V celoti gre za droben, a zanimiv prim er stične pokrajine med flišem in apnenci, ki jo avtor prikazuje z bogato dokumentacijo. V tre tji študiji z naslovom Hidrogeološke značilnosti povodja Bele pri Vrhniki in problem i izrabe kraških voda za oskrbo je P e t e r H a b i č pre­ učil kraške izvire v dolomitih in apnencih Belske doline. Na prim eru vrhniš­ kega povirnega krasa obravnava avtor problem e vodne oskrbe nekoliko širše. Čeprav je Vrhnika na dotočnem vznožju kraškega sveta, ji vseeno pri­ m anjkuje zdrave pitne vode. Gre za očitno neskladje glede na bližnje izvire Ljubljanice, ki pa zaradi obsežnega zaledja niso več neoporečni. Tudi na SZ strani Vrhnike so trije kraški izviri, a sta dva prešibka, tre tji pa zaradi bližine naselja bakteriološko ne ustreza več. Habič daje prednost dolomitnim vodam v povirju Bele zato, ker so čiste (z manj naseljenim zaledjem), se ne kalijo in so v višji legi (možnost gravitacijskega vodovoda), žal pa preveč nihajo. Zato obravnava tudi možnost zajetja izvira Hribovskega potoka in vode v za­ ledju Primcovega studenca te r razgrinja njihove slabe in dobre lastnosti. Ker so vrhniški problem i vodne izrabe kraških virov v m arsičem značilni, jih obravnava nadrobneje in v tem je širši pomen študije. Vendar pa Vrhnika nim a težav zaradi oddaljenosti vodnih virov, pač pa zato, ker je glavni kraški izvir preblizu naselja in že onesnažen. Okolice in zaledja nam reč niso pravo­ časno zavarovali. Pri ocenjevanju kraških voda daje Habič zato velik pomen ravno njihovemu zaledju. Za njihovo zaščito sicer še nim am o ustreznih norm , a zaradi posebnosti kraške hidrografije je treba vsako področje tako in tako nadrobno raziskati, če hočemo poiskati najustreznejšo rešitev. To so potrdile tudi vrhniške raziskave. V zadnjem, najkrajšem prispevku podaja A. K r a n j c tipološki pregled 231 kraških votlin v Triglavskem pogorju. Po razm erju med dolžino in globino jih razdeli najprej na brezna (61 %) in jam e (39%). Med jam am i razlikuje šest podtipov (štiri vrste vodnih in dve vrsti suhih jam ), med brezni pa dva podtipa (suha brezna in brezna s snegom in ledom). K er je brezen največ, jih avtor razčleni po obliki in deloma genezi še na osem podtipov. Ko ene in druge med seboj prim erja, p rihaja sicer do pričakovanih spoznanj, da npr. z naraščajočo nadm orsko višino pojem a delež jam , narašča pa delež brezen itd., a zaključke tudi ustrezno dokum entira in uredi. V tem je osnovna vred­ nost prispevka. V znanosti so taki pregledi koristni, saj prispevajo k pre­ glednosti in urejenosti spoznanj te r k širšemu razum evanju pojavov — v tem prim eru kraškega visokogorskega sveta. Med vodnimi jam am i razlikuje K ranjc štiri podtipe (jame s stalnim izvirom, jam e z občasnim izvirom in stalnim notranjim tokom, jam e z občas­ nim izvirom in občasnim tokom ter jam e s suhim vhodom in stalnim no tra­ njim tokom). Pri zadnjem podtipu bi prej pričakovali jam e s suhim vhodom in občasnim, ne pa stalnim tokom. Sploh pa je tovrstno razlikovanje jam v visokogorskem svetu težavno, saj njihove vodne razm ere prem alo pozna­ mo, pa tudi vodnih jam ni veliko. Poleg vertikalne razporeditve kraških votlin in s tem povezanih zakoni­ tosti bi bila nedvomno zanimiva tudi analiza njihove arealne razmestitve. Ta je nam reč v Triglavskem pogorju izrazito neenakom erna, saj je več kot štiri petine kraških votlin na bohinjski strani, prav malo pa jih je na dolin­ ski in soški. Darko Radinja Varstvo voda v luči varstva okolja. Zveza vodnih skupnosti Slovenije. L jubljana 1977, str. 1—76, 2 karti. Doslej smo v Sloveniji močno pogrešali lastne hidrološke publikacije, kajti do ustreznih podatkov smo le s težavo prihajali, pa naj je bilo to v eni ali drugi ustanovi, ki je z njim i razpolagala. Vzroki so bili pogosto že v tem, da so hidrološki elaborati — in teh ni malo — pravilom a v tipkopisu in zato več ali manj interne narave. Gornje objave smo se zato geografi toliko bolj razveselili. H krati upamo, da ji bodo sledile še druge in da bo Zveza vodnih skupnosti v bodoče še bolj odprta. Ker vsebuje publikacija pravzaprav gra­ divo za 7. skupščino zveze, sklepamo, da se bodo taki natisi nadaljevali. Od tod do ustrezne revije, ki je več kot potrebna, pa ni več daleč. Naj bodo te vrstice spodbuda, da bi do nje km alu prišli. Publikacija se odlikuje po tem, da podaja strn jen pregled o naših vodah, ne toliko z ožjega hidrološkega vidika, pač pa s širšega vodnogospodarskega, pravzaprav varstvenega. Težišča je nam reč na pereči problem atiki naših voda, kakršna se kaže sredi sedanjega industrijskega razvoja Slovenije. V ospredju so zato kakovost voda oziroma stopnje in oblike njihove onesnaže­ nosti, predvsem pa dokum entacija o tem, kako neustrezno ravnam o z vodo, kako ekstenzivno je podedovano vodno gospodarstvo in kako stihijske so nje­ gove oblike. Zato se pred to mlado gospodarsko panogo, ki je v prim erjavi z drugim i manj razvita, kopičijo obsežne, zahtevne in pom em bne razvojne naloge. Na te in druge stvari zbrano gradivo posredno opozarja, ko odpira program ske sm eri v okviru sedanjega srednjeročnega načrta Slovenije (1976—1980). Po krajšem uvodnem prikazu skupne vodnatosti rek in podtalne vode prikazuje gradivo najprej bilanco vodne porabe. Pri tem ocenjujejo, da imamo ob najnižjem vodnem stan ju (135 m 3/s) le 50 m 3/s čiste vode, že sedaj pa je po­ rabim o polovico, največ za industrijo (17,9 m 3/s). Čez dvajset let pa naj bi čiste vode sploh zmanjkovalo, pa ne m orda zaradi prevelike porabe ali aridno- sti Slovenije, pač pa zaradi onesnaženosti naših sicer vodnatih rek; torej zaradi neustreznega ravnanja z vodo. V tem je gotovo ena od izvirnih slabosti naše gospodarske ekstenzivnosti. Onesnaženosti rečne vode so avtorji gradiva — teh je skupno kar dva­ n a js t z različnih strokovnih področij -— odm erili največ prostora, bodisi pri celotnem pregledu ali po območnih vodnih skupnosti. Poleg poglavitnih virov onesnaženja so avtorji prikazali tudi deleže populacijskega in industrijskega onesnaževanja po enotah, ki jih med seboj lahko prim erjam o (E). Tovrstno problem atiko so dopolnili še s pregledom čistilnih naprav, že zgrajenih ali predvidenih, in sploh z načrti, po katerih bo čiščenje vode potekalo. Tako je tovrstna problem atika tudi program sko jasnejša. Posebej so pisci prikazali kakovost in ogroženost podtalne vode, kraških voda in m orja. Pregled je smi­ selno zaokrožen z ustrezno karto (Kakovost površinskih voda v Sloveniji 1976/77). Na njej pa pogrešam o kraje, k jer na rekah vodo analizirajo, kar šele omogoča presojo o naravnem čiščenju posameznih rek in rečnih odsekov. Želeli bi seveda tudi karto glavnih virov onesnaževanja, po katerih so v ekvi­ valentnih enotah računali obseg onesnaževanja. V zvezi s čistilnimi napravam i so avtorji prikazali sedanji in bodoči obseg čiščenja vode te r odprta vprašanja, ki so povezana s komunalnimi, industrijskim i in živinorejskimi odplakami. Do leta 1980 naj bi nam reč one­ snaženost naših rek zm anjšali že za tretjino. Po že začetnem program u bomo najprej očistiti najbolj onesnažene reke: Mežo, N otranjsko Reko in Kamniško Bistrico. Svojevrstno problem atiko odpirajo »nenadna, nezgodna onesnaževanja« voda, ki jih je vsako leto po več deset in povzročajo množične pogine rib. Mimogrede naj omenimo, da taka onesnaževanja pravzaprav niso nezgodna, saj so posledica m alom arnosti in nerazvite ekološke in družbene zavesti, ne pa stvarnih ekonomskih in drugih težav posameznih tovarn. Delo je koristno že zaradi obilice stvarnih podatkov te r zaradi problem ­ ske in perspektivne obravnave, prav tako pa tudi zaradi program skih usm e­ ritev, ki jih gradivo vsebuje. Za m arsikoga bodo koristne tabele o karakte­ rističnih vodnih pretokih, ki so prikazani po območnih vodnih skupnostih, in sicer za vse vode, ki im ajo srednji letni pretok večji od 1 m 3/s. Slednjič še beseda o izrazih in imenih. Prav bi bilo, da bi hidrologi in hidrotehniki bolj upoštevali uveljavljeno (hidro)geografsko izrazje, ki je zaradi svoje tradicije že sestavni del naše jezikovne kulture. Geografija je navsezadnje m atična stroka za izraze, ki se tičejo posameznih pokrajinskih elementov, med njim i tudi voda. Predvsem gre seveda za razum ljivost in jasno sporazum evanje nasploh, med strokovnjaki pa še posebej. Ne gre nam reč zam enjevati povodja s porečjem in še m anj z rečjem (rečno mrežo). Še manj ustrezajo vododelnica za razvodnico, vodoprispevno področje za pa­ davinsko področje ali kratkom alo porečje in še manj za kraško prispevno področje (česa?), za tranzitne vode (?), zalivske form acije (?), erodibilnost ipd., kar so nerodni prevodi iz nemščine, m edtem ko imamo zanje nazorne slovenske izraze. Podobno je s talnico in podtalnico, kar je svojevrsten odmev nejasnosti p rst — tla. Če označujemo p rst kot tla, potem je talnica lahko le pedološka voda, podtalnica pa voda pod njo oziroma v prepustn ih sedimentih. Na sploš­ no pa je v tej publikaciji term inologija še k ar skrbna v prim erjavi s tipka­ nimi hidrološkim i elaborati, k jer je, žal, prem alo prečiščena. Nerodno in tu je se glasi npr. povodje reke Kolpe, povodje reke Mure, nam esto enostavno porečje Kolpe, porečje Mure ali še k rajše Pokolpje, Po­ m urje. Ne gre samo za jezik, temveč tudi za razum ljivost: Prim er: »z onesna­ ževanjem vode se p ri nas ukvarja veliko inštitucij« (str. 54); očitno je m iš­ ljeno, da pri nas več ustanov preučuje onesnaženost voda. Nelogično je tudi, da m ora biti »hudourniška dejavnost bolj usm erjena v preprečevanje nasta­ jan ja erozijskih žarišč« (str. 50). Gre kvečjemu za protihudourniško in ne hudourniško dejavnost. Več skrbnosti bi si želeli tudi glede geografskih imen. Motijo zlasti »jezero Bled«, »jezero Bohinj«, »potok Jazbina« za Blejsko jezero, Bohinjsko jezero, Jazbinski potok itd. V rsta imen je uganka celo za geografa, npr. Vrbanski plato, Limbuški plato, Bolško polje. M urska ravnina se označuje kot Mursko polje, ki je le m anjši del te ravnine. V rsta geografskih imen je zapisana na­ pačno, npr. Lendava (za reko!) nam esto Ledava, Čatežke Toplice, Koperski zaliv. Zmeda je tudi glede K rasa (z veliko začetnico), ki pomeni le pokrajino med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino, m edtem ko pomeni kras (z malo začetnico) vrsto reliefa oziroma tip pokrajine, kjerkoli se ta uveljavlja. Enkrat je torej lastno in drugič obče ime. V besedilo je zašlo tudi nekaj drugih napak. Steklarna v Rogaški Slatini ni v SR H rvatski, podatki o stroških za čistilne naprave v Krškem (str. 23), K ranju (str. 32) in še ponekod so gotovo napačni, saj so 10-krat ali m orda 100-krat prenizki, drugače bi čistilne naprave veliko h itre je gradili. Na str. 32 je om enjen »gospodinjski razvoj vodilnih naselij« (verjetno gre za gospo­ darski razvoj in na str. 31 v tabeli »uporabnost voda v m3« (verjetno gre za potrošnjo vode). Na isti strani naj bralci v tabeli popravijo sQs v nQn. Za Blejsko jezero je stopnja onesnaženosti očitno prenizka (2—3) in za Bohinjsko jezero previsoka (1—2). Koristno bi bilo vselej nakazati metodologijo, na kateri slone zbrani podatki, drugod pa omeniti stopnjo njihovega posplo­ ševanja. S temi pripom bam i ne želimo zm anjšati pomena, ki ga publikacija ima. Nasprotno, želimo le, da bi v bodoče take in podobne nepotrebne pom anj­ kljivosti odpadle in hkrati opozoriti na koristnost sodelovanja z drugimi strokam i, ki se prav tako ukvarjajo z vodami, čeprav z drugačnega vidika. Očitno so pom anjkljivosti tudi posledica tega, da so naše hidrološke publi­ kacije brez ustrezne tradicije. Darko Radinja Slovenija — naše okolje. M ladinska knjiga, L jubljana 1976, 122 strani. Knjižica je pom em bnejša, kakor je zaradi njenega drobnega obsega, žepne velikosti in skrom ne opreme na prvi pogled videti. Nem ara pa ne vzbuja pozornosti tudi zato, ker gre za poljudno, m ladinsko literaturo, ki obeta le najosnovnejše znanje. Takoj pa velja naglasiti, da je knjižica mnogo več, saj je snovno zgoščena, miselno bogata in vsebinsko zahtevna. Njena vrednost je v izboru snovi in aktualni tem atiki pa tudi v tem, ker so o perečih vprašanjih okolja in njegovega varstva v njej nanizani pogledi k ar desetih piscev z različnih strokovnih področij, kakor spoznamo iz kratke predstavitve avtorjev na koncu knjige, ki so vsi znani strokovnjaki na tem področju. Ker jih tekst ne navaja sproti, sklepamo, da so vsebino in koncept knjižice zasnovali skupno.