SLOVCNUN MORNING NCWSPANR CLEVELAND 8, 0., THURSDAY MORNING. MAY 19, 1949 LETO LI.-VOL. LL IZ SLOVENIJE PROTI VSEM SLOVANOM nastopajo Italijani v Trstu popolnoma odkrito ni strastno. Odkrito tudi povedo, da se jim zde za itaijanske interese “beli” Slovani mnogo nevarnejši kot “rdeči.” Kar povedo, da st imajo komunističnemu režimu v sosedni Jugoslaviji zahvaliti za dosedanje uspehe. Slovenske šole so Italijani ostro napadali dokler so upali, da jim bodo mogli škodovati. V tem primeru pa so zavezniške amerikanske in angleške oblasti pokazale odločnost in pravičnost in so se italijanskim zahtevam uprle. Sedaj je ta gonja malo ponehala. PRISOTNOST AMERIŠKO-ANGLEŠKIH CET in uradov v Trstu je vsekako neizmerne važnosti. Ne samo komunisti bi pridobili v Italiji na moči, če bi Trst zavezniške sile zapustile, tudi italijanska narodna iredenta bi dobila takoj svoj stari škodljiv izraz, ki bi zelo škodoval celi situaciji v Srednji Evropi. že sedaj vodijo Italijani izključno borbo proti Slovencem, borbo proti komunizmu sc pa lepo prepustili Slovencem samim in pa zavezniškim oblastem. TRŽAŠKE VOLITVE. — Komunisti nastopajo pri volitvah Lista! koi ITALIJANSKA FRONTA. Vse italijanske demokratične stranke so se združile v italijansko demokratično fronto. Hočejo dati prihodnjim volitvam plebiscitarni značaj in propagirajo, da bo od teh volitev zavisela bodoča usoda Trsta. Ker pa so so-cijalisti proti italijanskemu bloku, je mogoče, da se bo še razbil, oziroma, da bo vendar morala vsaka italijanska stranka nastopati pri volitvah samostojno. V tem'slučaju bo verjetno De-mocratia Cristiana najmočnejša. Je pa silno nacij onalno-šo-venska, samo za italijanske interese Trsta. Tržaške italijanske stranke sploh niso samostojne, ampak vse le podružnice rimskih central. NOVA SVETOVNA DELAVSKA ZVEZA BREZ KOMUNISTOV New York. — Obe ameriški največji delavski strokovni organizaciji sta sklenili, da pristopita k ustanovitvi nove’ mednarodne delavske strokovne federacije. Sklicana je seja pripravljalnega odbora v Genevi v Švici. Ameriška federacija delavstva in CIO sta že določili zastopstva. Al Zmaga mladega Franklin Roosevelf-a Podpiral bo Trumana v no- dogovoru o blokadi Berlina so začeli ruski uradniki zaustavlja, ti sedaj vse tovorne avtomobile, ki vozijo z zapada v‘Berlin. U. S. A. zastopnik je takoj protestiral in označil postopanje Rusov, lišče največja množica volilcevlkot kršitev sporazuma o ukini-odkar pomni New York. Roose- tvi blokade. Sovjetski uradniki New York. — Franklin Roosevelt je zmagal ob velikem številu oddanih glasov, šla je na vo- Rusi ustavljajo Misijonska pot žkofa Rožmana po TOVORNE AVTE ZA BERLIN Helmstedt, Nemčija. — Rusi tranji in zunanji politiki "adaljuieJo —Največja udeležba volil-cev v New Yorku velt je takoj izjavil, da bo v kongresu glasoval in delal predsednikom Trumanom in da zlasti odobrava ryegov program o civilnih pravicah, o gradnji stanovanj, o pomoči veteranom in celoten Trumanov Fair Deal. Roosevelt je zmagal proti volji uradne organizacije demokratske stranke, ki je podpirala drugega kandidata, sodnika Shallek-a. Vendar je Roosevelt dobil več glasov kot vsi trije njegovi nasprotniki skupno. Franklin je tretji sin pokojnega predsednika in prvi otrok, ki se je potegoval za javni urad. Kandidiral je prav tam kot njegov oče, ko je začel politično karijero. Zmagal je radi slovesa svojega imena in radi zelo marljive agitacije od hiše do hiše. Pravijo, da mladi Roosevelt zelo posnema pokojnega predsednika v vsem obnašanju in javnem nastopanju. Mu je pa tudi' po postavi ze- so zahtevali, da morajo vsi tovori, namenjeni za Berlin, imeti dovoljenje nemšk^ gospodarske komisije, ki jo nadzorujejo Rusi. Na stotine tovornih avtomobilov se je nabralo na cesti, ker nihče ni bil pripravljen na tako zahtevo. Vozili ko sveže ribe, zelenjavo in drugo hrano. Na vročem solncu se je takoj čutilo, da se hrana kvari, če bodo Rusi ustrajalj pri tej zahtevi, to pomeni, da bodo kontrolirali ves dovoz v Berlin z zapada. “Pri Kapelici’ Ker je zahteva občinstva, da bi še enkrat radi videli igro “Pri Kapelici” predho nastopi poletje, so se igralci Odločili, da jo vprizore 22 maja ob 8 uri zvečer v šolski dvoranj Sv. Vida. če so igralci toliko požrtvovalni, Železnem okrožju Dva misijona—Sestanki z duhovniki — Banket na tiilberiu Gilbert, Minn. — V prvi po->pali, ne ved poslušali ... V lovici maja je imel ljubljanski ]domovini, kjer so svojega ško-škof 'jjrevzvišeni n n 13 14 9 16 17 18 1910 31 a *3*4*5*62728 *9 30 31 NAROČNINA Za Zri. države $8.56 na leto; za pol leta |6.00; za četrt leta $3.90. Za Kanado in sploh za dežele Izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece 1 $8.50. SUBSCRIPTION RATE8 United Striae $BJ0 ver year; $5.00 for 6 monthe; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 8 months. NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI filtered u second-clan nutter January «th MOŠ. at Ule Poet Offloe at Cleveland. Ohio, under the Act of Merah itd 187». No. 99 Thurs., May 18,1940 Še o Španiji Zemlja in ljudje okraja Lendava Oloraj Lendava je kmetski okraj. Skoraj 90$ prebivalcev živi od zemlje. Polovic« zemeljske površne okraja je polje. Posebno med Ledavo in Muro prevladuje polje. Občan« Odranci ima celo 86% vse površine v njivah. Predelujejo pšenico, rž, konutzd in krompir kot glavne 'proidelke. Uspeva pa tudi ječmen, oves, proso, ajda in repa. Živinoreja ne dosega nekaterih šta-jerskh in kranjskih okrajev. 22% površine zavzemajo pašniki. Pridelki polj« Se v glavnem porabijo doma, prodaja živine pa tvori glavni zaslužek. Leta 1934 je bilo v lendavskem okraju 13,000 goveje živine, 10,000 svinj, 1000 konj in 58,000 perutnine. Goveja živina in evinje so se prodajale v tujino, belice in perutnino so pa pokupli domač trgovci. Konjereja je že pred vojsko nazadovala. Čebelarstvo je po celem okreju razširjeno. Leta 1934 je bilo tam 2,361 panjev (košev). Večji gotsdovi’ so samo okoli Dobrovnika in Kobilja ter ob Muri. V prvem desetletju po prvi svetovni vojski so gozdove marsikje preveč izsekali in niso nadomestili z novim nasadi. Kampanja “Našička” je v tem času les izvažala preko postaje Lendava v Italijo in na Madžarsko. Pomanjkanje lesa je pone- Llocf i, evoiih rok Proti niem deluje v inozemstvu še ve- j0 ozemlje pokrivajo deloma gorice (nad Lendavo m severno oblast iz svojih rok. Proti njem deluje v inozemstvu še ve dno “vlada,” ki je bežala, ko je Franco prevzel oblast. Vlada” je zastopnica tistih, ki so v španski civilni vojni bili poraženi. To so socijalisti raznih grup, liberalci, republikanci monarhisti in krščanski demokratje Gil Robles-a. Ta vlada je od začetka imela v zapadnem svetu mnogo resničnih sim-patij. Slika o vzrokih španske civilne vojne je bila še motna in poraženi ima vedno nekaj simpatij že s tem, da je poražen. “Vlada” se je vsaj sprva skušala predstavljati kot zastopnica vseh beguncev. Skušala je dokazovati, da je revolucija bila posledica težkih socijalnih ih političnih razmer in da je Franco samo militarist, ki je hotel oblast. Cim dalj pa je ta vlada v inozemstvu, tem bolj jo razjeda dedna . . r I ___!____:: ~In coTnarlonJA V 113- bolezen vseh emigracij, nesloga in razpadanje v razne nasprotujoče si grupe. Krščanski demokratje prav za prav sproruiutc si giupc. ------•> , r nikoli niso hoteli, da bi jih levičarji v vladi predstavljali. Nasprotno je njihov voditelj Gil Robles dolžil socijaliste in komuniste, da so oni v glavnem krivi da je do španske civilne vojne prišlo. Dokazoval jim je razna protiustavna in nedemokratična dejanja neposredno pred izbruhom vojne, ki kažejo da so bolj ljubili svojo oblast kot pa red in mir v svoji državi. Gil Robles je kot načelnik krščanskih demo- lo ozemlje pokrivajo deloma gorice (nad Lendavo in seve™0 Bogojine). Celotni vinski pridelek leta 1984 je bil 16,000 hi. _ Vsaka prekmurska vas je kakor zavita v sadovnjake Vseh sadnih dreves je v okraju okoli 70,000. Največ je jabolk (polo- vica), sliv 20,000 in hrušk 10,000. . . Lendavski okraj je najgosteje naseljem okraj v celi Sloveniji. Gostota znaša povprečno za ves okraj 110 na kvadratni km. Seveda ni ves okraj enak. V bogojanski, dobrovniški m genterovski občini pride na kvadratni km samo 70 dočim v turniški, črensovski in odranski občim blizu 170.^ Skoraj vsi prebivalci so Katoličani (97%). Židje so bili rahlo raztreseni povsod, največ v Lendavi. V tem okraju je zelo malo evangeličane^ to katotacev. Kalvine! so samo v Motvarjevcih. Prekmurske vasi so navadno yelike. Izmed 48 krajev (vasi), kolikor jh šteje lendavski okrajj, imajo le 4 kraji manj kot 300 prebivalcev, 13 jih pa ima nad 1000. Lendava ima ^MOO. Ve-čina vasi je gručastih ali obcestnih. Le po lendavskih in kobilj-skih gričih so He boilj daleč narazen in brez reda Povsod je v navadi nizka dolga panonska prekmurska hša. Stanovanjska hiša je podi isto streho s hlevom. Ločena je v toliko ker je hlev navadno postavljen pravokotno na stanovanjski dela hiše in je vmes takozvana “poj ata.” iz vlade dasi so bili najmočnejša parlamentarna stranka. Gil ------ Robles je bežal v inozemstvo ali opozicijski vladi proti Fran- Romanje v Lemont cu se ni nikoli priključil, dasi sodi, da Francov režim ne od- (v nedeljo 10. julija) govarja potrebam in razpoloženju španskega naroda in je Kak smo že poročali, je čika-že večkrat dal krepke izjave proti njem. Posebno skupino društvo Sv. Ane sklenilo španske politične emigracije sestavljajo španski monarhi- organizerati za 10. jjulij ro-sti Ti se zbirajo okoli pretendenta za prestol, pa si niti v manj e na slovensko bazo pot v tej točki niso edini. Socijalisti in drugi levičarji se prepira- Ameriki - v Lemont 1 to v ne- • -_x___.. “zrlorll ” Prvntni nieni vodilni člani SO med seov pozdravimo vsi prek-murski rojaki v Ameriki. Ro- jo za'časti v izbegli “vladi.” Prvotni njeni vodilni člani so večinoma že*, pomrli in njihov nasledniki nimajo niti tiste veljave v svojih skupinah še manj pa imena v inozemstvu, ki naj bi jih podpiralo. Dokler je izbtjgla vlada v južno-ame-riških državah, je še imela med splošnim prebivalstvom Španije nekaj dobrega imena. Španec namreč še vedno živi od slavne tradicije španskega svetovnega imperija in smatra latinsko Ameriko za del svojega lastnega d<)ma. Izbe-gla vlada se je pa kasneje morla preseliti v Evropo in je zadnje svoje proklamacije dajala iz Pariza. Mec Francijo in Španijo pa je zakoreninjeno ljubosumje in bran. cozi niso pri Špancih v spominu kot dobri sosedje ampak kot vedni konkurenti. S samim tem, da je, šla izbegla vlada v Pariz, je napravila slab vtis v domovini, ker je Spance v Pariz, je napravila slab vtis v aomovmi, kci jc namrej da $j ogromna večina strah pred razmerami, ki bi nastale v Španiji pod francoskim j. komuniStjčne tiranije namesto , Tokn razmere same do sebi slabe Francove na- T :nn.-mstvn cPf|ai ve d deljo 10. julija. To čikaško prekmursko društvo ipoteavlje tudi vsa druga prekmurska društva i' vse prekmurske rojake v USA, ka bi prišli na te den v Lemont počastit slovensko Marijo Pomagaj i obednim na prijeten oddih v lepi Lemont. Tak manj e bo zavsema naše slovensko (prekmursko), s prekmurskimi pesmimi i predgov v našem jeziki. Sv. mešo na prostem i 'predgo de imeo Father Jožef Godina iz Clevelanda. CLEVELAND Društvo Sv. Štefana i Društvo Srca Jezušovoga je dobilo povabilo od tajništva Društva sv. Ane v Chicagi (Mrs. Gi-zella Hozian), ka bi priporočilo svojim članom prekmursko 1 letos. Clevelandska drušhva to storijo n« avojij sejaj, štora de za Društvo Srca J«uiovoga v nedeljo 22. maj«. Stevanovo pa prvo nedeljo v juniju. Od Mr. Matjaš« Kavsi« ml. te dneve celi Cleveland guči. Najvekše clevelandske nomine so preminočo nedelo iskale kakšo njegovo fotografijo. Pa so ne mogle nindri najti, te so pa prnesle samo fotografijo njegovoga bajka (na motor) kak je ležao poleg ednoga taxicabs na križišči E. 49 pa Lake-shorehlvda. Ve oabi se skoro nikaj ne zgodilo, liki Matjaš ima zdaj dva bajka, ka če de ga ešče šteo meti, de mogoe v vsakšoj roki eden potač domov nesti. Kda de to, tud ne vemo, ar on leži zdaj v Charity špita-li na E. 22 v sobi 119 v prvom nadstropji. Od' kraja smo se vsi bojali, ka de božmo z njim. Zdaj kda so pa fotograferali njegove čunte, ee vidi, ka so te bole močne kak štange njegovega bajka. Bajk se je potro, njegove čunte so pa samo vdarjene. Kak se je vse zgo-zgodilo, Matjaš sam ne ve. Po-iicemani ga spitavljejo, on pa pametno trdi, da se nikaj ne spominja. Matjaš Kavaš je simpatičen i vsikdar veseli .dečko. Vsakšo družbo poživi, če on pride med njo. Je član obej našij društev v Cleveland! i pri Društvi Srca Jezušovoga čilo podpredsednik. Je jako priličen za vsakše delo i vsikdar pripravUjeni 'pomagati, kde je potrebno. Želimo jemi, ka bi kak najprle mogeo zapustiti bolniško posteljo i se zdrav povmoti. — V bolnišnici smo ga obiskali. Pravi, ka je najbolje veseli, ka je Korenov Frank ne bio z njim. (kak je to lani ednok bilo.) “Zdaj mi balza druge ne trbej skrbeti. Matjaš je pri Korenovih (na E. 45) na pou doma. Tam ga uaj ležej uajdete. To ešče poli-cemani znajo, ka so v nedelo, Korenovim pitat, kde Maitjajš živi. Za njegovo stanovanje so Korenovi znaili (Na E. 41) ne pa za številko. Da so pa dekle ne štele se s policemanom pe-lati kazat hižo, ‘'ka bi ljudje mislili, ka me policeman pela. ’ Te se je pa Nemetov Števek mogli dobiti. Ne za nas, za našo cerkev. Najbole falijo »reče. Izgleda, ka bomo v kratkom brez meše. V« bi Vam lejko napisao mnogo, eli čari ne dopuščajo ... Tu pri nas je vsakše nabiranje za cerkev i ošče v Sparavec zabranjepo. Pa bi se penezi vseedno ešče dobili, samo za peneze nikaj. Pa če kaj pošljete za cerkev, pošljite na naš adres, ne na Pri našem slovenskem trgovcu Pavčku, so trgovino popolnoma zmoderniziraji in opremili z najfinejšo opremo, da je res veselje stopiti sedaj v njegovo trgovino, ki mu res tudi lepo us- peva. Fidelovi iz Unionville, ki imajo klavnico, pa naše mesarje za-kladajo s finim in svežim me- som, kajti v njih klavnici koljejo vedno le najboljšo žmao, župnikovoga. Ve smo mi do- zato je pa tudi meso potem naj-zdaj vsikdar iz našega paka jaikovosti tudi zanji kaj dali. Zdaj sam pri swedu Perparju so dobili njim nošo glavnik pa žajfo Pa nov Btroj za rezanje trave krog belo platno. Lepo se Vam za-1 ^ lepega doma. John pravi, hvalijo, pisati Vam pa nemre-F pa to> 3 ^ 3; bon, življenje jo, ka so preveč straj ... | ko se mi ni treba nič več matrat na vse mile viže. — ----. več matrat na vse maie vi«. — Hllbbardske novice Saj bi tudi meni prišel prav tak _____. stroj, pa kaj se hoče. Naj bo Madison, O._Po dolgem ča- za danes dovolj, ker sem se tudi su se zopet enkrat oglašam iz na- za pisanje precej polenil. Po-šega prelepega Hubbarda, se re-j zdravljeni. Frank Leskovic. VneddičiNivtargh če poslušat nas in dela kar na- Cleveland, O. — Ali ste že prej po svoji trmi. Noče pa no-Ljišali, da bo v nedeljo v New-če nam pravdansko namočiti burghu velika slavnost? Ta dan, zemlje, da bi kaj rastlo. Nobe- 22. maja bo dan, katerega bodo nega pravdanskega dežja Ai. šte- Slovenci širom Clevelanda po-vilna semena raznih cvetlic sem mniH, kadar bodo zagledali novo posejal, a si ne morejo nikamor predelano dvorano, Slovenskega pomagati in bi bilo prav vseeno, narodnega doma na 80. cesti. In če bi jih bil puatil v hiši v oma-1 zakaj ? Zato, ker je Narodni ri. Le kane pa so se lepo pogna- dom na so. cesti danes moderna le in že silijo v cvet. Ampak in veiika stavba, katera je bila vseeno bo letos toliko raznih Zgrajena kot mala društvena rožic kot še nikdar poprej. dvorana s žulji naših pionirjev, Pa ni treba misliti, da bom jaz y so se najprvo naselili v New-gospodar čez vse te lejpe rožice, burghu, je skozi dolga leta tnalo ampak imela bova besedo pri m ma]em postala višek sloven-tem dva. Prišla je naša Betty gkega naroda v Clevelandu 1 Da-prav iz Columbusa in jih je po- neg se zbirajo kulturni, druža-sejala nič koliko. Tako bova se-1 (mi bratje in sestre, mladi in sta-daj tekmovala, kateri bo imel dan za dnem) večer za veče-lepše rože, seveda to se bo vide- rom v (-ej dvorani, ki je danes 10 potem, ko bodo pognale cvet. najveCja, najmodernejša slo- Upam in pričakujem, da bo tako|vengka dvorana v našem mestu! lepo, da se bo res izplačalo po- Do)g0 ^ s0 Newburžani ča-gledat. Seveda je treba še pri- Lali tega s)avnosnega dneva, pomniti — če jih bo narava le- j da y praznovali odprtijo novih po pravilno ob pravem času na- pro8torov Doma in odprtijo dva-makala kot se spodobi. Lajstih “Special ^ B/'wl- Kaninih čebulic imam še pre- hng Alleys," in L--- cej v zalogi, dasi jih ljudje kaj ki 30 ietniCe Slovenskega- pridno kupujejo, da si z njimi Lega doma s ponosom danes va-krase svoje domove in vrtove do- yjo vse Slovence in prijatelje, 11 ob našem jezeru, kamor bodo da pridejo v nedeljo 22. maja v prišli gostje v poletju. O, bla- dvorano, na 80. cesti, kjer se vr-gor takim ljudem, ki so se rodili D; točno ob peti uri popoldne pod tako srečno zvezdo, da si le- “g]avnostni banket” v novi dvo- Te se je pa Nemetov sieves p0t0 tega sveta tako izbirajo.jn zvečer “PLES” ob 8. uri, ponudo, 'ka de šou kazat Mat- Meni pa usoda ni naklonjena, 3a J za katerega bo sviral Eddie Za-jašovo stanovanje. S Števekom bi ai mogel prebirati kot bi sam bak orkester. želel. • I Vstopnice k banketu si lahko jeten oaain v iepi lkiuvi.i,. - ... mo meli priliko, ka se na te den romanje v Lemornt 10. julija vnem življenju, skrbi za red in zakonitost, pospešuje in ščiti splošni napredek in blagostanje, vendar je diktatura v svojem bistvu in se net more ponašati z nikakimi socijalmmi vplivom. Tako razmere same po sebi slabe Francove na sprotnike v inozemstvu. Izbegla vlada ne prihaja več v poštev kot njegov resni konkurent, ki bi mogel prevzeti oblast za njim. V notranjem življenju Španije je bila splošna revščina po civilni vojni Francov najhujši nasprotnik. Pa tudi, ko je uspel, da te razmere precej popravi, je ostala splošna svo em bistvu m se ne more puuaaau l pridobitvami, ki jih zahteva sedanji čas. Eno pa je gotovo. To namreč, da si ogromna večina španskega ljudstva ne želi komunistične tiranije namesto Franca. Tudi inozemstvo sedaj ve, da namesto Franca ne more postaviti v Španiji nič boljšega. Tudi najbolj zagrizeni nasprotniki Franca so prišli do prepričanja, da bi za Francom sledil kaos in komunistična nevarnost je najbolj verjetna posledica rušenja Franca od zunaj. To dejstvo je pomagalo, da je Franco preživel svojo posebno povojno krizo ih sedaj pridobiva tudi v zunanjem 1 _ a_IJ X_: i 1/nš imrni ^AlauPP TriHu ^filnsno očita- socijalne razmere. Nepismenih ljudi je velik odstotek, —. se Španci ponašajo z visoko kulturo. Agrarna reforma m izvedena veliki predeli Španije so naselbine dobesednih beračev. Franco ni imel moči, da bi te socijalne razmete popravil in dvignil na splošno deželo k boljšemu standardu življenja. To bi itak mogel storiti samo z zunanjo pomočjo. Druga svetovna vojna pa je obrnila pozornost sveta drugam in Španija je ostala prepuščena sama sebi. Dasi ima Franco sedaj nedeljene simpatije latinske Amerike, ni mogel od tam dobiti tiste finančne in trgovske opore, ki bi mu bila potrebna, da bi izvedel kake širše in večje gospodarske načrte. Komunistična propaganda in nasprotovanje Anglije v zapadnetn svetu mu je preprečevalo, da bi se naslonil na zapadne demokracije in preskrbel državi gospodarske dobrine, ki jih uživajo zavezniški narodi v Evropi. Socijalisti, ki vladajo v Franciji in Angliji so njegovi sedanji najbolj trdovratni nasprotniki. Ki uznatuje nauv,« ivvu iwnvuoivvg« %«.----------------- / katoličan i osebno i kot javni delavec. Toda splošno očitanje, da ima njegov režim značaj katoliške diktature gre mnogo preko resnice'. Franco je imel mnogo težav dokler je uredil razmere s katoliško Cerkvijo, znani so njegovi spori s škofi in cerkvenimi avtoritetami in znano je, da tuni sedaj niso še stvari popolnoma zadovoljivo urejene. Znano je, da ima Franco med katoliki precej trdoglavih nasprotnikov. Za sedanji svetovni položaj pa je važno samo to, da je Franco iskren nasprotnik komunizma, da hoče lojalno sodelovati v skupnih naporih proti komunistični nevarnosti, da je do zapadnih zaveznikov lojalen in da je Španija v za-padno evropskem demokratičnem svetu neobhodno potrebna. Za trdnost in moč protikoraunistčne Evrope bi nilo potreba, da se Španija socijalno, ekonomsko in kalturno okrepi in postane enakopraven član protikomunističnih držav. tV .1.1 L •______t. mn/WTA \raX l/nf ninnop ririKpda- trdovratni nasprotniki. pi m posianc cndKupiavtn vi I\CI bU USiaiV AU11I.I.H, —..........,---- lezni stare Španije, se Farnco ni upal .spremeniti svoje vojaške vlade v demokratično obliko niti ni organiziral države na stanovski osnovi kot je to napravil njegov sosed, portugalski katoliški predsednik vlade Salazar. Tako je ostal n_______r«c i* vpdnn ohlika diktature ki sicer ne iz- vaja samovoljnega uničevanja osebnih svoboščin v dne- rwoi lana ui mugi« ------o- nje, članica, ki na široko odpirajo usta proti Francu. Med narodna gonja in sabotaža Španije je gotovo neupravičena in nesmiselna. Sodelovanje s Španijo bi bilo neprimerno koristneje i za splošno konsolidcijo razmer v zapadni Evro-| se je ešče lealsaij pet drugi j “kideov” naphajo v policema-novo karo, ka so šli na E 41. Talk se je friško zvedelo po celo j naselbini za Matjašovo nesrečo. V Canado sta odpotovala s svojima sinčkoma Mr. i Mrs. John Kramer. Najprle so se stavili v Windsor, Canada, pri Mr. i Mrs. Mike Sdbočani. Počakal je nje tu Math Forjan. Nato so šli dele v Lynden, Canada, kde so iznenadili svoje atariše i so na materinski den slavili 30 letnico zakonskoga žvljenja od Mr. i lilrs. Stefan Forjan. Lehko si mislimo, kakše iznenadenje je bilo to za 3 ta riše. Zaistino posnemanja vredno. Naj slavljenca v Lynden, Canada, sprejmeta čestitke tudi od nas ostalih Prek-murcov v Chicagi. Želemo Vama ešče mnoga, mnoga srečna ■eta! — (Gizella H.) STARI KRAJ Razkritje. Mr. Avg. Pintarič Sr. je dobo več pisem od svojih domačih. Tak jemi sporočajo, ka imajo na Razkriži od leta 1941 duhovnika in zato vsaki den edno mešo, ob nede-Jaj pa dve. “To se moramo zahvaliti Gospodini Bogi. Cerkev i meše so naim edina tolažba. Tak lehko bar Bogi potožimo vse svoje potežkoče, štere 30 nam vsaki dan nad glavami." — Zahvalujejo se jemi za pake. Pak so na ipošti odprl pred prejemnikom i tak ne nikaj talilo. Poštarica je prosila, če hi je odali eden glavnik, zato, ka tam nega dobiti. CerkvuK r—are. (Iz ednoga pisma): Dragi striček i isS£ “, - 7-.«=x - h— —»fc« I • ...JXa..*«ia noaknih eimkrtiXia u Aorta rSZITlCf. Velike želje gojim, da bi mogel vsaj še enkrat priti v, Cleveland in malo z mojimi prijatelji in žlahto pokramljat. A sem že kar nekam “scagal.” Ljudje v Clevelandu s tako ihto in naglico zapuščajo ta svet, da če pridem tja čez kakih 10 ali 20 let, saj ne bom že nikogar več poznal, ker bo že popolnoma nova generacija zrastla. Se reče, saj ljudje tudi tukaj mrjo. Zgubili smo že precej naših 'starejših naseljencev. Naj jim sveti večna luč. Pa tudi bolezen se pase med nami kar naprej in nas noče zapustiti. No, pa kar se mene tiče, še kar brihtno brcam in če bom še kar naprej in naprej tako, bom prav gotovo sodnemu dnevu trobil. Ljudje v teh krajih se jako zaletavajo v kmetijstvo in to se reče taki, ki jih kmetsko delo veseli in se zanj zanimajo. Pri meni je seveda bolj počasi. Pri našem prijaznem Martinu Kerinu so vsi na mile viže za delo vneti. Oče, mati in sin se z vso ihto zaletavajo v grunt, njih hčerka Marie je pa na banki zaposlena v Madisonu in ko pride z dela domov, pa zopet prime za vsako domače delo. Saj pravim, nekaterim ljudem je res lahko svet hvaležen, ko ga pa tako pridno obdelujejo. V resnici Slovenci kar lepe napredujejo, posebno tisti, ki se za napredek res zanimajo. Z mano si pa ne bo dosti več opomogel. Ludvig Gustinčič ml. je pa za nočnega stražnika v našem mestu Madisonu. da ga pred zlobno roko varje v nočnih urah. nabavite do četrtka večera, 19. maja od katerega koli direktorja Slovenskega narodnega doma. Direktorji za leto 1949 so sledeči: Joseph Lekan (80. cesta), Louis Simončič, Louis Su-pan, Joseph W. Kovach, Anton Kordan, Rt. Rev. John J. Oman, John Urbancich, Louis Shuster, John Mauer, Joseph Mauer, Lawrence Globokar, Matt Lekan, Sylvester Paulin, Eddie Škufca, Agnes žagar in Victoria Hočevar. Program banketa bo otvoril predsednik doma, Mr. Joseph Lekan, s pozdravnim govorom. Nadaljni program bo vodil ad-voka F. V Opaskar. Slavnostni gostje, govorniki bodo: Rt. Rev. John J. Oman, župnik fare sv. Lovrenca; Michael M. Lucak, councilman 28. varde; Dr. Anthony J. Perko, g. Ivan Zorman, Joseph Ponikvar, predsednik Slovenske Dobrodelne Zveze in Honorable Thomas A. Burke, župan mesta Cleveland. Nastopila bodo v zboru tudi pevska društva “Slovenija” in “Zvon” pod vodstvom g. Ivan Zormana. Po banketu, na katerem se bo servirala zelo okusna večerja, se rši prosta zabava in pies. Torej prijatelji, Slovenci! Pridite v nedeljo v Newburgh na slavnost Slovenskega narodnega doma. Ne bo vam Ril Imeli boste dan in večer prijetnega in nepozabnega užitka v veseli in družabni družbi. Zapomnite si dan in čas, 22. maja točno ob peti uri popoldne. Ako še nimate vstopnice, sezite po njih takoj. Nasvidenje! Viki Hočevar, ' H J I \ i A. S. Puškin: Kapetanova hči Res umel si krasti, znal odgovo- zmagalo v meni čw«tw dolžno- ■ . , J XI A«,n^1r a alnlWvulflA /VI. riti, pa zato te obdairitd hočem, dečko, sred ipol'ja |z vtooko stavbo, * dvema koloma n&vipik, s pov-prečnim.bruiniom. Ne morem povedati, ikakšen vtisek je napravila name ta preprosta narodna pesem o vislicah, ko sem jo slišal iz ust Ui—d EvttfJ Urania]) 1 for the Joc—fana in Win—in HVBUi) avM. J - ---- i “ ljudi, popolnoma zrelih za visli- igro.” • *1 __I i • — w lAuiflVi l TV sti nad človeško slabostjo. Odgovoril sem Pugačovu: “Postažaj, povedati ti hočem vse po pravici. Razhodi aaim, ali te morem priznati za carja? Ti si razumen človek in bi saim spoznal, ako ibi se ti Hlinil.” “Kdiff sem vendar po tvojem mnenju?" “Bog ve, kdo; a bodi, kdorkoli hočeš, ti igraj zelo nevarno m Tedenska prilog* x» Slovence v Wuconiinn ce. Njih grofflni obrazi, ubrani glasovi, otožno izražanje, s katerim so peli besede, že same na sebi 'izrazite, vse to me je pretreslo z nekako pesniško grozo, Gostje so izpili vsak še po Pugačov me je ostro pogledal. “Torej ne veruješ, da sem car Peter Fleodorovič? No, prav. Pa premfeB, ali ne cvete sreča pogumnemu. Ali ni v davnih eno čašo, vstal izza mize ter se dneh vladal Grfflka Otrepjev poslovili od Pugačova. Hotel sem jim slediti, toda PugaČOv mi je zaklical: “Sedi; s teboj hočem še govoriti.” Nekaj hipov sva oba molčala. Pugačov me je pazljivo motril, le zdaj pa zdaj je mežikal z levim očesom s čudovitim izrazom nekak* prekanjenosti in zasmehovanja. Končno' se je začel tako od srca smejati, da je še mene, ko sem ga pogledal, poriM smeh, ne da bi vedel za-k&|< — “Kaj, vaše .(blagorodje?” je rekel slednjič. “Jeli, d* so se ti že tresle hlačice, ko so ti moji junaki natikali vrvco na vrat —? Mislim, da se ti ni zdelo nebo veliko večje ud ovčje kožice ... In res bi bingljal na pre-čniku, .da ni prišel tvoj sluga. To staro kukavico pa sem takoj spoznal. No, ali si je moglo midliti vaše blagorodje, da je človek, ki te je privedel v (Laža-Dimitrij I. _ 1605)? Misli o meni, kar hočeš, toda ne o. stavi me. Kaj ti vse drugo mar. Gospodar je gospodar. Služi mi zvesto in marljivo, in narediti1 te hočem- za vrhovnega, poveljnika in kneza. Kaj rečeš k temu?” “Nikdar,” sem mu odvrnil odločno, “jaz sem po rojstvu plemič ; priseg^ sem zvestobo gospe carici, zatorej ne -morem služiti tebi. Ako mi res dobro želiš, tedaj me pusti v Orenburg.” Pugačov se je zamMlil. “In če te pustim, ali mi obljubiš, da se vsaj bojeval ne 'boš zoper wk?" ‘Kako ti morem kaj takega obljubiti?” sem mu odgovoril. “Sam veš, da ne Smem delati po svoji glavi. Ako mi ukajžejo, naj se bojujem zoper tebe, moram ubogati; ni drugače. Ti si sedaj sam (poveljnik: sam zahtevaš Od svojih pokorščine. Milwauska pošta nas je naprosila, da objavimo sledeča imena naslovnikov, za katere leže priporočena pisma iz starega kraja v poštnem uradu, ker jih pošta ne more najti na navedenih naslovih. Ako kdo izmed teh čita to, ali kdo drugi ve za njihov sedanji naslov, je prošen, da jih opozori, naj gredo na potšni urad A, na vogalu W. National ulice in So. 2nd St. s potrebnimi izkaziii. da svoja pi- je VHJVICft., 1U bC JC ' -------------------ur------------------ stepi k umetu, sam veliki car?” Kam bi se prišlo, ako bi še od- Pri teh besedah se je doeto-i in skrivnostno varav , THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITH TEE -AMERICAN HOME" DAILY LOKALNE VESTI *T interesiran v vojaško karijero nje najemnine. Ray W. Rose, 1 Communion tlon OBZOB PUBLISHING COKPANT Tel. Mitchell 5-4I7J 'tuna ir ntnreca kraia street- Piamo P0^ Marica uma iz starega Kraja R^ui«: An- ima jo na posti MWfcVV.J Jf---- * w Lach, Sao Paolo, Brazilija; Anton Kustič, 1532 So. 13th Street, pismo pošilja Bendzija Marija, Pag, Jugoslavija. ameriški armadi« naj mu ta- koj piše. Njegov naslov je: Hon. Clement J. Zabiocki, Representative 4th Wisconsin District, 189 House Office Building, Washington 26, D. C. — Mr. Zabiocki priporoča, da vsak, ki mu piše v tej zadevi, naj priloži svojemu pismu dve posamezni izjavi od dveh odgovornih Pristojbina za paketno *,,, ------ ------------ pošto V Berlin in V Sov- državljanov, ki ga poznata oseb- r .w i _______s___ ietsko zono »«»«»»■ no in ga priporočata. Splošni voljuje povišek celo .na 30%. ~ »«• flnhrn fi. Primi za novišanie ie. da mora ta, dober moralni značaj, pri- de Berlina je ameriška pošta znižala pristojbino za pakete v Berlin in Sovjetsko zono, ker jih zdaj lahko spet dostavlja po železnici in s tovornimi avti, na- merna šolska izobrazba, starost ostaja 25% čistega od vsote, ki ne manj kot 17 let in ne več kot jo je investiral v stavbo, potrebnimi izkazih, da svoja p - me8to z ]etali kot je to moraIa srna lahko dv.gnejo.. Naslovm- blokade. Pri9tojbina za ki in imena odpošiljateljev so sledeča: Žaubi Anton, 1524 So. loth Street, pismo pošilja Kop običajne trgovske pakte je znižana sedaj na 14c za funt teže, M.ke Sert.ch, 1909 Claybourn^ prigtojbina U4(. 2a funt) S. Gift Tune in... tke AMERICAN-JUGOSLAV (SLOVENIAN) RADIO HOUR velja za vso Sovjetsko zono, vključno vse štiri sektorje Berlina, druga (6c za funt) pa samo za ameriško, britsko. in francosko sekcijo Berlina. Maksimalna teža vsakega paketa sme presegati 22 funtov. lokalni rentni dijrektor opozarja vse lastnike stanovanjskih hiš, da so po novem zakonu ijpra-vičeni do najmanj 26% čistega prebitka od najemnine, ta jo dobe, to je po odbitku vseh letnih stroškov, ki jih imajo z vzdrževanjem in popravljanjem dotočnega stanovanja. V gotovih slučajih (za manjše stavbe z največ 4 stanovanji) zakon do- Lep Materinski dan Detroit, Micki. — Ne morem si-kaj, da ne bi širši javnosti povedala, kako sem praznovala Materinski dan letos. Tukaj imam 4 hčerke in 2 sina in vsi so se spomnili svoje stare mamice in jo lepo obdarovalvza Materinski dan. Lahko rečem da bom nikoli pozabila dneva Pogoj za povišanje je, da mora lastnik doprinesti dokaze, da mu od sedanje najemnine ne pre- 22 let dne L- julija 1950, in izjava, dn ni bil še nikdar poročen. — Starši, ako imate sina, ki bi se rad ptBvfetil vojaški ka-rijeri (kot bodoči častnik) v ameriški armadi, opozorite ga, naj se takoj prijavi, kongresniku Zablodo ju. , - '*■' > ... - . M' ,'U ,u To je pa za to OF MILWAUKEE A Program, of Classical and Folk Musis of Slovenia tegwal dolžnosti, kadar bi bilo treba moje Službe? ŽMljenje v tvoji oblasti: ako me ______ je nadaljeval potem, ‘Doda odpustil sem ti vse radi tvoje dobrosrčnosti, ker si mi izkazal uslugo v času, ko sem se moral skrivati pred svojimi sovražniki. A poslušaj, kaj ti še -pravim! Obdarovati te hočem še drugače, kadar dobim zopet svoje carstvo nazaj! Ali mi (obljubiš, da mi boš vneto služil?” Prošnja štopava in njegova nesramnost sta se mi zdeli tako smešni, da se nisem mogel vzdr. žeti smehljaja. “Zakaj se nasmihaš?” me je moriš — maj te sodd Bog. Povedal sem ti resnico.” Moja odkritosrčnost ga je o-supnlia. i “Naj bo,” je rekel in me potolkel po rami. “Kadar koga kaznuješ, ga kažnuj strogo, kadar ga ipamiloščuješ, ga do konca pomilosti. Pojdi, kamor te vleče srce, in ravnaj, kakor ti drago. Pridi jutri k meni, da se posloviš, a sedaj pojdi spat, tudi meni se že dremlje.” Oštavil sem Pugačova in stopil na ulico. Bila je tiha, mrzila noč. Mesec in zvezde so sijale English and , JU,,. ..... —----- Announcements! blocki nam piše, da ako je kdo izmed slovenskih mladeničev za- AOMUJ »e tuttouuumo i — —------ vprašal Pugačov in nagubančil jasno, osvetljujoč trg ih risli- čelo. “Morebiti ne verjameš, da sem jaz veliki car? Odgovori -naravnosti” Prišel sem v zadrego. Potepuha nisem mogel priznati za carja, zdlelo se m-i je, da bi bila to neodpustljiva bojazljivost. I-menovati ga v obraz sleparja, bilo bi toliko, kakor podvreči se pogubi; Odgovoriti tako, kakor sem bil' namenjen v prvem og- ee. Vse mimo in temno je bilo v trdnjavi. Samo v krčmi je še gordla luč, in kriki zapoznelih pijancev so se razlegali m nje. Ozri sem se na popovo hišo. Oknice in duri šobile zaprte. Videti je bilo, da je vse tiho v hiši. Prišedša na stanovanje, sem našel Savelj iča v velikem nemiru radi’ moje odsotnosti. Novica, da sem popolnoma prost, sem v — f --------- m. nju-pod vidlicami vpričo vsega ga je neizrečeno oveselila. ljudstva, se -mi je ždelo zdaj brezkoristno bahanje. Zato sem se Obotavljal. Mračnega obraza je pričakoval Pugačov mojega odgovora. Naposled — in tega trenutka se spominjam še zdaj z zadovoljnostjo — naposled je Važno za slovenske mladeniče, ki bi radi prišli na Ameriško vojaško akademijo Kongresnik Clement J. Zabiocki nam sporoča, da pričata- Povišanje najemnine Lastniki stanovanjskih hiš, ki čutijo, da, nfe dobe dovolj najemnine za stanovanjske • prostore v Svoji hiši, ki jih imajo v najemu, naj se zglasijo v lokalnem rentnem uradu v Plankin-ton Arcadi, kjer jim bodo poma gali izpolniti listine za poviša- “Kaj pa ste tako obvezani, ali vas bole zobje?” “Da, reymo imam, v zobeh.” “Aha, vidite,, to je od tega, ker svoje zobe vsak večer polagate v mrzlo vodo... ” —————V—----- Odgovor na vprašanje Bančni ravnatelj vpraša svojega sinčka: “Daj, pokaži, kaj znaš: Kaj dosežemo, ako naložimo milijon dolarjev po 30 odstotkov?” “Finančni polom.” 8. maja. Drugi dan me je pa še moj zet Joseph Butala peljal v lepo cerkev sv. Dominika. Moja želja je, da se na tem mestu iz dna srca zahvaljujem sinovoma, hčerkam in zetom in vsem, ta so se me sporpnili na Materinski dan. Pozdravljam tse prijatelje na Calumetu, Mich. kjer sem prej prebivala. Uredništvu pa žfelim mnogo novih naročnikov. Naj pripomnim, da sem na . Calumet bolj redno prejemala časopis, kakor ga pa s,em v Detroit. Vidi se, da pošta tukaj ne posluje tako v redu, kot v Calumetu. M. Klbbucher. -! — Otok Hispaniola je edini na svetu, ki je pod vlado dveh držav obenem in sicer si delita vlado Dominikanska republika in Haiti. L***#- on your telephone party line GOOD TIMING is a talent yaw party line neighbors appreciate. When you allow time between calls you help give yourself and others better telephone service. Party tale neighbors applaud those who share the line vdllingly, ... chances are •r You have a Financial Stake A - in The Electric Company v] ONEM DAY 'Hvala bodi Bogu 1” — je rekel in se prekrižal. — “Jutri na vse zgodaj ostariva trdnjavo in pojdova, kamor hočeva. — Pripravil sem ti nekaj malega, na, jej, drageč, potem pa zaspi sladko do jutra kakor v Kristusovem naročju.” Uibcgall sem ga. Slastno sem povečerjal in, zaspal duševno in telesno utrujen kar na' golih tleh ... IX. roun 0UV WORD Zznsisz-"”* , _ ___! * Ml ■tsšm 5* > sm trn —ifSSSm Slovo, Ko spoznal sem tebe, deva, v sneu čutil sem sladkost; pri slovesu pa preveva srce ss/rtna mi- bridkost. Heraskov. SWEET DUŠIC »a. «. a««■»«.« of the receiver when you hang up promptly if you find the line hi use. -You'B win approvM, too, from the otter parties on your line by not interrupting a conversation. r* CLOSE MU0MY «. b, *** - party lines. Actually, only a few thoughtful courtesies, such as answering promptly or giving up the line in emergencies, Will keep harmony on your party Bp*. Rano zjutraj me je prebudil bolben. gel atm na zbirališče. Tu so se že uvrščevale trume Pugačova okrog yislic, na katerih so še vedno visel večeraj-šnje žrtve. Kazaki so (rili na konjih, vojaki pod orožjem. Zastave so .plapolale. Nekaj topov, meri njimi itudi naš, je bilo že ne pohodnih podstavkih. (Dalje prihodnjič.) PARTY LINE COURTESIES When ail users of party line service— • allow reasonable intervals between cals • ask the children not to male needless calls • release the Sne in emergencies then they all work together to give each ocher better lelepbnwr WISCONSIN TELEPHONE COMPANY Wert/ef always to serve Wheeesle better ;rv ]V[aybe you don’t know that you Kave a financial stake in TKe Electric Company. But if you own an insurance policy or have a bank account, chances are you are an indirect investor in our bonds or notes. ** A total of $62,800,000 has been invested in Electric Company bonds and notes by insurance companies, banks and others. Electric Company bond and note interest help pay dividends on your insurance policies and interest oa you* bank savings deposits. MN8WMM The record of The Electric Company in providing electric service to Milwaukee and adjoining counties for more than half a century has attracted a substantial investment in our securities by insurance companies and banks. < The funds thus obtained have been invested in power plants and other equipment, die total cost of which is now $139,000,000. This property serves a population of nearly a million iij Milwaukee and six adjoining counties. The electric system of The Electric Company is tied in ( with the systems of its associated companies, Wisconsin Gas and Electric Company and Wisconsin-Michigan Power Company. This is advantageous to both investors and customers. It increases efficiency of operation — reduces investment in power plants by pooling power resources and brings customers the advantages of low-cost, large-scale, quantity production. ru. :?w** ■Bi 1 #«), i s ' ri - hh SP-13A-49 WISCONSIN EL POWER 1949 Odtočni Senici. — Slika nam predstavlja dvtidolgbla- sa indonezijska gerilea v njih skrivališču. Ti gertlci so Se zakleli, dolgine ostrižejo las, dokler ne bo zadnji Holandec pognali ’iz njih republike. AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride UuNCH for steady hands. Haro, Lt. Donald G. Wathsrbes af Brookline, Mass., assistant chief of the Virology Section, Brooke Army Medical Center, Fort Sam Houston, Tex., wears o gloss mask and rubber flioves to lessen danger of infection. Young physicians, particularly those who did net serve hi World War II have been asked by the Army Medical Deportment to volunteer for duty at once. G. WHISKERS RE-NU AUTO BODY CO. Popravimo vii ivto In prekemmo, da bo kot nov. Popravljamo body In fender)«. Welding. JOHN J. POZNII GLenville 383« •81 Eaat Kind »reel V DVORANI SOLE SV. VIDA PO IGRI BO DOMAČA ZABAVA Igralci vas vabijo k veliki udeležbi SVETOVIDSKI ODER ponovi v nedeljo 22. maja PRI KAPELICI ob 7:30 zvečer krasno igro gwsn "»'v ti Stara mama (P0VB8T) “Je že tako prav,” je dejal Noel, ko so si podajali roke. “Kar pa skrbi zaideva,” je rekla Judita, "govorijo o njih bolniki, kadar vidijo, da niso še dovolj krepki. Major Crosby, ne morem — ne morem vam povedati, kako hudo žal nama je.” Govorila je naglo, ker se je bala da*jo bo čustvo'premagalo. “Ne govorimo več o tej reči. Saj veste, kaj čutiva . . “Navsezadnje pa je še nekaj,” jo je prekinil major “0 ... ne , 'posebno dolgo. Čakajte . . začel sem jo leta 1910. Dvanajst let, No, sioer je pa tudi ta doba precej doN ga. Vojska je delo kajpada pretrgala.” “Štiri deta, bi dejala, niste sploh mogli nič napisati.” “Vendar ,pa sem mogel vsaj mnogo brati. Študiral sem o druidizmu v strelskih jarkih — kar zahteva mnogo pozornosti, ze, ki pa so govorile o (zaskrb- Tako je šlo, kadar je bilo dosti ljenosti. Njegovi lasje so bili mirno, se razume. Kadar pa ni čeprav ima toliko vodnikov?” "Res je. Vendar pa mi vedno prihaja misel, da od sočloveka preveč zahtevamo. Saj stori, kar more. Samo časa mu dajmo. Je še toliko reči, ki se jih mora odvaditi.” “Menite namreč, da mora pozabiti vse svloje živalske počet-ke?” Prikimal je. “Zdi se mi, kakor da ga gledam, kako se ves čas razvija od trste nežne m nezanesljive vr-bilo mimo . . sem pač pre- živali do angela, ali nekaj po-J-;'skušal različne vere, če' razu-'dobnega. Dejal bi, da je zdaj mete, kaj hočem povedati. Na'nekako na sredi. Vojske pa ga primer, kadar so močno bom- kajpada porinejo spet malo na-bardirali in smo morali čepeti ’zaj.” da človeštvo tako strašno blodi, Zmerom si mislim, da je člove- ste, ki svojega lastnika zgodaj v življenju zapuščajo, in Čipovi so bili na vrhu že precej redki. Njegove noge pod odejo so razodevale ostra kolena, tanke lepo oblikovane roke pa je nervozno premikal. “Če bi ga le mogla pripraviti do tega, da bi bil do mene ne. prisiljen,” si je mislila Judy. Najprej sta govorila o vsak- Stroud na svoj način, “nezgode danjih rečeh, potem pa je steg- se bodo dogajale vedno, kakor veste, in jaz Čipu dopovedujem, da se je z razpetimi krili zaletel v vas." “Res je neumno,” je dejala Judita, “da se obe prizadeti stranki pulita za krivdo. Stvar pa ima tudi dve dobri strani. Zdravnik ipravi, da boste kmalu Spet na nogah, in — no, če bi tisto noč ne bilo nezgode, se mi nikoli ne bi srečali, ali ne?” “To je bil pa kar čeden govor, Judy,” jo je osrčeval Noel. “Podpišem vsako tvojo besedo. Vendar pa bo bolje, da z govorancami prenehamo.” Vsi so se zasmejali in govorjenje je postalo bolj. neprisiljeno. Major Stroud si je osvojil Noela, ki mu mi je bil očitno zelo všeč, jn Judita je čutila, na stolu poleg zoe, da je od ostalih dveh odrezana. Nobena soba namreč ni tako majhna, da se družba štirih oseb ne bi mogla razcepiti v dve Skupini. nila roko in dejala: “Smem videti, kaj berete?” Pobrala je lepo vezano knjigo, ki je ležala poleg njega na preprogi, in ji jo dal1. “Ne vem, zakaj je tako,”1 je dejal in se nasmehnil,” a vsele.i se mi zdi, kakor da se moram opravičevati, če me zasačijo, da berem pesmi.” Knjiga je nosila naslov “Človekov duh,” in Judita je čutila kar nekakšno zadoščenje. Oba sta imela iste knjige rada. “Ta knjiga je meni ljuba prijateljica,” je rekla. “Res? To me pa zelo veseli.” • Nisem je videla, ko sem oprezovala po sobi tisto noč,” je nadaljevala. “Kajti res sem oprezovala, priznam, pa sem videla samo knjige o verah. Saj veste, nekaj sem morala početi, ko smo čakali, kaj bo povedal zdravnik.” “Tedaj pa ste bili najbrže v moji spbi,” je pojasnil. “Kadar na istem mestu.” Nasmehnila se mu je. “Ste že blizu konca?” “Da, glavna Stvar je napisa na, a ji še vedno kaj dodam. Veste, knjiga naj bi bik nekakšen vseznal. Če bi radi vedeli, v čem sta si podobna islam in budizem, kar poiščete mesto, kjer obe veri primerjam. A ta reč vas gotovo samo dolgočasi. “Še malo ne. Vlšeč mije. Ali se vam ne zdi nekaj izrednega, “Mislim, da je res tako”’ “Da, še precej. Prepričan) sem, da je tako. Ni to nujno pri slehernem poedincu, pač pa pri množici, saj me razumete. Sovražim topicve in hrup in voj- štvo še naj lepše pod drobnogledom, da se tako izrabim, in da je nekaj strašnega, če ga gledaš v množici.” “Podobno kakor plesen?” ji je pomagal. “Praproti in cvetlice imajo ljubke oblike, če jih jJ: več ate, so pa zares grde, če jih vidite na vlažni steni.” “Da. Prav tako.” Njene oči so se nasmehnile njegovim. V tem trenutku se je v nji prebudilo nekaj vse večjega ko golo zanimanje. Vedela je, da se ta nekaj nahaja v nji; zavedela se ga je, ko je prihajala, in sklenila je, da si ga bo pozneje lepo mirno ogledala. Noel in major Stroud sta bi- “Se vam tudi jaz zdim nevarna?” ga je Izzivalno vprašala. “Ne,” je priznal. “Je čudno, pa se mi res ne zdite.” “Kolikšna sreča! Plahe osebe — ena takih sem tudi jaz — napravljajo navadnlo na druge plahe osebe prav porazen vtis. Goepa Klara pa vam bo gotovo ugajala. Gleda dol na svet kakor z nekakšnega Olimpa.” “Pa vendar se skoraj vsi bojimo starosti,” je pripomnil. Pohištvo naprodaj Kuhinjska peč še malo rabljena, dva stola in miza ter 1 preproga 8x10 se proda. Vprašajte na 16011 Holmes Ave. (100) Hiša za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini, oboje stanovanje nanovo de-korirano, 1 furnez na plin. Cena $10,200. Za pojasnila pokličite EX 6442. ■ MALI OGLASI Hiša za 1 družino Semi-bungalow 7 sob na E. 107. St. blizu St. Clair Ave.; furnez na vročo vodo z gretjem na Iščejo stanovanje Slovenski zakonski par z eno leto staro hčerko želi dobiti 4 j plin, vsa hiša insulirana, zim- okna in vrata, garaža. Za IH 1. puli naj Iška ali 6 sobe. Kdor ima kaj, la zaverovana v zemljevid Šom-|poltli{ite HE 3354 P° Peti uri po-'pojasnila pokličite PO 1288. Čeme in sta pozabila, da sta v P°ldne- —(99) na zmerna. (101) sobi še dva druga človeka. “Zares morate enkrat obiska. MALI OGLASI Major Crosby je bil videti me preveč utrudi knjiga, ki jo precej tak, kakor si ga je Ju- pripravljam, ali pa se je na- dita 'predstavljala. Prvi po-veličam, se spravim nad pesmi.’’ tovih žarometov je bil eden ti- dejala Jondita. Položila je knji- mu Dve sobi v najem Odda se v najem 2 opremljeni sobi zakonskemu paru ; ima na razpolago vse kuhinjske potrebščine. Pokličite po 2 uri pop. UT 1-6395 ali se zglasite na 6022 Glass Ave. (100) ‘ Harmonika naprodaj Iz starega kraja sem dobil 2 harmoniki, 1 slovensko in 1 nemško. Nemško prodam, je zelo lepa, 4 vrstno uglašena, krasni glasovi. Je vredna $600. Ker bom obdržal sam slovensko, prodam nemško hitrgmu kupcu za $400. Zglasite se na naslovu: Joseph Kebe, P. 0. Box 629, Greensburg, Penna. (100) sko kakor večina mojih tovari-.ti mojo staro mamo, Lady Gre-šev. Vedno sem tako mislil in gory — ali gospo Klaro, kakor bom Še v bodoče. Toda vsako- jo kličeva Noei in jaz. Je kar krat, kadar je bitka, moram bi- najbolj čudfcvita oseba, ito bo-ti zraven,” in če je treba napeti ste trdnejši, morate priti na čaj vse sile, hočem, da jih n apno. v njen hotel.” Smo sredi pota, kakor vidite.” | “To bi me kajpada zelo ve-“In ste tudi mnenja, da homo selilo. S starimi gospemi kar prišli še naprej?” “O tem prav nič ne dvomim. Ali morda vi?” “Ne vem, kaj naj rečem. stih slik v duhu, ki nibeli ne zbledijo, to je vedela. Ni na- go na mizo1. “Povejte mi kaj o tej vaši knjigi. Major Stroud tančno poznala barve njegovih mi je pravil o nji tisto noč, in je oči, ki so se zdaj ipokazale sive, in čeprav so se zdaj smehljate in so se smehljale rade, kakor ) kazale poteze okoli njih, ^o le bile na čelu še drugačne pote- John in Mary Ujcic naznanjata znancem in prijateljem, da bosta imela odprtijo v petek in soboto, 20. in 21. maja v njih na novo preurejenih prostorih ; za to priliko bodo imeli velik popust na groceriji in mesu. Obiščite njih trgovino, kjer vam bodo postregli z naj lepšo vljudnostjo na 11701 Oakvieu) Ave. GL 1101 mfenda tudi bil mnenja, da je kriva nezgode.” Zasmejal se je. “On misli, da je vsega kriva. Bojim se, 'da bo knjiga -zelo pusta. Obravnava vere. Te |so konjiček, ki ga jaham. Ne vera, temveč vere. To je kaj drugega, kakor veste. Poskušal sem napisati knjigo, ki • • saj res, kako naj bi vam to pojasnil? .. ki Vse vere združuje kaže njihove medsebojne podobnosti, jih tako rekoč zliva v eno. Delo je grozno zanimivo in zahteva mnogo razrskavanj a, to pa meme veseli.’ Kako dolgo -pa jo že pišete?” MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. Slit ST. TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila Delo točno in dobro. V BLAG SPOMIN DEVETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Ferkul ki je zaspal v Gospoda 19. meje 1940 Na svidenje nad zvezdami! Tvoji žalujoči: CAROLINE I-ERKUL, soproga; JOSEPH in JOHN, sinova; ter BRAT ln SESTRA. Cleveland, O.. 19. maja 19«. Bi radi predelali! Kadar bi rad kaj predelali, zunaj ali znotraj j pokličite spretnega mizarja, ki vam bo napravil izvrstno delo po zmerni ceni. Pokličite po 5:30 zvečer, ali v soboto in nedeljo ves dan: JOHN KOCJANČIČ 1246 E. 68 St. EN 1182 dobro izhajam. Mlade se mi zdijo nevarne, pa morda le zato, ker jih tako malo vidim.” Judita se je zasmejala. Soba v najem Odda se v najem op: prašajte iia, 14417 Da win Ave. tdl. GL 7495. -(100) Želi 2 sobi 1 Samski moški želi dobiti 2 sobi, če mogoče z velikimi shrambami za obleko. Najraje v slovenski okolici. Kdor ima kaj, naj sporoči v uredništvo tega lista. —(99) Egiptovski starinoslovci si ogledujejo tri mumijel In so jih odkopali skoro nepokvarjene v grobnici pri Sakka-ra blizu Cairo v Egiptu. Sodijo, da so te mumije bile zakopane kakih 600 let pred Kristusovim rojstvom. Christiana Lodge and Cottages Edwardsburg, Mich. Smoli Task-— Big Mission FURNEZE NA PLIN INŠTALIRAMO! Pokličite za preračun zastonj bo mo Better Htg. & Plbg. Co. The Lodge has 30 rooms, with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with Amer-ican-European cooking. All sports: golf, dancing, tennis ana shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, Indoor games. Cater to overnight guests. Located in Christiana Lake ln grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIC KRAŠOVEC. Prop. Phone 9126F5 P.O. Edwardsburg, Mich Avto naprodaj Dodge 1937 sedan, prenovljen motor, prebarvan, kolesni obroči še dobri. To je avto za družino. Proda se radi smrti lastnika. Ta avto morate videti, da ga boste cenili. Vprašajte na 18309 Edgerton Rd. ali pokličite IV 0721. (May 17,19,20) Kraška kamnoseška obrt 16416 Waterloo Rd. (Venim or ■DIHA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV