POROČILI
PETI EVROPSKI KONGRES ZA DELOVNO PRAVO IN SOCIALNO VARNOST
LEIDEN, NIZOZEMSKA, 17,-21. SEPTEMBER 1996
Zunanja posebnost kongresa je bila, da je
potekal \Pieterskerk, gotski cerkvi, zgraje-
ni leta 1121. V ta namen ustanovljena fonda-
cija je leta 1975 cerkveno zgradbo odkupila
in obnovila. Odtlej v njej potekajo kongresi,
sprejemi, razstave, koncerti in podobno.
Notranjščina je skoraj prav taka kot na van
Vlietovi podobi iz sredine 17. stoletja. Pro-
stor je zračen, svetel, primerno ogrevan in
prekrit z zgodovinsko patino. Dodana je le
moderna avdiovizualna oprema. Pieters-
kerk je zgleden primer ohranjanja in upo-
rabe kulturne dediščine.
Kongresa se je po uradni statistiki ude-
ležilo 340 univerzitetnih učiteljev, sodnikov
za delovne spore, državnih uradnikov s po-
dročja dela in socialne varnosti, strokovnih
sodelavcev sindikatov in delodajalcev in
drugih strokovnjakov. Predstavljenih je bilo
šest referatov, sledile so razprave, organizi-
rane po jezikovnih skupinah, ob koncu je
bila okrogla miza. Vsi referati so bili objav-
ljeni v angleškem, francoskem, nemškem in
španskem jeziku, kar je bil dragocen pripo-
moček za pojasnjevanje nekaterih pojmov.
Snovi za razmislek ter priložnosti za raz-
pravo je bilo dovolj brez množice »papers^
ki so značilni za podobne prireditve.
Avtorji in naslovi referatov so bili na-
slednji:
• S. Simitis, Goethejeva univerza v
Frankfurtu: »Ali ima delovno pravo še
kakšno prihodnost?«
• M. Sewerinsky, Univerza v Lodzu:
»Perspektive razvoja delovnega prava in
prava socialne varnosti v Srednji in Vzhodni
Evropi v 21. stoletju.«
• G. Couturier, Univerza v Parizu:
»Kakšna je prihodnost prava prenehanja
delovnega razmerja? Perspektive evropske
ureditve.«
• B. Hepple, Clare Collegej Cambridge;
»Evropski predpisi o prenehanju delovnega
razmerja?«
• G. Balandi, Univerza v Ferrari: »Mo-
žnosti za evropska pravila v pravu socialne
varnosti. Harmonizacija evropske zakono-
daje socialne varnosti: nekaj primerjalnih
vprašanj.«
• L. Betten, Univerza v Exeterju: »No-
tranji trg in denarna unija; ponovna prou-
čitev harmonizacije socialne varnosti v
Evropski zvezi.«
Iz naslovov referatov izhaja, da sta delov-
no pravo in pravo socialne varnosti v kritič-
nem obdobju. Druga značilnost je usmerje-
nost večine avtorjev v delovno in socialno
problematiko Evropske zveze. Kratki pri-
kazi vsebine bodo podani po zaporedju od
bolj posebnih do splošnih vprašanj.
Oba referenta, ki sta obravnavala uredi-
tev prenehanja delovnega razmerja, sta se
ukvarjala zlasti s prenehanjem delovnega
razmerja na pobudo delodajalca. Pravico
delodajalca, da odpove delovno razmerje,
sta utemeljevala z dvema razlogoma: s
pravico pogodbenih strank, da odpovedo
pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas, in s
podjetniško svobodo (freedom to do
business). Podjetniška svoboda ima družbe-
no funkcijo in ni neomejena. Predpisi držav
članic Evropske zveze dopuščajo preneha-
nje delovnega razmerja po volji delodajalca
le iz razlogov, ki jih opredeljujejo kot ute-
meljene, resne, objektivne, poštene (fair),
upravičene ipd. Zmanjšanje števila zaposle-
nih zaradi ekonomskih razlogov je v »zmer-
nem kapitalizmu« dovoljena, a zadnja mo-
žnost. Glede postopka ugotavljanja presež-
nih delavcev, dolžnosti obveščanja, pogaja-
nja s sindikati, varstva posebnih skupin
delavcev in podobnih vprašanj sta povze-
mala rešitve iz konvencije MOD št. 158 o
prenehanju delovnega razmerja na pobudo
243
POROČILI
delodajalca. To konvencijo je ratificirala
tudi Slovenija in v skladu z njo uredila pre-
nehanje delovnega razmerja iz operativnih
razlogov. Referenta ne pričakujeta, da bi
Evropska zveza vpeljala za delavce večje
varstvo, kot ga zagotavlja omenjena kon-
vencija. Oba zelo poudarjata spoštovanje
človekovih pravic delavcev.
Couturier je nekaj več pozornosti name-
nil preseljevanju podjetij v države, kjer je
delovnopravno varstvo delavcev manjše. O
nadaljevanju pravic delavcev ob preselitvi
podjetja je Evropska skupnost sprejela po-
sebno direktivo (75/129). Zelo je poudarjal
pomen pogajanj med delodajalcem in zapo-
slenimi v primeru presežnih delavcev. Zani-
miva je misel, da bi moral delodajalec social-
ne stroške, ki jih povzročajo »presežki«,
povrniti državi s kompenzacijo nadomestila
za brezposelnost ali na drug način, kajti pos-
lovni rizik je breme delodajalca, ne države.
Samo izjemoma, v primeru nesolventnosti
delodajalca, naj bi te stroške nosila država.
Heppl je razpravljal o (ne)možnosti ev-
ropskih pravil o prenehanju delovnega
razmerja. Po njegovem mnenju je harmoni-
zacija mogoča pri varstvu temeljnih demo-
kratičnih pravic v delovnem okolju, ena-
kem obravnavanju delavcev, informiranju
in posvetovanjih.
Oba avtorja poskušata prenehanje delov-
nega razmerja iz operativnih/ ekonomskih
razlogov predstaviti kot pomembno social-
no vprašanje, ki naj bi ga reševali z vso
odgovornostjo, s sodelovanjem med delavci
in delodajalci in brez očitkov. Delodajalčeva
pravica odpovedati delovno razmerje mora
biti vedno utemeljna z racionalnimi poslov-
nimi razlogi.
Referat Sewerinskega je bil s slovenskega
stališča zanimiv zato, ker je pokazal na
številne podobnosti in razlike med preteklo
ureditvijo delovnih razmerij in socialne
varnosti v Sloveniji in »vzhodnoevropskih«
državah. Skupni so gotovo problem identifi-
kacije delodajalcev zaradi počasne privati-
zacije, naraščanje netipčnega dela, dilema
med enotnim in dualističnim (posebej za
uslužbence) urejanjem delovnega razmerja
in podobno. V nasprotju z nekaterimi dru-
gimi nekdanjimi socialističnimi državami
je Slovenija že dolgo poznala sodno varstvo
pravic delavcev in inšpekcijo dela. V zaseb-
nem sektorju so sklepali kolektivne pogod-
be. Kljub varnosti zaposlitve je obstajalo
zavarovanje za primer brezposelnosti. Ne-
posredni izvajalec socialne varnosti ni bila
država. Ratificirane konvencije MOD so bile
upoštevane. Vsekakor pa je Sloveniji in dru-
gim državam Vzhodne in Srednje Evrope
skupno izražanje namena, vključiti se v
Evropsko zvezo, sprejeti njena pravila, ob
tem pa ohraniti svoje posebnosti.
Glavna Balandijeva teza je bila, da je
harmonizacija socialne varnosti v državah
Evropske zveze zelo težavna zaradi različ-
nih ekonomskih in socialnih razmer, raz-
lične kulture in zgodovine. Tezo je ilustriral
z nekaterimi primeri: različno fleksibilno-
stjo pri upokojevanju, različnim obravnava-
njem poškodb pri delu in poklicnih bolezni
(Na Portugalskem jih šele vključujejo v
sistem socialne varnosti, v Italiji je to po-
sebna panoga socialne varnosti), različnimi
postopki. Usodo harmonizacije je povezal
s spopadom med konzervativnimi nacional-
nimi birokracijami in agresivno ekspanzio-
nistično evropsko birokracijo.
Pričakuje, da bodo tradicionalni modeli
socialne varnosti zamenjani z novim kon-
ceptom socialnega državljanstva, ki vklju-
čuje pravico do dela in socialnega varstva.
Bolj realistična in verjetna možnost kot
harmonizacija je harmonija, ki sili države,
da na področju socialne varnosti iščejo no-
ve rešitve za skupne probleme dela, javnih
izdatkov in državljanstva.
Referat Bettenove je povezoval ekonom-
ska in pravna vprašanja. Ko ga je predsta-
vila, se je — bolj ko v tekstu — vpraševala o
pomenu in smislu na široko uporabljanih
pojmov harmonizacija (na višji ali nižji
ravni), konvergenca, približevanje in po-
dobnih. Po njenem mnenju harmonizacija
socialne varnosti za cirkulacijo delavcev ni
bistvenega pomena. Za posameznika posta-
ne pomembna kvečjemu po migraciji v
drugo državo. Za harmonizacijo socialne
varnosti v okviru Evropske monetarne
zveze po mnenju avtorice ni trdnih tržnih
argumentov. V državah, kjer so višje plače
in višja raven socialne varnosti, je tudi večja
kakovost delovne sile. Harmonizacija
navzdol ni zaželena, navzgor ni možna.
244
PETI EVROPSKI KONGRES ZA DELOVNO PRAVO IN SOCIALNO VARNOST
Pomembno je ohraniti primerno raven
socialne varnosti, vključno s »faktorjem
dobrega počutja«, ki je ekonomsko zaželen.
Najsplošnejši je bil uvodni referat Simi-
tisa, ki je že vseboval smer sklepov. Začel je
z nastankom delovnega prava, ki pomeni
vdor javnega prava v/oc«ft'o conductio ope-
rarum (delovršno pogodbo). Individual-
nost pogodbe je nadomeščena s kolektiv-
nim oblikovanjem interesov delojemalcev.
Vendar interesi delavcev niso interesi vse
družbe. Ekonomske in socialne okoliščine
so povzročile destabilizacijo delovnega raz-
merja in krizo delovnega prava, ki »kvari trg
dela«. Nakazuje se povratek k locatio con-
ductio operarum.
Kot razloge za razpadanje delovnega
prava je navedel: preoblikovanje delovne
sile kot posledico tercializacije, ki ji indu-
strijski model organizacije dela ne ustreza
več; dezintegracijo zaposlitve in kraja dela
(npr. »hoteling«); transformacijo zaposlenih
v podjetnike; konec dela s polnim delovnim
časom; spremembe v tarifni politiki; različ-
nost interesov okolja, panog in posameznih
zaposlenih; globalizacijo delovnega proce-
sa in zaton nacionalnega delovnega prava.
Perspektive so po njegovem mnenju
naslednje: Brez delovne sile produkcijski
proces ni mogoč. Samozaposleni so še ved-
no odvisni, le tveganje je drugače razpore-
jeno. Socialno breme prehaja na državo.
Delavec se individualizira, kar kažejo kon-
cept delavca-državljana (vključno s svobo-
do izražanja v zvezi z delom), enakoprav-
nost žensk v delovnem razmerju, večja mo-
žnost starejših delavcev, da se odločajo o
trajanju delovnega časa in upokojitvi, upo-
števanje zasebnosti delavcev in povečanje
možnosti odločanja in delovanja posamez-
nih delavcev. Pogodba o zaposlitvi spet pre-
haja v delovršno, delovno pravo prehaja v
gospodarsko pravo.
Spremembe krepijo položaj zakonodajal-
ca in spreminjajo njegovo vlogo. Nova
ureditev bo morala upoštevati delavce kot
posameznike in zavarovati njihove temeljne
pravice. Zaščitna zakonodaja ne sme biti
kolonizacija sveta dela, ampak spodbujanje
razvojnih možnosti posameznika.
In kakšen pomen imajo spremembe na
področju delovnega prava in prava socialne
varnosti za socialno delo? Spremembe
pravne ureditve so sledile spremembam v
tehnologiji, gospodarstvu, organizaciji dela
in splošnim družbenim spremembam.
Spremenilo se je »pravno okolje« socialnega
dela. V svetu dela je več negotovosti in tve-
ganja. Posledica je večja potreba po zagotav-
ljanju socialne varnosti. Potrebe naraščajo,
sredstva za socialno varnost se zmanjšujejo,
med drugim tudi zaradi premikov v delov-
nem pravu. Socialna varnost se preoblikuje
v socialno varstvo, v zagotavljanje nujnih
potreb za širše plasti prebivalstva. Bismar-
ckov koncept socialnega zavarovanja se
umika »pred-beveridgevskemu« konceptu
socialne varnosti, kakor si jo je po nekaterih
virih zamislil in jo poimenoval Churchill.'
Za socialno delo spremembe v svetu dela
verjetno pomenijo širjenje področja dela s
srednjo, aktivno generacijo, več nalog pri
zagotavljanju eksistenčnega minimuma, pri
dajanju opore ljudem, da vztrajajo v obdob-
jih negotovosti, in pri spodbujanju k spre-
membam. Ne gre prezreti naraščajočega
pomena človekovih pravic. (Človekove
pravice v socialnem delu so bile tema ev-
ropskega kongresa šol za socialno delo v
Lizboni 1.1995!). V delovnopravni teoriji je
že govora o delavcu-državljanu. Vse kaže,
da bo v bodoče tudi v praksi vedno več pou-
darka na državljanu in to na nacionalni in
na nadnacionalni (evropski) ravni.
Andreja Kavar Vidmar
Opomba
' Alec L. Parrott (1992), Social Security: Does the wartime dream have to become a peacetime
nightmare? International Labour Revietv 131, 3: 367-386
245