GDK: 91 :(4947.12)+(494) Prostorski vidiki gozdarskega načrtovanja- primer Slovenije in Švice Environmental Aspects of the Forest Planning - Examples of Slovenia and Switzerland Marko KOVAČ * Izvleček Kovač, M.: Prostorski vidiki gqzdarskega načr­ tovanja - primer Slovenije in Svice. Gozdarski vestnik, št. 9/1996. V slovenščini, cit. lit. 14. Vse večja skrb za ogroženo okolje narekuje oblastem, javnosti in nosilcem dejavnosti v prosto- ru večje medsebojno povezovanje, ki naj bi pripo- moglo k sočasnemu reševanju okoljskih proble- mov in preprečevanju nezaželenih dogodkov in procesov. Pred novim izzivom se je z novo zako- nodajo, sprejeto v l. 1993, znašlo tudi gozdarstvo, ki poslej ne bo obravnavalo samo strogo gozdar- skih tem, marveč bo postalo dejavni sooblikovalec slovenske krajine. V tej zvezi so v prispevku nani- zana nekatera razmerja med prostorskim in goz- darskim načrtovanjem, kot konkretna primera de- žel z različnima načrtovaJskima konceptoma pa sta prikazani Slovenija in Svica. Primerjava obsega organiziranost in instrumen- te gozdarskega načrtovanja, vsebino načrtovanja, organizacijo načrtovanja in postopek potrjevanja načrtov. Kljuclne besede: gozdarsko načrtovanje, Slo- venija, Svica. 1 SPLOŠNO O RAZMERJU MED PRO- STORSKIM IN GOZDARSKIM NAČRTO­ VANJEM 1 GENERAL REMARKS ON THE RELATION BETWEEN SPATIAL AND FORESTRY PLAN- NING Definicija "prostorskega" načrtovanja, kljub pogosti rabi tega pojma in njegovih sinoni- mov (npr. krajinsko načrtovanje, regionalno načrtovanje, ruralno planiranje oziroma us- treznim tujim izrazom landscape planning, regional planning, Landschaftsplanung) v • Mag. M. K. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO Synopsis Kovač, M.: Environmental Aspects of the Forest Planning- Examples of Slovenia and Switzerland. Gozdarski vestnik, No. 9/1996. ln Slovene, lit. quot. 14. Jn order to salve environmental problems simul- taneously and to prevent endangered environment from undesirable events and processes a better cooperation between authorities, public and vari- aus disciplines is necessary. The Jaunch of a new forest act in 1993 demands from Slovenian fore- stry not to deal only with forestry themes, but to become an active partner in designing our lands- capes. This article therefore deals with two sub- jects: with general relationships between environ- mental and forest management planning and with comparison of relatively diverse planning concepts, developed in Slovenia and Switzerland. The comparison encompasses an organisation and instruments of the forest management plan- ning, the contents of the forest management plans as well as the procedure for preparing and adop- ting forest management plans. Key words: forest planning, Slovenia, Switzer- land. svetu še ni dorečena. V tem prispevku ra- zumemo "prostorsko" načrtovanje kot pro- ces celostnega usklajevanja človekovih zahtev do lastnega okolja na eni strani in zmogljivosti okolja na drugi. Glede na to, da se z neposrednim načrtovanjem in gos- podarjenjem ekosistemov (rab prostora) pravzaprav ukvarjajo številne discipline, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, industrija, urba- nizem itn., "prostorsko" načrtovanje ni do- ločeno kot samostojno strokovno področje, marveč kot metodično orodje nosilcev na- črtovanja in oblasti, s katerim le-ti usklaju- jejo dejavnosti razvoja države oziroma lo- kalnih skupnosti in jih usmerjajo na tak na- čin, da samoregulacijske zmogljivosti oko- lja niso presežene. Rezultat koordiniranega GozdV 54, 1996 451 Prostorski vidiki gozdarskega načrtovanja - primer Slovenije in !ivice načrtovalskega procesa je prostorski načrt, ki predstavlja usklajeno tekstovno in vizual- no sintezo vseh področnih načrtov. Glede na tako pojmovanje v prispevku ne poudar- jamo posebej prostorskega načrtovanja niti ne uporabljamo pojma "gozdno-prostorsko" načrtovanje, ki prostorski vidik samo pou- darja. Gozd je namreč prostor, ki v devet- desetih letih pokriva 53 % nacionalnega ozemlja ("'1995/1), zaradi od nekdaj pre- cejšnjih prostorskih razsežnosti pa je goz- darsko načrtovanje že od samih začetkov urejanja moralo up?števati ta vidik. Čeprav ni tega nikoli posebej poudarjalo, je gozdarstvo z več kot stoletno zgodovino načrtovanja (urejanja) gozdnega prostora pomembno prispevalo k razvoju in k delu celostnega prostorskega načrtovanja (Bach- mann 1991, prim. Korošec 1978). Do ne- davnega predvsem z ohranjanjem gozdov na regionalni ravni in s povečevanjem nji- hove stabilnosti (povečan lesni volumen, naravno obnavljanje gozdov z rastiščem pri- mernimi drevesnimi vrstami itn.), v zadnjem času, ko sta tako ogroženost okolja kot osveščenost ljudi vse večja, pa predvsem tako, da poskuša ohraniti in zaščititi vse funkcije gozda. Odmevnost področnega, v našem prime- ru gozdarskega načrtovanja, v javnosti nik- jer v svetu ni samo odraz strokovnega zna- nja. Odvisna je še od strokovno-politične organiziranosti držav, od stopenj njihove centralizacije, tradicije načrtovanja, pove- zav in sodelovanja vseh nosilcev in udele- žencev načrtovanja pa tudi od iznajdljivosti/ pronicljivosti posameznih strok, ki zastopa- jo smeri področnega načrtovanja. Odsev množice dejavnikov so različni modeli, ki si jih prizadevajo razviti in uveljaviti različne dežele. V Sloveniji npr. že dve desetletji razvijamo gozdnogospodarsko načrtovanje v območnih in gozdnogospodarskih eno- tah, ki se vključuje v sistem načrtovanja države in lokalnih skupnosti in samodejno vključuje prostorski vidik. V Avstriji so v dopolnilo klasičnemu urejanju gozdov raz- vili in uzakonili t.i. "Waldentwicklungspla- nung" (BLF 1988), ki je nekakšno gozdar- sko načrtovanje z močno poudarjenim pro- storskim vidikom in se prvenstveno ukvarja z načrtovanjem funkcij gozda na regionalni ravni, v Švici podoben model kot v Avstriji 452 GozdV 54, 1996 še preučujejo (Bachmann 1991, 1995, Ber- nasconi 1995, BUWAL 1996/1, 1996/2), v severni Ameriki pa ustrezno velikim pro- storskim razsežnostim naglo razvijajo kra- jinsko načrtovanje (landscape manage- ment). Kot primera dokaj različnega gozdarske- ga načrtovanja sta v prispevku prikazana naš in švicarski model. Primerjava je zani- miva zato, ker se deželi močno razlikujeta po politični ureditvi (Slovenija je tipična cen- tralistična država, Svicarska konfederacija pa je zveza z močno avtonomijo združenih držav oziroma kantonov in občin), ker ima- ta obe dolgo tradicijo gozdarskega načrto­ vanja in ker sta usmerjeni v ekološko na- ravnano gospodarjenje z gozdovi. 2 ORGANIZIRANOST IN INSTRUMENTI GOZDARSKEGA NAČRTOVANJA 2 ORGANIZATION AND INSTRUMENTS OF FO- RESTRY PLANNING V primerjavi s prejšnjo zakonodajo, v ka- teri je bilo gozdarsko načrtovanje vpeta v sistem družbenega planiranja, sta nova po- litična ureditev in nov Zakon o gozdovih ( ... 1994/1) v gozdarstvo prinesla številne spremembe. Kar zadeva načrtovanje je bis- tvena novost predvsem v tem, da sta loče­ ni načrtovalska in izvajalska raven in da za vse gozdove - ne glede na lastništvo - skupaj z lastniki skrbi Zavod za gozdove, ki je državna, neprofitna ustanova. Podlaga za gozdnogospodarsko načrtovanje je Pro- gram razvoja gozdov, politični akt, ki se izdela za raven države, najpomembnejša dejavnika pa sta dva tipa gozdnogospodar- skih načrtov, ki se izdelujeta za ravni ob- močnih in gozdnogospodarskih enot. Gozdnogospodarski načrti so razdeljeni na splošni in posebni prostorski del, ki se sprejemata hkrati. Oba tipa načrtov v prin- cipu predstavljata hierarhičen dvoravninski načrtovalski sistem, ki naj bi imel glede na načrtovalsko raven dopolnilno vsebino in različno stopnjo konkretnosti. Zaradi velike decentralizacije politične mo- či v švicarski konfederaciji in zaradi razme- roma dolgotrajnega usklajevanja aktov, za to deželo ni mogoče dati celostne slike o dejanskem stanju gozdnogospodarskega načrtovanja. Gozdarsko načrtovanje v Švi- 1 J 1 ! 1 Prostorski vidiki gozdarskega načrtovanja - primer Slovenije in ~vice ci urejajo zvezni ( ... 1994/2) in kantonalni zakoni o gozdovih. Gospodarjenje z gozda· vi je do l. 1991 temeljila na načrtih za gozd· ne obrate (Betriebsplane), ki so še danes obvezni samo za javne gozdove (73 %), medtem ko načrtovanje v zelo razparcelira- nih zasebnih gozdovih (27 %) ni obvezno. Skupna površina urejenih gozdov obsega 62% vseh nacionalnih gozdov, od javnih je urejenih 80 %, od zasebnih pa le neznatnih 14 % (Bernasconi, Bachmann 1990). Načrtovanje na višji ravni (uberbetrieblic· he Ebene) na ravni zveze ni bilo obvezuje· če, kljub temu pa so ga posamezni kantoni (npr. Waadt) že uvajali. Z novo zvezno za· konodajo se kot obvezujoča uvaja tudi ta raven načrtovanja (Waldentwicklungspla· nung), obsegala pa bo lahko enega ali več obratov, okrožij, eno ali več občin, regijo ali kar ves kanton. 3 VSEBINA NAČRTOVANJA 3 PLANNING'S ISSUE V slovenskem modelu je vsebina gozd· negospodarskega načrtovanja z Zakonom o gozdovih in drugimi zakoni Republike Slo· venije v glavnem že predpisana in načrto­ valcem razen detajlov in metodičnih rešitev pravzaprav ne pušča veliko svobode. Upoštevaje različno stopnjo konkretnosti obeh načrtov (območna enota, gospodar- ska enota) naj bi splošni deli načrtov ob upoštevanju usmeritev iz Programa razvo- ja gozdov, stanja gozdov, analize pretekle· ga gospodarjenja ter zakonitosti razvoja gozdov ter pridobljenih spoznanj obsegali: • vrednotenje funkcij gozdov, • določitev ciljev gospodarjenja z gozdom, • izbor usmeritev in ukrepov za dosega- nje ciljev in • določitev usmeritev za ponovno vzpo- stavitev ali ohranjanje avtohtone vegetaci· je. V prostorske dele načrtov pa naj bi se vključila območja varovalnih gozdov in gaz· dav s posebnim namenom, ki so kot taka določena z zakonom, določilo pa naj bi se tudi: • območja gozdov s posebnim namenom s poudarjenimi funkcijami gozda, • gozdove za sanacijo, • usmeritve za gozdove s posebnim na- menom, za katere se zelo zanimajo lokalne skupnosti, • usmeritve za ureditvena območja goz- dov. V načrtu gozdnogospodarske enote bo poleg že omenjenega potrebno: • določiti območja gozda in negozdnih zem- ljišč, funkcionalno povezanih z gozdom, • določiti območja, ki so pomembna za ohranitev živali, • izdelati pregled in zasnovo gozdne in- frastrukture in drugih posegov v gozdni pro· star. Ker pa je Zakon o gozdovih v primerjavi z Zakonom o varstvu okolja v podrejenem položaju, se bodo morale v prostorski del načrtov vključiti še vse zahteve, ki izhajajo iz tega zakona, sama gozdarska vsebina pa bo morala biti usklajena z drugimi nosilci načrtovanja v prostoru. V primerjavi s slovenskimi razmerami je Švicarska zakonodaja veliko manj določil· na. Zanjo je značilno, da predpisuje samo najmanjšo obvezno vsebino, kot sta npr. opis in analiza razmer v sestojih in prikaz funkcij, sicer pa prepušča vsebino načrto­ vanja kantonom in lokalnim skupnostim. Kaj vse je zajeto v načrtih je prikazano na dveh primerih, od katerih zadeva piVi vsebino načrta gozdnega obrata, drugi pa vsebino nekoliko bolj krajinskega načrta razvoja gaz· dav. Primer 1: Vsebina načrta za obrat korpo· racije Lyss ( ... 1992) 1 Analiza stanja • opis obrata (organizacijska oblika, oseb· je, delovna in druga materialna sredstva, odprtost s cestami in infrastrukturo, linan· ce, tekoči projekti, bistvene spremembe gle· de na novo inventurno stanje); • funkcije gozda (površina gozda, poraz· delitev, dosedanje gospodarjenje, analiza razmerja razvojnih laz, izsledki gozdne in· venture, ovrednotenje funkcij gozda, zdrav· stveno stanje gozda in razvojne tendence); • okolje (okvirne potrebe, spremembe). 11 Načrtovanje • gojitvene načrtovanje (analiza sestojev, posek in raba lesa (etat), pomlajevanje, var· stvo narave in krajine, varstvo okolja); • okoljske strategije (splošna izhodišča, GozdV 54, 1996 453 Prostorski vidiki gozdarskega načrtovanja - primer Slovenije in ::.vice informacije za javnost, koordinacija konf- liktnih situacij); • organizacijsko-finančni del (organizaci- ja, osebje, materialna sredstva, finance). 111 Kontrola • kontrola (splošna izhodišča, vodenje ob- rata, analiza trajnosti, opazovanje okolja, izvedba kontrole in statistika); • končne določbe. Primer 2: Vsebina za načrt razvoja goz- dov- lrchel ( ... 1995/2) 1 Načrtovalski del • razvojni pogledi (model, temelji gospo- darjenja, tipi gospodarjenja; gozdovi brez posebnega pomena, gozdovi z visokim va- rovalnim pomenom); • funkcije gozda (peš in jezdne poti, ve- dule, posebni prostori za počitek, gozdna rastišča z naravovarstvenim pomenom, gozd- ne jase, površine s starim drevjem, gozdni rezervati, vodozaščitena območja, varstvo pred poškodbami zaradi divjadi); • koordinacija pri razreševanju konfliktov (trajne gozdne jase, škode zaradi divjadi, naravovarstven! predpisi). 11 Podlage • danosti (kolesarske, peš in jezdne poti, gozdna rastišča z naravovarstvenim pome- nom, odredbe o varstvu, vodozaščitena ob- močja); • temeljne informacije (liste konzultiranih in uporabljenih podlag). 111 Poročilo • splošna izhodišča; • organizacija načrtovanja; • izsledki; • zaključki. Priloga (delovna skupina, karte posebnih objektov, karte konfliktov, .... ) Kot kažeta primera je v primerjavi z naši- mi načrti razlika med zasnovama zelo veli- ka. Medtem ko je naš načrt za gospodar- sko enoto bolj splošen, je švicarski načrt za gozdni obrat (samo gozdna površina) v re- snici zelo podroben gospodarski načrt. Po- leg gozdarske vsebine, ki je v celoti oprta na analizo rastišč, sestojev (gospodarskih razredov ne poznajo) in izsledkov ene iz- med variant gozdne inventure, vsebuje na- 454 Gozd V 54, 1996 črt še podrobno razčlenjena ekonomski in finančni del, ki sta enako kot razvoj sesto- jev izpostavljena kontroli. Načrt razvoja gozdov oziroma načrt višje načrtovalske ravni pa je v primerjavi z našo zasnovo veliko bolj splošen in pravzaprav ne obravnava klasičnih gozdarskih tem, kot sta npr. analiza sestojev in oblikovanje stra- tegij za gospodarjenje s sestojnimi tipi, am- pak predvsem problematiko gozdnega oko- lja in javnih interesov. V povezavi z načrti obratov predstavljajo načrti razvoja gozdov (Waldentwicklungspliine) povezavo z raz- vojnimi načrti kantonov (Richtplane) in pro- storskimi načrti občin (Nutzungsplane), pri čemer je najpomembnejši del načrtovanje funkcij gozda, ki se odvija na ravni obratov (prim. Pfister, Durrstein, lseli, Weiler 1992). Glede funkcij gozda velja pripomniti še to, da je funkcija gozda v švicarskem urejanju definirana drugače kot pri nas ali npr. v Avstriji, saj se za gozd s funkcijo šteje le tista površina, ki je -glede na to, da oprav- lja določeno vlogo - načrtovana z nepo- srednimi zahtevami prebivalstva oziroma nosilcev načrtovanja in gospodarjenja. 4 ORGANIZACIJA NAČRTOVANJA IN PO- TRJEVANJE GOZDNOGOSPODARSKIH NAČRTOV 4 PLANNING'S ORGANIZATION AND THE CONFIRMING OF FOREST MANAGEMENT PLAN S Bistvena razlika med slovenskim in švi- carskim načinom je v samem poteku načr­ tovanja. Za naše razmere je značilno, da gozdarstvo v sodelovanju z drugimi pano- gami pripravi osnutek načrtov, v katerega niso vključeni niti lastniki gozdov niti jav- nost ( ... 1994/1 ). Šele ob javni razgrnitvi načrtov je mogoče le-te tudi javno vrednoti- ti in izraziti pomisleke in pripombe, ki se po razgrnitvi še enkrat obravnavajo in po po- trebi vključijo v načrt. Nasprotno pa je v Švici zvezna odredba o gozdovih iz l. 1992 ("' 1994/2) zelo dolo- čilna in nedvoumno zahteva, da so kantoni dolžni skrbeti za načrtovanje gozdov na višji ravni na tak način, da je prebivalstvo obveščeno o ciljih in poteku načrtovanja, da lahko sodeluje pri reševanju vprašanj in Prostorski vidiki gozdarskega načrtovanja - primer Slovenije in Svice da ima vpogled v načrtovanje. Rezultat or- ganizacijsko sicer bolj zapletenega postop- ka načrtovanja, ki se kaže v tesnem sode~ lovanju vseh udeležencev načrtovanja uav- nosti, lastnikov, strokovne skupine), je so- časno usklajevanje zahtev in odpravljanje konfliktnih situacij v skladu z rekom, da je "ideja, katere del si sam" laže sprejeta in bolj spoštovana od tiste, "ki prihaja s strani drugih". 5 NAMESTO SKLEPA 5 INSTEAD OF A CONCLUSION Slovensko gozdarstvo je močno vpeta v sistem celostnega prostorskega načrtova­ nja, ki naj bi se hkrati odvijalo na več rav- neh. Prav iz tega razloga tako pri nas kot v Švici ni moglo (kot npr. v Avstriji) priti do oblikovanja povsem samostojnega gozdar- skega prostorskega načrtovanja, marveč je bil sprejet model sočasnega načrtovanja vseh dejavnosti v prostoru. Tak načrtoval­ ski model pa bo v naši praksi težko izve- dljiv. V prvi vrsti zaradi pomanjkanja tradici- je načrtovanja (gozdarstvo ni takšen pri- mer), zaradi slabe povezanosti načrto­ valskih skupin, ki pripravljajo usklajene pod ročne načrte, zaradi neenake stopnje razvoja posameznih strok na področju na- črtovanja in varstva okolja, pomanjkljivih po- datkovnih virov, slabe organizacije dela, po- manjkanja finančnih sredstev in nenazad- nje zaradi izjemno slabe koordinacije obla- sti. Slovensko gozdarstvo je z novim Zako- nom o gozdovih tudi po sili razmer stopilo na pot celostnega gozdarskega načrtova­ nja in je še vprašanje časa, kako bo uspe- šno. V primerjavi s Slovenijo imajo namreč druge dežele srednje Evrope veliko eno- stavnejše sisteme načrtovanja, ki se v prak- si uresničuje prek načrtov gozdnih obratov, v regionalne načrte pa v skladu s počas­ nim hitenjem vključujejo relativno enostav- ne, vendar preverjene vsebine. Kot primer razvoja celostnega gozdar- skega načrtovanja navedimo, da je bil nov zvezni švicarski zakon o gozdovih sprejet l. 1991. Do danes je kantonalne zakone spre- jela približno polovica kantonov, razvoj me- tod za kartiranje funkcij gozda je v teku od l. 1982, projekt FLAM, ki vsebuje več mo- dulov, kot npr. načrtovanje funkcij gozda, informatiko, urejanje gozdov itn., teče od leta 1992, prvi načrti razvoja gozdov so bili narejeni konec osemdesetih let, nekoliko več pa v zadnjih treh letih, kljub vsemu storjenemu pa je po mnenju švicarskih ko- legov še vse v gibanju. Kako bo pri nas, bo bržkone pokazal čas. LITERATURA 1. Bachmann, P.1991. Forstliche Planung und Raumplanung. Schweiz. Z. Fortswes. 142, 3, s. 179-184. 2. Bachmann, P. 1995. Grunds.§.tze bei der Rea- lisierung forstlicher Planungskonzepte. Schweiz. Z. Forstwes. 146, 10, s. 769-776. 3. Bernasconi, A., Bach mann, P. 1990. Stand und Enrwicklung der Forsteinrichtung in den Kan- tonen. Schweiz. Z. Forstwes. 141, 12, s. 973-987. 4. Bernasconi, A. 1995. Forstlicher Planung auf Oberbetrieblicher Ebene. Schweiz. Z. Forstwes. 146, 10, s. 777-785. 5. BLF, 1988. Richtlinien Ober lnhalt und Ausge-. staltung des Waldentwicklungsplanes. Bundesmi- nisterium fUr Land und Forstwirtschaft, Wien, 44 s. 6. BUWAL 1996/1. Neue Wege der forstlichen Planung. Bundesamt fOr Umwelt, Wald und Landschaft, Bern, 32 s. 7. BUWAL 1996/2. Fallbeispiele zur Oberbetrieb- lichen forstlichen Planung/Exemples concrets de planification forestiere a grande echelle. Bunde- samt fOr Umwelt, Wald und Landschaft, Bern, 77 s. 8. Korošec, B. 1978. Slovenski prostor v času in projekciji. Geodetski zavod SR Slovenije, LjubM ljana, 298 s. 9. Pfister, F., DUrrstein, H., lseli, R., Weiler, P.S. 1992. Leitfaden zur Waldfunktionenplanung. ProM fessurfUr Forsteinrichtung und Waldwachstum an der ETH ZUrich, tipkopis, 31 s. 10. *** 1992. Betriebsplan Uber die Waldungen der Personalwaldkorporation Lyss. Bearbeitet aufM grund der Aufnahmen von 1992. Forstinspektion Mittelland, Bern. 11. **" 1994/1. Zakon o gozdovih s komentar- jem. Gozdarska založba, Ljubljana, 43 s. 12. *"* 1994/2. Wald und forstlicher PflanzenscM hutz. Info-SR. 13. ""* 1995/1. Program razvoja gozdov v SloM veniji. Vlada republike Slovenije, Ljubljana, 25 s., tipkopis. 14. ••• 1995/2. Waldentwicklungsplan (WEP) lrchel. Exemplar fUr die VorprUfung. Kanton ZUrich, Kreisforstamt IV, 45 s. GozdV 54, 1996 455