, blagajnik Franc Pergar, mladinski referent ing. Jernej Dobovšek in šolski referent Franc Vi-trih. Po poročilih in pojasnilih so bile volitve novega odbora, ki ga sestavljajo: predsednik Božo Stariha, pi'v> podpredsednik Marjan Loboda, drugi podpredsednik Franc Pemišek, tajnik Vilko Cuderman in blagajnik Franc Pergar, ter odborniki: ga- Marjana Batagelj, Janez Brula, infr Jernej Dobovšek, ga. Pavlina Dobovšek, Ignacij Grohar, gdč. Milica Hribar, Stanko Oberžan, msgr. Anton Orehar, Boštjan Petriček, Tine Selan, Rudolf Smersu, Miloš Stare, Franc Vitrih, prof. Tine Vivod, arh. Jure Vombergar, Lojze žužek; namestniki: Franc Lobnik, Janez Lu-žovec, Marjan Šifrer in Beno Tičar; nadzorni odbor: Emil Cof, Marko Kremžar in Marjan Pograjc; častno razsodišče: dr. Leopold Eiletz, 'h'. Milan Komar in dr. Alojzij Voršič. Zborovanje Katoliške akcije Na letnem zborovanju Katoliške akcije,.ki je bilo v Slovenski hiši v nedeljo, 1. aprila, za vse njene člane, so govorili gdč. Terezka Prijatelj 0 božji besedi med nami, g. Jože Re' povž ml. o slovenski besedi inc<* nami, g. Milan Magister je poda' poročilo o delovanju organizacije v preteklem letu in govoril o leto-šn:em programu, čigar geslo je: P°j' dite in oznanjujte. Msgr. Anton Ore har je zaključil zborovanje s sv. m a' šo, med katero je govoril o bož’1 zvestobi. duhovne obnove za veliko noč Pred veliko nočjo so se rojaki v slovenskih verskih središčih v Uenosaireških predmestjih udeležili jjuhovnih obnov. V Berazateguiju je ila v sredo, 4. aprila in jo je vo-dr. Alojzij Starc; v Carapachayu v četrtek, 12. aprila, in v nedeljo, 15. aPHla in sta jo vodila g. M. Borštnar ln P*1- Grom; na Pristavi v Castelarju ^ Petek, 13. in v soboto 14. aprila, vo ' j° je g. Gregor Mali; v 'Ramos PeJlji tudi v petek in soboto 13. in • aprila, vodil jo je msgr. Anton rehar; v San Justu v četrtek 5. in Petek 6. aprila, vodil dr. Franc Gni-,°vec; v iSan Martinu v petek, so-0^° *n nedeljo, 13., 14. in 15. aprila, v°dil dr. Edvard Škulj in zaključil ^Kr. Anton Orehar; v Slovenski va-v četrtek 12. in v petek 13. aprila, v°dil dr. Filip Žakelj. 0b('na zbora SDO in SFZ ^ nedeljo, 8. aprila, sta bila v °venski hiši v Buenos Airesu zvez-na zbora SDO in SFZ. ^ ožji odbor Slovenske dekliške ^anizäcije so bile izvoljene: Ma-Ja Urbančič, predsednica, in Ana urija Klanjšček, Mici Korošec, ]. J'P>na Koprivnikar, Nežka Kastc-bo 'n ^e'ena Urbančič. V širšem od-j ru SDO pa so še predsednice kra-c 'krožkov za Carapachay — Ani Klemen, za Castelar — Jožica Ko-• c’ za Ramos Mejia — Martina Je- )°Čnlk, bj za San Justo Ani'‘a Indi ]. ■ Za San Martin — Pavla Peto-za iSlovensko vas — Zali Vire in etisednica SDO iz Mendoze. °zji odbor SFZ so bili izvolje- ni: Janez Rode, predsednik in Rudi Gričar, Lovre Tomaževič, Boštjan Kocmur, Jože Korošec in Klavdij Mažgon. V širšem odboru SFZ pa so še predsedniki krajevnih odsekov: Franci Korošec, Carapachay; Franci Klemenčič, Castelar; Jani Brula, Ra-mos Mejia; Jurij Mustar, San Justo; Miha Ribnikar, San Martin; Peter Rot, Slovenska vas; in Tomaž Pavšer, Adrogue, ter predsednik SFZ . .Vi • iz Mendoze. Zvezni duhovni vodja pri SDO in SFZ je g. dr. Alojzij Starc, krajevni pa so: g. Jože Guštin, Berazategui; g. Matija Borštnar, Carapachay; g. Matija Lamovšek, Castelar; g. Jože Škerbec, Ramos Mejia; g. Jože Horn, Mendoza; g. dr. Alojzij Starc, San Justo; g. Jurij Rode, San Martin in g. Andrej Prebil CM, Sloven.-ka vas. Kongresne znamke Vatikanska pošta je februarja izdala posebno serijo znamk ob mednarodnem evharističnem kongresu v Avstraliji. Na prvi je prikazan simbol kongresa, na drugi Marijina glava (Michelangelova Pieta), na tretji pa melbournska stolnica. Izdali so 1.350.000 znamk. Lepo škofovsko posvečenje Pri škofovskem posvečenju prvega rodezijskega črnega škofa (Afrika) msgr. Chakiapa se je zbralo 20.000 črncev. Novi škof ima šele 40 let in je med ljudmi znan po svojih romanjih, spisanih v jeziku „shona“ Imenovan je bil za pomožnega škofa nadškofu v Salisburyu. DUHOVNO ZTVLTGNje UVODNIK Ob romanju 2i57 IZ ŽIVLJENJA CERKVE Razlaga in pomen Gospodovega vstajenja . Pred novo sinodo Vatikanski letopis 1973 Rimska univerza za duhovnike mis. krajev 2i<> 260 263 21°' SODOBNA VPRAŠANJA Pravoslavni kristjani, stanje nekdaj in danes Spokorno disciplina v ločenih Cerkvah 26- 206 RAZNO Kaj pravite ? Zarota molka e angelih Msgr. Jagodic. Spomini na begunska leta . Svetnika Bazilij in Emilija 201 26" 2/1 303 V DRUŽINI Otroci rastejo Zakaj toliko nesrečnih zakonov ? Družinska pošta Počitniška kolonija v Slogi 276 280 282 264 ZA MLADINO Naši mladi o romanju v Lujan Greš, Jezus, z menoj ? Renata Tudi malenkosti so važne Moja večerna molitev Rast — roj ahiturientov srednješol. tečaja v Bariločah • • • 283 29° 294 294 290 299 ROMAN Hudičev advokat 304 NOVICE Novice iz Slovenije Slovenci po svetu Svetovne novice Med nami v Argentini ... sli 3l3 3ll 31? Leto XL Maj V ’ r' Slovilka Ü Mav« „Duhovno življenje“ je slovenski verski mesečnik, ki jfa izdaja konzorcij (msjjr. Anton Orehar); urejuje uredniški odbor. Editor responsable: msgr. Antonio Orehar, Ramön L. Falcon 4158, Buenos Aires. Registro de la Propiedad Intelectual No. 843.966. Tiska Vilko s. r. 1., Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina. Poverjeniki: ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramön Falcön 4158, Buenos Aires. ZDA: Rev. Julij Slapšak, 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, USA. Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. KANADA: Ivan Marn, 131, Treeview Drive, Toronto 14, Ontario, Canada. TRST: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Itaha. ITALIJA: Zora Piščanec, Riva Piazzutta 18, Gorzia, Italia. AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. Naročnina: V Argentini in obmejnih državah: začasno 70.— pesov; v ZDA in Kanadi: 7 dolarjev; drugod protivrednost dolarja. Denarna nakazila na naslov: Antonio Orehar, Ramön Falcön 4158, Buenos Aires, Argentina. NASLOVNA STRAN „Duhovnega življenja“ in „Božjih stezic“ ter stalna zaglavja: Stane Snoj. J^Lar ko na Klovenskl xoinlji Ilrezjo, Vifiar je, Sveta gora pri Gorici... to je Liljan v Argentini. Marijina bazilika v Lnjann je znamenit milostni kraj. Sam Kog ve, koliko ljudi je že našlo v njem uteho, kol iker im je Marija že pomagala. Tudi Slovenci v Argentini radi romamo v Liljan. Hodimo tja posamič, pa tudi v skupinah. Je to lepo znamenje naše vernosti. Kjer se časti Marija, tam sc časti tudi Kristus. l'o Mariji h Kristusu, se glasi zakon krščanskega sveta. Kjer je Marija, tam je milost. Kjer pa je milost, tam je možno versko-moralno življenje. živ L J e: A j i<: i » 7 :i