Štev. 34. Leto LXV.
V LJubljani. 10. septembra 1925.
rini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko poiitiško glasilo UJU. - Poverieništvo
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Pokrajinska skupščina UJU — Pov. Zagreb v Osiieku.
Enodušnost naziranja slovenskega in hrvatskega učiteljstva v pogledu šolskega zakona. — Izvolitev pov. L. Jelenca častnim članom Pov. UJU — Zagreb. — Velik porast članstva UJU na Hrvatskem. — Imponujoča discipliniranost hrvatskega učiteljstva.
Na pokrajinski skupščini Pcv. UJU Zagreb
v Osijeku.
Na povabilo UJU, poverjeništvo Zagreb. ki je imelo svojo letno pokrajinsko skupščino v Osijeku dne 25. in 26. avgusta. se je udeležila spotoma v Subotico te skupščine s.ovenska deputacija ljubljanskega poverjeništva: tov. L. Jelene, A. Gnus, Iv. Dimnik, R. D o s t a 1 in M. F e g i c.
Skupščina hrvatskega učiteljstva je bila impozantna tako po številu udeležencev kakor tudi po stvarnih pred.ogih in razpravah ter disciplini.
Navzoča slovenska denutacija ie bila viharno aklamirana že na predvečer glavnega zborovanja, ob svojem prihodu v Osijek, ko ie došla na pozdravni večer v hotel »Rojal«.
Proslava 30-letnice L. Jelenca In 40-Iet-nice M. Stanojeviča in .J. P. Jovanoviča.
Že pred prihodom slovenske delegacije na delegacijskem zborovanju se ie izvršila pros.ava 40-letnice Mih. M. S t a n o j e ,v i č a . ki ga je imenovalo društvo »Edinstvo« v Zagrebu častnim članom in mu je ob tei priliki izročilo častno diplomo ter proslava 40-letnice javnega deia za učiteljstvo tov. J o v a P. Jovanoviča.
Na glavni skupščini je proslavilo hrvatsko učiteljstvo 30-letnico tov. L. J e -1 e n c a.
Poverjenik prof. S k a v i č je v vznesenih besedah slavil tridesetletnico predsedništva ljubljanskega poverjeništva Luke Jelenca, ki je bil izbran častnim članom zagrebškega poverjeništva UJU.
Tov. L. Jelene se ie v toplih besedah zahvalil hrvatskemu učiteljstvu za odlikovanje.
Potek glavne skupštine UJU
v Subotici.
Impozantna udeležba. — Prisrčnost in gostoljubje vojvodinskega učiteljstva. — Poklonitev manom jugoslovenskih junakov za svobodo. — Preko vplivov dnevne politike se je obdržal nadstrankarski značaj in polno dostojanstvo skupščine in UJU.
Stališče hrvatskega učiteljstva v zadevi šo/skega zakona.
Poleg običajnih organizačnih zadev je bil na dnevnem redu tudi referat poverjenika prof. J o s. S k a v i č a »S a -vremeni p o k r e t i u pedagog i-ji prema narodnim potreba-m a«. Ze gladki govor predavatelja je vzbudil mnogo pozornosti, še bolj pa njegova izvajanja glede predmeta samega.
Drugi referent je bil tajnik zagrebškega poverjeništva g. Anton Tunkl, o temi »O sv rt na projekt škol-skoga zakona«. Referent je izbor -
no izpeljal svoio nalogo. Dotaknil se je najpreje psihološkega momenta, ki vlada v državi in predispozicije, ki vlada za šolski zakon v narodu. Očrtal je pomen osnovne šole za najširšo ljudsko vzgojo v državi in njen vnanji vpliv na vzgojo sploh. Kaj naj šola v tem pogledu ustvari? Kako je šolo opremiti, da bo ustrezala pravi vzgoji in novi dobi? Glavni problem, ki ga mora rešiti osnovna šola je vzgajanje dece za državne potrebe. V to svrho je bila potrebna reorganizacija prejšnie osnovne šole V to svrho se ie pričel izdelovati tudi načrt zakona o osnovnih šolah. Ta zakon je nujno potreben: da se uredi administracija, da se urede razmere glede pravnega položaja učiteljstva, da se uredi pouk. da se urede tudi odnošaii šole do države.
Nikakor pa sedanjega zakona ne bomo mGgli zgraditi tako. da bodo v njem zastopane vse moderne poteze res modernega šolskega zakona, ker bomo morali tolerirati marsikaj zaradi tako različnih krajevnih prosvetnih razifier in bo ta zakon služil v prvi vrsti za niveliranje teh različnih prosvetnih razmer in posebno razlik; zato bomo morali ta prvi naš skupni šolski zakon smatrati le kot prehodni zakon za prehodno prosvetno dobo, ki nas bo v Drosvetnem oziru toliko izravnal, da bomo na podlagi novih prosvetnih razmer lahko mislili na povsem moderen šolski zakon.
Referent se je nadalje dotaknil vprašanja centralistične in decentraiistične šolske administracije in ie izvaial, da se zaradi vnanjih razmer in vzgojnega značaja najširših ljudskih mas in državne enotnosti ki se mora kazati posebno na zunai, mora šolstvo centralistično urediti.
Z velikim zadoščenjem moramo kon-štatirati. da se idejno popolnoma krije na-ziranje slovenskega in hrvatskega učiteljstva v temeljnih načelih šolske zakonodaje in da se ie tudi skupščina hrvatske-ea učiteljstva izrekla za posebne prosvetne oblasti v državi, oziraje se ori tem na kulturne celote, da se ie izreki» za načelo. naj šolo opravlja le šolnik in ne politični uradnik, torej za ločitev šolske uprave od politične.
Nadalje se ie referent dotaknil podrobne kritike predloženega načrta. Tudi
v tem pogledu se krijejo naziranja hrvatskega učiteljstva z našimi naziranji. Referent se je vsestransko dotaknil tudi vprašanja šolskega nadzorstva, ki ga je popolnoma objektivno obde.al, ne samo iz enega, ampak iz vseh vidikov. Posebej ie iznesel slabe stranj sedanjega projekta ter ie povdaril, da se iz vsega načrta vidi da je ustvarjen na temelju vladajočih prosvetnih razmer, ki jih neče preskočiti in bagatelizirati, ker sicer je ves ustroj v nevarnosti. Za tem zakonom moramo šele pričakovati boljšega, kakor ga imajo druge države.
Ob sklepu se je dotaknil g. Tunkl historijata šolske zakonodaje v naši državi. ki komentira marsikatero določbo v sedanjem projektu.
Predlogi
Ob povsem stvarni in disciplinirani debati ie bilo sprejetih s strani skupščine nebroj resolucij in predlogov, katerih nekateri so internega značaja zagrebškega poverjeništva, drugi so se pa sprejeli za predložitev glavni skupščini v Subotici, ker so občega značaja.
Posebno vzoren ie poslovnik za gospodarski in nadzorni odbor, ki ie bil sprejet na skupščini in s katerim se bo urejalo gospodarstvo Pov. UJU Zagreb.
V katedrali biskupa Strossmayerja v Djakovu.
Mestno prebivalstvo osiješko ie simpatično spremljalo delo učiteljstva in iz-
kazalo mnogo pozornosti navzočim skup-ščinarjem. Vojaška uprava ie dala na razpolago dva avtomobila, ki sta odvedla zastopstvo učiteljstva v 40 km oddaljeno Djakovo. da se je poklonilo manom nesmrtnega Jugoslovena, pokojnega biskupa Josipa Juraja Strossmayerja. Na izrecno povabilo se ie udeležila tega pose-ta slovenska delegacija polnoštevilno. Ogled djakovske katedrale ie napravil na posetnike mogočen utis. Delegacija ie položila v kripti na grob velikega biskupa venec s trakovi v narodnih in državnih barvah. Veličastno katedralo, prvovrstno umetnino ne samo v državi sami nego tudi izven granic je tolmačilo djakovsko učiteljstvo in en duhovnik kot zastopnik djakovske škofije Veličastna arhitektoni-ka cerkvenega hrama v gotskem slogu in bogata slikarija nas je naravnost očarala. Po ogledu katedrale smo bili gosti domačega učiteljstva na prisrčnem gostoljubnem, uprav jugoslovenskem sestanku. Zal. smo se morali prehitro raz-stati. ker smo morali iti še isti večer nazaj v Osijek.
Velik porast članstva UJU na Hrvatskem.
Članstvo UJU na Hrvatskem in v Slavoniji ie naraslo od 1960 na 2988, torej za 1028 članov in od 43 na 55 okrajnih društev, torej za 12 novih okrajnih društev.
Glavna skupščina UJU v Subotici 27., 28., 29. Vili. 1925.
Dne 27. avgusta smo zapustili ob 8. uri zjutrai Osijek in nadaljevali pot na glavno skupščino UJU v Subotico, kamor smo dospeli ob 13. uri. Na potu smo občudovali ogromno bogastvo Bačke, ki je v istini pravi Kanaan za našo dižavo. Priliko smo pa imeli tudi videti katastrofalne posledice silovitega orkana, ki ie divjal nad Bačko dne 25. avg. popoldne.
Ze v Osijeku smo dobili nekai delegatov in deiegatin.j iz Slovenije, drugim smo se pridružili v Dalju. od kier smo se vozili skupno.
V Subotici nas je sprejel na kolodvoru pripravljalni odbor, ki 'e imel porazdeljena stanovanja na posamezna poverjeništva, da ie šlo razdeljevanje hitreje od rok.
Vsak udeleženec je dobil ličen nacionalni znak, kot udeleženec skupščine in znižano vstopnico za velesejmsko razstavo. ki ie bila odprta v istih dneh.
Načelnik mesta Subotice ie izdal na prebivalstvo lep proglas, da naj svečano sprejme učiteljske goste iz cele države in tudi »Subotički Glasnik« je izdai poseben proglas na prebivalstvo, v katerem ga poziva nai pokaže učiteljstvu. da ču-vaio verni in vdani sinovi domovine severno mejo države.
Oba madžarska lista, ki izhajata tu, pa nista niti besede zabeležila o učiteljski skupščini.
Ne smemo pozabiti naših slovenskih rojakov, ki prebivajo v Subotici, od katerih so nas nekateri prišli čakati že na
LISTEK.
MIH. M. STANOJEVIČ:
Škola rada.
(Referat na V. pokr. skup. Pov. UJU — Ljubljana v Šoštanju.)
(Dalje.)
Prvi, koji je uspeo da kod nas zainte-resuje jače našu javnost za ručni rad bio je g. Sreta Adžič. On je svojim člankom o ručnom radu u »Otadžbini« Vladana Dordeviča privukao pažnju i merodavnih krugova a, docnije, jednom svojom op-sežnom raspravom na Učiteljskoj skup-štini 1889. g. zainteresovao je i učiteljstvo naše i upoznao ih sa svima koristima i osobinama ručnog rada, kao i pravcima u kojima se on može razvijati u osnovnoj školi. U toj svojoj raspravi napominjao je on da su več i pre toga neki naši učitelji otpočinjali vežbe u ručnom radu sa svojim dacima kao u drvorezu s testericom, pletenju šešira od slame, kalamljenju voča
i t. d. On je oduševljavao naše učitelje te su neki išli na stranu da prouče nastavu ručnog rada u stranim zemljama pa su posle priredivani i kursevi na kojima su se spremali nastavnici osnov, škola za obučavanje dece u ručnom radu.
1898 g. zaveden je i zakonom ručni rad kao obavezan predmet i nastavni program propisan za nj (1899) koji i danas važi. Nu kako nije bilo dovoljno spremnih nastavnika za predavanje ručnog rada i kako je vreme kad je zavoden ručni rad u nas bilo vrlo nezgodno jer su bile iz-vanredne političke prilike u našoj zemlji pa se protumačilo kao da zavodenje ručnog rada ima neku i političku tendenciju
i najzad, kako su učitelji naterivani tako reči šilom na kurseve za učenje ručnog rada — ta se ideja kompromitovala i ručni rad beše vrlo kratkog veka u našim školama. On egzistira, doduše i danas i u zakonu o nar. školama a i u nastav-nom planu kao nastavni predmet ali se vrlo retko gde predaje pa čak ne predaju ga ni oni učitelji koji su ga izučili na kur-sevima u zemlji ili na strani.
Ja ne znam kako dakle stoji sa r učnim radom kao nastavnim predmetom u osnovnim školama u raznim Evropskim državama ali pre rata znam da su večina Evropskih država i Amerikanske države zauzele ručni rad neke kao obavezan a neke kao neobavezan predmet ali se sve više i više širi ideja da se rad istakne kao princip za razvijanje aktivnosti vaspi-tanikove i svestranog razvitka svih sila njegovih a ne samo da se kultiviše kao manuelni rad u školskoj radionici.
U svome čuvenom delu »Die natur-wissenschaften in der Erziehungsschule« Bajer je uzeo č o v e k a sa svima njegovim materijalnim potreba-m a kao polaznu tačku u vaspitnom programu. »Da bi čovek mogao podmirivati ove potrebe — veli on — mora da r a d i« i taj rad oko podmirivanja kulturnih potreba Bajer uzima kao osnov celokupnog nastavnog programa. Razvitak kulture on izlaže u jednom redu stup-njeva rada. Kao glavni stupnjevi su:
a)	stupanj lovačkog života;
b)	nomadski život;
c) gradansko društvo (zasnovano na radinosti.)
Na ove stupnjeve on hoče da nasloni sve oblike školinog života: usputni rad, nega i zaštita životinja, školski vrt, škol-ske radionice i školski laboratoriumi.
Za njega se može reči da je tvorac moderne škole rada.
Na osnovi načela Bajerovih Seufert je u svom delu: »Arbeitskunde in der Volks- und allgem. Fortbildungsschule«, koje je izašlo 1883. g. u Lajpcigu, uneo nov predmet u Didadaktiku pod imenom »Nauka o radu, (Arbeitskunde) po kome se obrazuje sav kulturni život sa svima potrebama.
G. Lj. Protič, naš pedagog, u svojoj Pedagogici izložio je kao sredstva za razvijanje rada u školi školska putovanja. Školsku gradinu, zaštitu i negu životinja, školsku radionicu i školske laboratorije. Ovi oblici školska života smatraju se kao slika ekonomsko-kulturnog razvitka, koji smo napred izneli po Bajeru.
(Dalje prihodhjič.)
Javite naročnike za 1. in 2. številko Zvonika najkasneje do 12. t. m.
kolodvor, drugi so nas Pa poiskali pozneje in so nam bili ves čas prijetni družabniki.
Seja glavnega odbora.
Že ob 15. uri se ie vršila seia širšega glavnega odbora, katere dnevni red je bil: poročilo izvršilnega odbora, predlogi, namenjeni skupščini in dogovor glede dela na konferenci delegatov.
Seje so se od ljubljanskega pover-jeništva udeležili slovenski člani širšega glavnega odbora tov. L Jelene. A. Gnus. R. D o s t a 1 in Iv. T o m a ž i č.
Odbor je vzel na znanje poročilo o delovanju vodstva v preteklem letu.
Zborovanje delegacije.
Ob 17. uri se je pričelo zborovanje delegacije. Udeležba velikanska. Prisotnih več sto delegatov, zastopani prav gotovo vsi večji kraji v državi
Po otvoritvi konference in overovlje-nju pooblastil so se določili kandidati za poedine sekcije.
Od Slovencev so bili predlagani za verifikacijski odbor Rudolf D o s t a i, za finančni Mirko Fegic, v odbor za predloge Luka Jelene, v odbor za referat o učiteljiščih Anton Hren in Pavel F1 e r e , v odbor za poročilo o šolskem nadzoru Ivan Tomažič in referent Ludovik Potočnik, v odbor za referat o šolskem zakonu I v. Dimnik in za tajnika Aleksander Alt.
Že na tej seji je prišlo do hrupa, ki je običajen na skupščinah beograjskega poverjeništva, in ki je bil prav od tamoš-nje skupščine prenešen na glavno skupščino.
Že pri seji širšega glavnega odbora je skušal zanesti zmedo bivši predsednik UJU, Milutin Stankovič, kar je hotel ponoviti na konferenci delegatov, a so viharni protesti z naravnost burnim ploskanjem onemogočili vsak tak poskus, tako da se ie zamogla završiti konferenca delegatov v popolnem soglasju.
Podpredsednik zagrebškega poverjeništva. tov. M i 1 o j e v i č , je protestiral proti vnašanju politiških razprtij na skupščino, posebno je protestiral proti temu, da ie bivši predsednik UJU tov. M. Stankovič razdeljeval in zanesel v zbornico svoj politični list »Siobod-n i Narod«, v katerem napada vodstvo UJU. katerega član je še vedno on sam.
Obširna debata se je razvila o omejitvi govora, kar je spričo tolikega števila delegatov neobhodno potrebno. Nekateri delegati so bili za omejitev govora na 5, drugi na 10 minut, nekateri so hoteli absolutno svobodo, kar pa z ozirom na omejen čas skupščine ni odobravala večina.
G. Stankovič je zahteval, da pridejo v vse odbore poleg zastopnikov poverjeništev tudi zastopniki opozicije, kar pa večina ni odobrila z ozirom na poslovnik in ker bi sicer lahko tvorilo po par ljudi svojo opozicionalno skupino m bi vsaka skupina potem zahtevala svoje zastopstvo.
Več delegatov je protestiralo, ker se je skupščina sklicala v tako neugodnem času tik pred začetkom'šo.skega leta, da se ie delegati ne morejo udeležiti polno-številno.
Glavno zborovanje.
Dne 28. avgusta se je pričela V. glavna skupščina UJU. Slovensko uči-tejstvo ie častno zastopano. Ako pomislimo velikansko oddaljenost in skrajno nepriličen čas tik pred začetkom šolskega leta je udeležba Slovencev — okroglo stotino — dovoljna.
Vsega učiteljstva na skupščini se ceni nad 2000.
Zborovanje se ie vršilo v takozvani gradski kuči. Je to velikanska palača, kjer so nameščeni vsi državni in občinski uradi.
O razpoloženju piše »Politika« sledeče: Učitelji razumejo bolje od vseh drugih, da sebe disciplinirajo v momentu, kadar je treba čuvati svoje dostojanstvo pred gosti in kadar ie treba manifestirati za idejo edinstva.
Ob 8. uri zjutraj je otvoril v naravnost razkošni dvorani glede na divno or-namentiko in umetniško rezbarijo, podpredsednik UJU Pero Vuksanovič letno glavno skupščino s pozdravom navzočih skupščinarjev in zastopnikov oblasti.
V	svojem nagovoru se je spomnil tudi bratov in sester učite.jev izven naših meja ki so tudi jugoslovenski učitelji. a se ne morejo udeležiti naše skupščine; naj bodo uverjeni ti jugoslovenski učitelji da vedno mislimo na nje.
Ministra prosvete je zastopal šef personalnega oddelka Jovo P. J o v a -novic, subotiško oblast veliki župan Dragosav Gjorgjevič, vojaško upravo general Damjanovič, domačo prosvetno oblast inšpektor G r g o L u lic in Cvetko Horvat. Jugoslovenskega Sokola starosta K o s t a Petrovič in še razni drugi funkcionarji.
Med burnim odobravanjem se je prečitala vdanostna brzojavka na Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in pozdravna brzojavka ministru prosvete Vukičeviču z željo da se čimprej donese zakon o narodnih šolah in pozdrav petemu mednarodnemu profesorskemu kongresu v Beogradu.
V	imenu g. ministra prosvete je govoril kot pooblaščenec g. Jovo P. J o -v a n o v i č, šef personalnega odde.ka v ministrstvu prosvete Povdarjal je, da se kljub malim personalnim izpremembam v ministrstvu misli voditi dosedanja! smer prosvetne politike tudi v naprei. Vsi referenti v ministrstvu bodo kolektivno sodelovali na vseh poslih a drugače iim hoče g. minister pustiti proste roke. Ugotovil je, da ima naša država večje število učiteljstva, kakor ga potrebuje. Od 620 letošnjih kandidatov jih je bilo le 200 prideljenih na službena mesta. 420 jih ie pa ostalo brez mesta. Napačno je, da se ni vodila točna statistika o tem, kakor ie napačno, da gredo ti mladi ljudje v druge stroke. Zato ie nova uprava upokojila sedaj nad 500 učiteljev in učiteljic, ki so dovršili 35 službenih let in nekvalificirane učitelje. Nadalje se je gospod Jovanovič dotaknil vprašanja; šolskega zakona in obrazložil mišljenje g. ministra, kj želi. da učiteljska skupščina dobro pretrese projekt zakona o osnovnih šolah in poda svoje mišljenje. Po mnenju govornika je to tembolj potrebno, ker so sedanji projekt izdelali ljudje, ki ne poznajo osnovne šole. Posebno opozarja na vprašanje vzdrževanja šolstva in na nadaljevalno izobraževanje med 14 in 18 letom, ki ga posebno pospešujejo druge kulturne države.
O reformi učiteljišč in nadaljni učiteljski izobrazbi.
O tej temi je referiral g. M i 1 i s a v M a r k o v i č , ravnate.j učiteljišča v Šabcu. .
Ta referat nam je obljubljen, da ga prejmemo in prinesemo v celoti. Povdair-jati pa moramo, da je g. Markovič ¡znesel prav moderno stališče v pogledu učiteljske izobrazbe, kj je skladno s stremljenjem učiteljstva po visokošolski izobrazbi.
O nadzorstvu in nadzornikih osnovnih šol.
Sledil je referat o nadzorstvu in nadzornikih osnovnih šol. Podal ga .ie Slovenec. šolski upravitelj L j u d e v i t Potočnik iz Štor pri Ce.ju naravnost vzorno. Dasiravno v slovenskem narečju. ie dosegel s svojimi stvarnimi izvajanji in logičnimi zaključki popolno ume-vanje in naravnost viharno odobravanje navzočih zborovalcev.
Referat priobči v celoti beogradski »Učitelj«, centralno ped. glasilo UJU.
»Politika« piše o referatu sledeče: »Simpatična pojava g. Potočnjaka izazvala je još lepše raspoloženje. Sa du-gom plavom bradom, g Potočnjak pot-seča pre na kakvog skromnog ruskog ka-iudera. nego na učitelja. Motiv za izradu ove teme dao mu je g. Markovič, profesor i narodni poslanik, koji je jednom pri-likom u Skupštini kazao, d;a su učitelji
mnogo plačeni. da treba više da rade i da im za nadzornike treba postaviti pro-fesore. G. Potočnjak smatra da su učitelji najbolje upoznati sa životom i radom kako osnovnih škola tako i učitelja i da zato samo učitelj može da bude nadzornik učitelja. S obzirom na njihove prilike u Slovenačkoj, g. Potočnjak zahteva, da nadzornici moraju biti verni jugoslo-venskoi ideji, jedinstva državnog i da se za školu ne sme ništa učinitj bez učitelja i protiv učitelja
Ceo njegov referat bio je protkan patriotskim rečima i željom da »Slove-nac, Srbin i Hrvat za uvek ostanu brat«, kako on to slikovito kaže.«
Pred spomenikom padlih za osvoboienje in ujedinjenje
Po končanem dopoldanskem zborovanju se ie formirala veličastna povorka in je odšla z vojaško godbo na čelu. kj je svirala nacionalne pesmi, k spomenika padlim za osvobojenje in ujedinjenje od leta 1912.—1918, ki so ga postavili hvaležni meščani Subotice, Srbije in Bunjevcl ter ie bil tamkaj v imenu UJU položen venec, kj so ga nosile štiri učiteljice, ena Bunjevka. enai iz Srbije in dve iz Subotice.
Pred velikim marmornim spomenikom. ki ie bil odkrit 31. maja t. 1. ie govoril v imenu jugoslovenskega učiteljstva poverjenik UJU — Zagreb g. J o -sip S k a v i č. Njegov govor ie bil zahvala in zakletva vsega jugoslovenskeRa učiteljstva padlim junakom, da hočejo učitelji ravno tako delovati za kulturno dobro države, kakor so oni delali za njeno osvoboditev Venec je nosil napis: »Junaki, sprejmite mali dar hvaležnosti jugoslovenskega učiteljstva«. Ob polaganju venca je vse jugoslovensko učiteljstvo zapelo državno himno.
Delovanje odsekov in ogledovanje poljedelske razstave in mesta.
Popoldne so delovali do pozne ure odseki.
Ostali skupščinarji so ogledali mesto. pred kratkim otvorjeno poljedelsko razstavo in bližnje kopališče Palic.
Naši učitelji so posebno ogledovali poljedelski oddelek razstave, v katerem se nahajajo vzorne slike iz kmetijstva, ki bi jih bilo neobhodno potrebno natisniti in založiti ter razpečati posebno po naših šolah. Učiteljice so se povečini ustavljale v oddelku, kjer so bili ¡zloženi krznarski izdelki in ročna dela.
Koncert v sinagogi.
Na večer so se člani udeležili duhovnega koncerta v sinagogi, ki je bil prirejen na čast učiteljstvu. Prisostvovati koncertu je bil pravi užitek. Mešani pevski zbor, v katerem se nahajajo znameniti operni pevci, ki jih posebej plača hebrejska občina, je odpel več cerkvenih pesmi, ki napravijo na človeka mogočen utisek. Bila ie pa to novost in posebnost za naše učiteljstvo.
Koncert se ie vršil v splošno zado voljstvo in umetniški užitek prisotnih. Izvajale so se vokalne skladbe prvovrstnega pevskega zbora in s spremljeva-njem orgelj. Pred pričetkom je nadrabin v svečeniškem ornatu tolmačil hebrejsko bogoslužje.
Poročila odsekov.
Dne 29. dopoldne se je skupščina nadaljevala in so podali svoja poročila odseki, kj so zborovali prejšnjega dne ves popoldan.
Verifikacijski odbor.
Ob 8. uri zjutraj se je pod vodstvom podpredsednika Vlade Petroviča nadaljevala glavna skupščina s poročili odsekov.
Kakor se je vršila prvi dan še dokaj v redu. je bila ta dan zborovalna dvorana pozorišče skrajno hrupnih in neljubih prizorov.
Prvo ie prišlo na dnevni red poročilo verifikacijskega odseka.
Pri tej priliki se ie z zadovoljstvom konštatiralo. da so kljub največji oddaljenosti zastopana vsa slovenska okraj-
na učiteljska društva in tudi iz drugih delov države, posebno iz Hrvatske je bila udeležba polnoštevilna.
Odsek za šolski zakon.
Ta odsek je zboroval popoldne od 2.-6. Propadel je v odseku predlog zastopnika ljubljanskega poverjeništva. da naj se definitivnih zaključkov ne oda sedaj. temveč naj se pozove jo vsa poverjeništva, da do dne 15. septembra pred-lože izvršilnemu odboru svoje predloge k izpremembam glavnega odbora, ki jih naj izvršLni odbor nato znova redigira >n predloži ministru prosvete. Osvojena oa so bila stališča, ki jih je zavzela pokrajinska skupščina v Šoštanju, posebno z ozirom na čl. 87. in 106. projekta in druge zadeve označene v šoštanjski resoluciji ter še drugi izpreminjevalni predlogi, ki se nahajajo v spomenici Pov. UJU — Ljub.jana, a jih ni že prej osvoiil glavni odbor.
Sledilo je poročilo Ante Tunkla (Zagreb) o projektu šolskega zakona. Splošno se ie v debati povdarjalo žalostno dejstvo, da se v dobi šestih let še ni ustvaril enotni šolski zakon za celo državo. V nadaljni razpravi, ki je zavzemala velikansko razburjenost in razpa-ljenest duhov, so posamezni govorniki (M i h a j 1 o v i č , Stankovič. L j u -t i č. nadzornik iz Novega Sada. Janko-vič. Kostič. Žika Radosavlje-v i č in drugi) z vso vehemenco zahtevali učiteljsko stalnost. Pri tej priliki so se pojavili med posameznimi predstavniki beograjskega in zagrebškega poverjeništva burni prizori in je često kazalo na to. da se bodo najrazboritejši dejansko spoprijeli.
Iz debate o projektu šolskega zakona povzemamo sledeče: Stalnost učiteljstva mora ostati neokrnjena od prvega dne do zadnjega. K izpreminjevalnim predlogom ie g. ministru izročiti na vsak način tudi primeren komentar. Svoboda učiteljstva mora biti v vsakem oziru za-garantirana in se ne sme učiteljstva zapostavljati za drugimi uradniki v tem oziru. Tako važno resolucijo, kakor je predložena v šolskem zakonu, bi bilo treba dati prej že na vpogled delegatom, da io prouče. Protestiralo se ie proti temu, da morajo šolski zakon izvajati ljudje. ki ga ne poznajo in niso učitelji. V debati ie padel tudi protest proti upokojitvi učiteljstva s 35 službenimi leti. češ, da nai učiteli služi, dokler ie fizično zmožen, ker mlajši ne prihajajo v šolo z onim navdušenjem, kakor starejši Povdar-jala se je nadalje potreba uvesti v zakon dovoljno gospodarsko garancijo, da bo šolstvo lahko napredovalo glede vzdrževanja in zidanja šol. V to svrho bi bilo potreba unesti v zakon fond 20,000.000 Din za zidanje šol. kakor ie bil že v prejšnjih projektih. Poslednja dva govornika sta izrabila to priliko in sta zavračala trditev zastopnika ministra prosvete, da je hiperprodukcija učiteljstva v naši državi, trdeč, da se bo v hiperpro-dukciji lahko govorilo tedaj, kadar bo v naši državi.sto na sto pismenih in nič analfabetov. a ne 27%.	.
Zadnjo besedo ie imel referent, ki je povdarjal. da je odsek točno in vestno predelal zakonski načrt in vnesel izpre-membe. Zal, da po šestih letih še nismo dobili enotnega šolskega zakona. Kar se tiče unifikacije si ne more predstavljati brez te popolnega duhovnega edinstva. Na vse točke, ki se tičejo učiteljske stalnosti. je posebno pazil odbor in ie odstranit in predlagal izpremembe pri vseh členih na pod.agi katerih bi se odpirala vrata protekciji in partizanstvu. On smatra in na to stališče se je postavil tudi odsek, da ie ta zakon le prehoden. V zakonu se borimo za 32-letno službeno dobo in je to naše načelno stališče zato se ne moremo istočasno boriti proti upokojitvi učiteljstva s 35 službenimi leti za kar govore več osebni interesi prizadetih, kakor pa kako načelno stališče. Borba proti upokojitvi s 35 službenimi leti bi pobijala in slabila našo zahtevo za 32 službenih let.
Sprejeta je bla nato resolucija odseka, ki io priobčimo v celoti v eni prihodnjih številk »Učit. Tov.«
Vse šolske knjige in šolske potrebščine
ima v zalogi knjigama Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
W Naročite jih pravočasno, zahtevajte cenike! IPf
UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 10. septembra lt>25.
Stran d.
Odsek za učiteljsko izobrazbo.
Nato je prišlo na vrsto poročilo o odseku za nadaljno učiteljsko izobrazbo in o reformi učiteljišč. Podal ga je referent prof. Josip Skavičiz Zagreba.
Sprejete so bile resolucije o osnovanju pedagoške fakultete na univerzi ali posebni oddelki o razširjenju učiteljske izobrazbe na učiteljiščih na pet« let. o enotnem zakonu in učnem načrtu učiteljišč. o osnovanju vadnic na vseh učiteljiščih in o otvarjanju učiteljišč v večjih kulturnih centrih o ukinitvi pedagoških oddeikov o šolanju v inozemstvu v svr-ho pridobivanja ped. izkustev itd.
Referent je povdarjal v svoji utemeljitvi potrebo reformiranja učiteljišč, pouka praktičnih predmetov. Ugotovil je, da ie učiteljska šola v krizi. Potreba je posebnih ustanov za učiteljsko izobrazbo itd.
Celotno resolucijo o reformi učiteljišč in učiteljske izobrazbe prinesemo v eni prihodnjih številk »Učit. Tov.«
Finančni odsek.
Poročilo finančnega odseka je izkazalo čistega dohodka v minuli upravni dobi 161.928 Din.
Odsek o šolskem nadzorstvu in nadzornikih.
Sledilo je poročilo odseka o nadzorstvu in nadzornikih osnovnih šol. ki ga je podal Miho Kusjanovič (Dubrovnik). Sprejet je bil predlog, da obdrže nadzorniki stalnost najmanj pet let.
Resolucijo priobčimo v prihodnje v celoti.
Odbor za predloge.
Odsek za predloge, katerega predsednik je bil ravnatelj Luka Jelene, je podal 44 raznih predlogov, ki se tičejo materijalnega stanja učiteljstva aktivnega kakor upokojenega. Pri slednjem se je zlasti zavzemalo za prevedbo tako-zvanih kronskih upokojencev na dinarske. Nadaljni predlogi se tičejo pravne in administrativne uprave, otvoritve morskega zdravilišča v Kraljeviči, priznanja učiteljskega doma v Zagrebu po-verjeništvu itd. V debati ie porabil Milu-tin Stankovič (Beograd) priliko za zahtevo. da referenti v ministrstvu ne smejo biti člani glavnega odbora niti uredniki učiteljskih listov. Njegov predlog je propadel kljub temu. da so se izjavili zanj posamezni člani glavnega odbora.
Vse sprejete predloge prinesemo v eni prihodnjih številk v celoti.
Odbor za »Izveštaj«.
Poročilu odseka o izveštaju izvršnega odbora ie sledila viharna debata, tekom katere so se zopet razpaijevaie
strast" posameznih grup s hrupnimi prizori V največji vihri ie predsednik prekinil zborovanje.
Na nadaljnem zborovanju ob 15. uri so posamezni govorniki v temperamentnih govorih ki bi zaslužili drugačne vsebine in oblike, dajali duška svoji razburjenosti in strasti. Med največjo vihro, ko so se z največjo težavo večkrat komaj preprečili dejanski spopadi, je uspešno in med burnim odobravanjem nastopil šolski upravitelj Josip Lapa j ne iz Cer-kelj pri Kranju, ki je zahteval, na i se politika eliminira iz strokovne organizacije, ker je na škodo ugledu učiteljstva in naj zagrebško in beograjsko poverjeništvo rešava svoje spore doma ter naj jih ne vlači na glavno skupščino. Njegov pomirjevalni govor ie bil viharno aklamiran s klici: Živeli Slovenci!
Skupščina je sprejela po viharnih debatah poročilo večine in je zavrniia oddvojeno poročilo in pripombe k poročilu s strani manjšine.
Volitve.
Sledile so volitve uprave UJU. pri kateri priliki ie ponovno prišlo do neprijetnih prizorov med večino in manjšino. Izvršilni odbor je podal ostavko in tako je moralo priti do novih volitev, dasi-ravno še ni potekla funkcijska doba in bi se mofale vršiti volitve še.e prihodnje leto. Predsednikom UJU je bil izvoljen Pero Vuksanovič (Beograd). Med drugimi je bil voljen v izvršilni odbor referent Pavel Flere (Beograd). Na njegovo dosedanje mesto v širšem glavnem odboru pa Josip L a p a j n e . šolski upravitelj v Cerkljah Pri Kranju.
Časopisni gi&sovi o slovenski delegaciji
»Politika« piše:
Slovenci su se za sve vreme skup-štinske sednice držali vrlo dostojanstveno. Oni su samo posmatrali ove scene i žalili što je došlo do tih scena na skup-štini jugoslovenskih učitelja.
Banket.
Zvečer s.e je vršil banket, ki ga je priredila subotiška mestna občina na čast udeležencem skupščine v kopališču Palic pri Subotici.
*
%
Vkljub burnim scenam na skupščini se je Udruženje ojačilo glede delazmož-nosti vodstva in tudi številčno je narasla armada UJUjevcev na 13.000 članov, in še vedno pristopa novo članstvo.
Delo glavnega odbora UJU v letu 1924.-25.
(Konec.)
Glavni Odbor u svojoj punoj sednici održanoj 30. decembra 1924. god. izabrao je naročiti odbor, kome je poverena briga o načelnosti i detaljima za privodenje u delo ovog pitanja. U taj su odbor izabrani: Bartul Divoje iz Splita, Antun Gnus iz Dol. Hrastnika, Jan Bihrasnik, Rudolf Pilko, Anta Mladenovič, Živ. Radosavlje-vič, Milorad Vujanac, gda Jela Ivano-vička i Aleksije Durdič iz Beograda, a sem njih g. Milan Mitrovič upr. škole u Koviljači, Drag. Tešič školski nadzornik, Milan Stanojevič, Mil. Jevtič, Mirjana Jakšičeva, učitelji iz Loznice.
Verujuči da če izabrani odbor u sa-radnji sa Gl. Odborom a dokazanom svešču članova UJU o interesima našega ne samo Udruženja no i staleža kome pripadamo — slobodni smo očekivati s pu-nim uverenjem. da če uskoro Učiteljski Dom u Koviljači, kao naša zajednička imaovina biti prvo_kandilo u veličanstve-nom hramu našeg narodnog jedinstva i naše ljubavi prema lepšoj i sigurnoj bu-dučnosti našeg naroda.
S toga očekivati je, da če svi članovi Udruženja preko svojih mesnih organizacija odgovoriti tačno i na vreme ne samo
svojoj ličnoj obavezi, nego i u ostalim dužnostima van toga, te kako bi se u toku školske godine 1925/26 pristupilo neposrednom radu i omogučilo što skori-je realizovanje pitanja i ideje o podizanju našeg Doma u Banji Koviljači.
IV. Učiteljska Skupština u Dubrovniku usvojila je predlog Izvršnog Odbora i o podizanju jednog Dačkog doma u Beogradu, koji bi imao služiti poglavito za smeštaj daka i učitelja iz cele naše države kad dolaze poradi svojih ekskurzija u Beograd, kao prestonicu svoju. Ova odlu-ka nije izvršena u toku ove škol. godine poglavito s toga, što je Povereništvo Beogradsko bilo razvilo vrlo živu akciju u toku ove godine preko učitelja i daka u Srbiji, Crnoj Gori i Vojvodini za pri-kupljanje priloga za dogradivanje i proši-rivanje Učit. Doma, te ne bi bilo uspeha kad bi se za oba ova doma u isto vreme skupljali priloži i apelovalo na jednu istu publiku
U idučoj godini počeče se intenziv-nije raditi na ostvarenju ovih skupštinskih odluka.
Neka nam je dopušteno napomenuti sa prijatnim zadovoljstvom, da je za po-
dizanje Jugoslovenskog Dačkog Doma prvi prilog več dao u hiljadu dinara naš drug g. Mih. M. Stanojevič u spomen svoje proslave četrdeseto-godišnjice pro-svetnog, književnog i nacionalnog rada i tirne udario prvi kamen u temelj te naše buduče gradevine, zajedničke kuče celokupne naše jugoslovenske omladine, bu-dučnosti naše.
Delo na projektu zakona o narodnih šolah.
Največi deo vremena u toku školske godine uzimao je i najviše posla zadavao Izvršnome Odboru rad na Zakonu o nar. školama. Skoro sve učiteljske skupštine od oslobodenja pa na ovamo jednoglasno su zahtevale i isticale prešnu potrebudo-nošenja jedinstvenog zakona o osn. školama za celu zemlju i unificiranje nastave u državi. Ali se sve do ove godine nije mogao doneti zakon o nar. školama zbog poznatih političkih prilika. Predašnji Mi-nistar prosvete, G. Miša Trifunovič pod-neo je bio Nar. Skupštini jedan predlog zakona o narodnim školama ali ga Skupština nije mogla doneti jer je na brzo posle toga bila raspuštena. Ove školske godine podneo je Nar. Skupštini na reša-vanje predlog zakona o nar. školama Mi-nistar g. Svetozar Pribičevič i on se sada nalazi na rešavanju.
On se ima prema Ustavu rešavati u Zakonodavnom Odboru po kratkom po-stupku i potom podneti plenarnoj sednici Skupštinskoj, koja ima da ga glasanjem primi ili odbaci. Zakonodavni Odbor je izabrao sekciju koja če ga detajlno pretresati i uputiti po svršenom poslu Zako-davnom Skupštinskom Odboru. Sekcija je uzela u pretres taj zakonski projekt i do-nekle ga pretresla, ali je rad u sekciji za-stao zbog poznate političke promene u Vladi i kako je Nar. Skupština odložena do jeseni negova če dalje sudbina zavi-siti od prilika i dalje situacije.
Zakonski projekat koji se nalazi pred Narodnom Skupštinom ima svoj istorijat i on če se izneti pred Učiteljsku Skupšti-nu, koja ima da ga pretrese i oceni, jer je po rešenju Glav. Odbora stavljen na dnevni red. Neka nam je dopušteno samo uzgred napomenuti, da je ovom projektu zak. o nar. školama dala prvobitnu osno-vicu učiteljska komisija obrazovana od strane Min. Prosvete, a koju su sastavljali naši najpriznatiji učitelji iz svih pokrajina i dva priznata naša pedagoga. Taj projekat učiteljske komisije pretresao, je pro-širio i preradio Gl. Prosv. Savet, u kome su takode učestvovali naši najvideniji na-učnici i pedagozi i delegati iz svih pokrajina a sem toga i predstavnici našega Udruženja: g. Milutin Stankovič, onda-šnji predsednik Uč. Uruženja i Dim. So-kolovič predsednik Povereništva — Beograd.
Taj projekat je podnet sadašnjoj Nar. Skupštini na rešenje sa izmenom samo jednog vrlo neznatnog broja članova, koji bi, ako budu rešeni kako su predloženi, bili štetni po školu i učiteljstvo.
Te su izmene unesene nenadno, oštri-nom svojih odredaba sasvim prirodno uzbudile učiteljstvo, kad se saznalo za njih, i medu učiteljima je ovladao nemir i užurbanost. Te se odredbe tiču poglavito podizanja i izdržavanja škola i učiteljskih kazni.
Izvršni Odbor i sam iznenaden ovim nenadnim izmenama Projekta Gl. Pr. Sa-veta u glavnome, hladnije je sudio o sve-mu, jer je znao da taj projekat ima da reši Narodna Skupština, i da tamo ima ljud; i učiteljskih prijatelja, koji če svaku stvar pri rešavanju dobro odmeriti i neče dopustiti da se ozakone ikakve odredbe, koje bi bile na štetu škole i učiteljstva. Izvršni Odbor zna s kakvom žudnjom i s kakvim nestrplenjem iščekuju naši dru-govi novi zakon a naročito oni, koji žive pod krovom predratnih austrijskih zakona, kojima nije ni u čemu zagarantovana stalnost učiteljskoga položaja, a nisu se dali zaneti političkim momentima i raspo-loženjima izvesnih krugova, koji bi želeli da što duže ostane današnji provizorijum zakona i da se unificiranje školskog za-konodavstva što duže odlaže iz političkih razloga, koji su poznati. On je znao da se zakonski projekat može i dopuniti i izmeniti u nekim važnim odredbama, a naročito u onim koje tangiraju bitne interese škole i učitelja — u samoj Skupštini, i zakon bi bio u glavnom dobar. Izvršni
je Odbor vodio računa i o mnogim vrlo dobrim i naprednim odredbama koje su ušle u zakonski projekat, i o ljudima, koji su tvorci toga projekta, pa i o ugledu našega Udruženja, čiji su predstavnici dali svoj potpis u Gl. Prosvetnom Savetu na nj.
Sve izmene koie su najflagrantnije bile Izvršni Odbor dostavio je kratkim putem odmah i Ministastru Prosvete i skupštinskoj sekciji.
Kako se zakon u skupštinskoj sekciji lagano radio Izvršni Odbor je imao vremena da naknadno konsultuje o svojim predlozima i Širi Gl. Odbor, koji je po zahtevu povereništava sazvat bio za 29. juli ove godine.
Za sve to vreme, do sastanka Šireg Gl. Odbora, Izvršni Odbor je budnim okom pratio svaki korak u razvoju školskog zakona i stalno bio u kontaktu sa sekcijom Nar. Skupštine i narodnim po-slanicima dežurstvom svojih članova, a cirkularima svojim obaveštavao je Povereništva o svome radu i nastojavanju oko zakona, čekajuči najzgodniji momenat kad treba pozvati i Širi Glavni Odbor da ja-čim autoritetom pomogne njegovu akciju.
Kad se sastao Širi Gl. Odbor on je s Upravom Povereništva Beogradskog, ko-risteči se opsežnim memorandumom Povereništva ljubljanskog, i usvojivši napo-mene Izvršnog Odbora, proširio iste i spremio rezoluciju o zakonskom projektu koji je pred Skupštinom sada, tako da ona ima jedan odličan materijal za dopunu i izmenu podnetog .projekta, koji bi mogao, ako se usvoji sa našim napomenama po-služiti korisno i školi i narodnoj prosveti.
Predpisi o polaganju usposobljenostnega izpita.
Pravila o polaganju praktičnih učiteljskih ispita, na osnovu čl. 29. o nar. školama koja važe za Srbiju, Crnu Goru i Vojvodinu izmenjena su na štetu učiteljskih kandidata koji polažu te ispite. Ove izmene predstavljaju jedan apsurd i one-mogučavaju polaganje praktičnog ispita učiteljima, a uz to odredenim rokom pro-pisanim za prijavu i polaganje ispita pro-dužuju privremenost službovanja na štetu učitelja. Po tim izmenama učiteljima se nije dopuštalo da se mogu služiti ikakvom knjigom i da svoje pripreme moraju iz-radivati pred komisijom, pa čak nisu da-vale mogučnosti ni da kandidati pribave očigledna sredstva i druge pomočne pedagoške i metodičke priprave potrebne za uspešno izvodenje predavanja.
Izvršni Odbor je po učinjenim pred-stavkama mnogih mladih učitelja i učit. društava i preko štampe i ličnom inter-vencijom uspeo, te su ova pravila u nekoliko izmenjena i učiteljima olakšalo polaganje ispita.
Delovanje Glavnega Odbora UJU.
Širi Glavni Odbor našega Udruženja održao je u toku ove godine 3 sednice. Prva sednica je bila 29. i 30. decembra pr. godine, druga 29. jula a treča 27. avgusta (u Subotici).
Na prvoj sednici koja je bila sazvata po zahtevu povereništava povodom poznatih članaka u »Nar. Prosveti« — pro-menjeno je Uredništvo i odlučeno da duž-nost predsednika do sastanka skupštine vrši prvi podpredsednik g. Pet. Vuksanovič. Opširan izveštaj sa te sednice od-štampan je u »Nar. Prosveti« od ove godine.
U isto vreme Širi Gl. Odbor akcepti-rao je publikovanu izjavu Izvršnog Odbora, kojim se principijelno slaže s tim, da učitelji koji učestvuju u političkoj borbi mogu biti ganjani. Kako su svi pred zakonom jednaki to se učiteljima ne mogu osporiti njihova prava dok su u grani-cama zakona.
Na sednici od 30. XII. 1924. g. uva-žena je ostavka koju je podneo na položaj poverenika g. Ivo Radovanovič iz Splita.
Za tim je pretresano pitanje o daljem uredivanju družinskog lista i odlučeno o mestu držanja V. Učiteljske Skupštine i temama koje če se raspravljati na njoj. U ovom pitanju pošto je diskusijom, u kojoj je sudelovalo veči broj članova i dao podatke i orijentacije Izvršnom Odboru, Širi Odbor ovlastio je Izvršni Odbor, da on po svome nahodenju i okolno-stima odredi mesto držanja učit. skupštine i izvrši izbor tema s tim, da svakako
Šolske zvezke
s pivnikom
Izdeluje W Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. "mi
Učiteljstvo opozarjamo, da naj uvede te zvezke v šole in naj zahteva v trgovinah
= zvezke Učiteljske tiskarne.
na V. Učitelj. Skupštini bude raspravljana i tema o škol. nadzoru, koja je ostala ne-raspravljena u Dubrovniku.
IV.	tačka dnevnog reda u sednici Ši-reg Ql. Odbora bila je pitanje o podizanju Doma, sanatorijuma u Koviljači. Povodom ovoga pitanja Širi 01. Odbor je rešio da izvršni Odbor spremi pravila o podizanju doma i iznese Skupštini na odobre-nje, i izvrši izbor gradevinskog odbora, koji bi se imao brinuti o svemu daljem.
V.	tačka su bili predloži da se poradi kod G. Ministra Prosvete da nastane kod merodavnih, da nam se isplati razlika u platama; da se udate učiteljice u svemu izjednače s učiteljima jer vrše iste duž-nosti, i da imaju iste dodatke; da se umole nadležni da izbegavaju velike formalnosti oko razvrstavanja; da se umoli G. Ministar Prosvete za skorije rešenje aktuelnih pitanja, kao što su uredenje školstva, slobode školstva prema policijskim vlastima, slobode prema crkvi, re-ligijske nastave, izrada nastavnog programa i zakona i da se to sve dostavi pismeno G. Alinistru, i da sračunavanje penzija bude u duhu Zak. činovničkog, i bez velike procedure tako kako če se ukazom kojim se učitelj penzioniše odrediti u isto vreme i njegova penzija. Za tim je rešeno da se umoli G. Ministar da se u Bosni postave sreski školski nadzornici kao i u drugim krajevima.
Po svinca ovim predlozima obave-šten je i Ministar Prosvete, kome je lično predstao ceo Širi Gl. Odbor i uz razlo-ženu motivaciju predao svoje zahteve.
Gospodin Ministar je primio rezolu-ciju i dao povoljan odgovor po svima tačkama i taj je odgovor saopšten učitelj-stvu preko »Nar. Prosvete«.
Druga sednica Gl. Šireg Odbora bila je 29. juna t. g. u Beogradu poglavito zbog projekta Zak. o Nar. Školama, koji je počet da se pretresa u Nar. Skupštini u Zakonodavnom Odboru sa dnevnim redom:
1.	projekat Zak. o Nar. Školama;
2.	izmene i dopune pravila UJU i
3.	predloži.
Po prvoj tačci dnevnog reda Širi Gl. Odbor je izradio svoj memorandum, u koji je uneo sve izmene i dopune u pod-netom projektu Zak. o Nar. Školama koje su objavljene u dodatku 48 Br. »Nar. Prosvete«. Kao najglavnije svoje zahteve od kojih apsolutno neče učiteljstvo nikako odstupiti istakao je Širi Gl. Odbor ove tačke:
1.	da se čl. 33. zak. projekta, koji govori o podizanju škola saglasi potpuno sa redakcijom Izvršnog Odbora t. j. da država omoguči sumom od sto miliona di-nara fond za podizanje osn. škola, koji bi se svake godine povečavao sa 20 miliona po državnom budžetu.
Ovaj bi fond služio kao najnužnija pomoč siromašnim opštinama, da pod po-voljnim uslovima mogu nači dovoljan kredit po svome imovnom stanju. Samo na ovaj način može se omogučiti pravilan i normalan priraštaj školskih zgrada i omočiti, da se široke narodne mase propuste kroz narodnu osnovnu školu.
2.	Da izdržavanje škola vrše i dalje opštine, no u slučaju ako neka opština nije u mogučnosti da svakoga meseca preda odgovarajuču dvanaestinu škol. budžeta blagajniku, onda da taj izdatak izvrši odmah sreska finansijska uprava, a država da sama vrši za taj izdatak na-platu od opštine
3.	Da učitelj može biti mestom po-kretan 6 godina t. j. 3 godine kao privre-meni i 3 godine kao stalan učitelj — dok medutim projekat predvida: da svaki učitelj ostaje 9 godina pokretan, 3 godine kao privremeni a 6 godina kao stalni.
4.	Da se odeljak o kaznama učiteljskim u svemu sprovede u duhu odredaba zakona o činovnicima gradanskog reda;
5.	Da sve predmete u osn. školi predaje učitelj. Samo u mestima gde je na-stavnik druge konfesije, no što su učeni-ci, predavače religijsku nastavu sve-štenik.
Naš memorandum sa svima zahtevi-ma u pogledu izmena i dopuna zakonskog projekta predao je Gl. Širši Odbor tada-
šnjem Gospodinu Ministru Prosvete koji je obečao da če ih proučiti i voditi računa o njima a da če se povuči displin. kazne, koje su najviše uznemirile učiteljstvo, a to je obečao isto i novi Ministar Prosvete, kad mu se predstavio Izvršni Odbor prilikom stupanja na novi položaj.
Posle rada na projektu pretresane su izmene u pravilima UJU koje je izradio Izvršni Odbor, pa je po njima odlučeno: da se ostave na rešenje Skupštini pošto se konsultuju povereništva.
Treča sednica Šireg Gl. Odbora je održana u Subotici u oči sastanka Skup-štine sa dnevnim redom koji je objavljen za Skupštinu.
Uprava UJU.
Izvršni odbor u toku ove godine bio je opterečen velikim administrativnim ra-dom. Poslovi našega Udruženja veoma su se razgranali. Kancelarija našeg Izvršnog Odbora postala je u malome čitavo nad-leštvo. Izvanredno velika prepiska kako s organizacijama tako i pojedinim članovima Udruženja, apsorbovala je celokupno vreme. Veliki broj učitelja obračao se Udruženju tražeči obaveštenja po raznim pitanjima koja su se doticala bilo ličnih bilo opštih interesa. Toga rada je Izvršni Odbor pored glavnog sekretara G. J. Mi-lijeviča, koji je s največim naporima vr-šio svoju dužnost na opšte zadovoljstvo morao uzeti i pomočnika sekretaru. koji je davao potrebna obaveštenja preko »Nar. Prosvete«. <
Administracija je bila u tesnoj vezi s redakcijom »Narodne Prosvete« i obave-štavala i preko lista članove i organizacije o pojedinim predstavkama činjenim kod nadležnih faktora a objavljivala je redovno i rad Izvršnog i Glavnog Odbora kao i rad pojedinih društava i povereni-štava.
Osebne izpremembe v vodstvu UJU.
1.	Usled poznatog razmimoilaženja u pogledu na pisanje u »Nar. Prosveti«, na zahtev večine povereništava, došlo je do saziva Šireg Gl. Odbora UJU.
Širi Gl. Odbor sastao se je 29. decembra i na svojoj sednici, kojoj je bilo prisutno 27 članova, odlučio: da se dota-danji predsednik Udruženja i urednik Nar. Prosvete g. Milutin Stankovič smeni sa tih dužnosti a da dužnost predsednika UJU vrši do prve Skupštine g. Petar Vuk-sanovič, dotadanji podpredsednik. Za no-vog urednika »Nar. Prosvete« izabrat je g. Staniša Stanišič, učitel* iz Beograda. Za članove redakcionog Odbora Širi Gl. Odbor izabrao je: g. Grgu Brigljeviča, Pavla Flere-a, Čedu Todoroviča i Tihomira Ko-stiča, učitelje iz Beograda.
2.	Prema gornjoj odluci Šir. Gl. Odbora Izvr. Odbor ostao je bez podpredsednika. U toku rada od 6 meseci pokazalo se, da je neophodno potrebno da on ima i svoga podpredsednika, koji bi za-menjivao g. Vuksanoviča, u izvesnim slu-čajevima, kad on bude sprečen da vrši svoju predsedničku dužnost. Stoga je Širi Gl. Odbor na svojoj sednici od 30. juna t. g. izabrao g. Vladu Petroviča za dru-gog podpredsednika.
3.	U toku godine bila je i treča pramena u Izv. Odboru. G-da Jelisaveta Joksimovička (prede Radovičeva) prilikom svoje udaje podnela je ostavku na članstvo u Izvršnom Odboru, motivišuči je tirne, da tu dužnost posle udaje ne može više uredno i savesno ispunjavati.
Odbor je uvažio g-di Joksimovički ostavku i na njeno mesto pozvao zame-nika po redu g. Danila Dordeviča učitelja iz Beograda.
Delovanje izvršilnega Odbora.
Izvršni Odbor u toku ove godine održao je 44 redovne sednice, 3 vanredne i 1 svečanu. Ukupno 48 sednica. Osim toga Širi Glav. Odbor sastajao se u toku ove godine u tri maha: 29. decembra, 1924. god., 30. juna i 27. avgusta ove godine. O radu na sednicama Šireg Glav. Odbora bilo je govora na drugom mestu ovoga izveštaja.
U toku godine Izv. Odbor se starao da odgovori svojim dužnostima u svakom
pogledu. Po sebi se razume, da je najviše truda i staranja uložio oko izrade projekta novoga zakona o nar. školama i na za-štiti i intervenisanju po žalbama i mol-bama naših drugova iz cele zemlje u raz-ličitim siučajevima. U tom pogledu Izv. Odbor nije nikad žalio ni truda ni vremena da se svakoj žalbi (ako joj je bilo mesta) i molbi što pre udovolji. Ako pored sve dobre volje i truda u ponekim siučajevima nije imao uspeha, to ne može biti krivica do njega, jer je to često puta zavisilo od drugih uticaja, okolnosti i prilika koje se nisu mogle savladati.
Izvr. Odbor je u ovoj godini u svom radu naročito pažnju posvetio i materi-jalnim ciljevima udruženja. Več poodav-no Izvr. Odboru zadavala je brigu mate-rijalna strana naših listova. Iz ranijih izveštaja kao i iz ovoga vidi se, da Udru-ženje ima znatne sume dužne pretplate, koje se provlače iz godine u godinu kroz knjige. Ove godine preduzete su energične mere da se što više dužne pretplate naplati. Radi toga upučivani su često spiskovi dužnika našim poverenicima s molbom za naplatu, i nemilosrdno brisane »rdave platiše« u knjigama pretplat-nika. Takav energičan rad doneo je uspeha, jer je pretplata počela obilnije priti-cati, a broj pretplatnika ne samo da se usled toga nije smanjio več se čak i za koju stotinu i popeo kod oba lista.
Tome je u mnogome doprineo i raspis g. Min. Prosvete ONBr. 1935. od 15. jan. ove godine kojim su oba lista preporu-čena svima osnovnim školama u zemlji.
Tako ove godine prvi put možemo sa zadovoljstvom konstatovati, da naši li-stovi u prošloj godini ne samo da nisu imali deficita, nego su dali i neke male suficite.
Uopšte možemo sa zadovoljstvom reči, da je u tom pogledu Izv. Odbor u ovoj godini imao lepog uspeha, jer se po bilansu vidi- da je Udruženje na dan 15. jula ove godine imalo za preko 100.000 dinara gotovine u kasi više nego u to doba prošle godine.
Nadamo se. da če nas i naši povere-nici i svi naši drugovi širom cele zemlje i u ovoj godini svesrdno potpomoči, da u ovom pogledu postignemo još bolje rezultate, kako bi što pre mogli pristupiti reali-zovanju naših namera odnosno podizanja učiteliskog Pansionata u Koviljači, Dač-kog Doma u Beogradu izdanja kakvog stručnog dela itd.
U ovoj godini naša organizacija je takode znatno ojačana. U naše bratsko kolo stupilo je 20 novih učiteljskih društava i broj članova popeo se sa oko 2000. Ti su priraštaji naročito znatni kod povereništva Beograd i Zagreb.
To se ima pripisati sve večoj stale-škoj svesti i sve boljem shvatanju kolektivnosti kod naših drugova kao i energič-nom radu dotičnih uprava povereništava.
Na žalost, ovde moramo da spome-nemo i jedan izuzetak u ovom pogledi',. Kod novereništva za Bosnn. Herceeovi-nu i Dalmaciju nije bilo priraštaia no je broj članova i društava prema laniskom stanju ostao skoro isti.
Akcija povereništva za Bosnu i Her-cegovinu u ovoj godini bitno se razlikuje od prošlogodišnje.
Konstatujuči ovo po dužnosti, mi se nečemo ovde upuštati u komentarisanje toga fakta jer se o tome govori i u izve-štaju tih povereništava koji su takode štampani u ovom izveštaju.
Delovanje poverjeništva UJU.
Najzad smatramo za dužnost da po-menemo živu saradnju sviju uprava povereništva, našeg Udruženja na našem zajedničkom poslu. Izvršni Odbor radio je u svemu sporazumno sa svima pove-reništvima i svaki naš apel i poziv našao je kod njih puno odziva. Naročitu delat-nost razvila je uprava pover. - Ljubljana u pogledu pitanja, koja se tiču materijalnih i privatnih interesa učiteljstva. čineči Izv. Odboru u više mahova korisne predloge u tom pravcu.
Uprava pover. Beograd uzimala je živa učešča u svakoj našoj važnijoj akciji i predstavnici njeni išli su zajednički sa
nama kod svih nadležnih faktora, kad god je bila kakva opšta stvar učiteljstva. Naročito je za pohvalu njeno energično za-uzimanje oko spasavanja fonda Učiteljske Siročadi.
Povereništvo Zagreb razvilo je ove godine živu akciju oko jačanja organizacije, obrazovanje novih sreskih učiteljskih društava i prikupljanje što večeg broja novih članova. I u tome je imalo znatnog uspeha, jer mu je i najnoviji obrt politi-čkih prilika tamošnjih išao u tome na ruku.
Iz izveštaja povereništava vidi se, da je i rad sreskih učiteljskih društava ove godine bio mnogo obilniji i raznovrsniji. Pada u oči. da se večina društava nije ba-vila samo tretiranjem materijalnih pitanja, več da je u ovoj godini održano mnogo više praktičkih predavanja i raspravljana razna školska i pedagoška pitanja, sto je sve jedan dobar znak kod našeg učiteljstva za svesnije pojimanje svojih dužnosti, težnje za ličnim usavršavanjem i smislom za kolektivan rad, za lično i opšte dobro.
Okrajna učiteljska društva.
Na kraju da učinimo nekoliko malih napomena upravama sreskih učiteljskih društava.
1.	Iz izveštaja pojedinih povereništva vidi se da večina sreskih učiteljskih društava nije poslala svoj godišnji izveštaj o radu društva, što je vrlo potrebno i ko-risno da bi dotično povereništvo moglo imati jasan pregled rada svojih društava u toj godini. Neka to uprave sreskih društava imaju na umu za iduču godinu.
2.	Mnoga društva primaju i šalju čla-narinu za pojedine članove (novoupisane) za Glav. Odbor i dotično povereništvo nedovoljno t. j. samo za po nekoliko meseci, računajuči istu od dana upisa.
Članarina za Gl. Odbor i dotično povereništvo mora se platiti jednovremeno i za celu godinu, bez obzira kad se dotični član upisao u društvo. U protivnom neče se ubrojati u članove UJU. Što se tiče samih dotičnih društava ni ona ne treba da toleriraju i dalje takvo plačanje članarine.
3.	Mole se uprave društava da pri slanju članarine pošlju uvek i spiskove članova, za koje članarinu šalju.
4.	Shodno čl. 29. pravila UJU upis članova u pojedina društava ne može se vršiti i posle 1. juna.
5.	Obnavljanje sreskih društava treba vršiti što ranije a najdalje 2 meseca od početka školske godine (čl. 21. pravila UJU) a ne u maju i junu.
6.	Želeti je da u ovoj godini pojedina društva, gde zato ima mogučnosti, pri-rede koji koncerat u korist podizanja Uči-teljskog panzionata u banji Koviljači ili Dački Dom u Beogradu, jer če i to biti ustanove kojima če se koristiti svekoliko učiteljstvo naše iz cele zemlje. Time če u mnogome pripomoči Izvršni Odbor u iz-vodenju tih zamisli.
A svaka uprava učitelj, društva za-dužiče mnogo Udruženje ako mu prido-bije koga člana dobrotvora (sa ulogom od 1000 Din) ili utemeljača (sa ulogom od 100 Din).
7.	Sva sreska društva ne treba da opšte neposredno sa Glav. Odborom, več preko svoe-a povereništva '(čl 8 pravila UJU).
8.	Novo-obrazovana sreska učitelj, društva da šalju svoja pravila (u 3 ravno-glasna prepisa) preko svoga povereništva Glav. Odboru na potvrdu (čl. 16. prav. UJU).
9.	Sva društva koja budu imala preko godine kakvih vanrednih prihoda (od zabava, koncerata i t. d.) a nisu isti namenjeni kakvom naročitom cilju, treba da pošalju od istih V3 svome povereništvu a V» Gl- Odboru (čl. 29. prav. UJU).
10.	Pri izboru nove uprave društvene treba da glasaju samo članovi koji su iz-mirili članarinu za tek. godinu, a ne svi prisutni.
Stanje org. listov.
Bolesno finansijsko stanje naših družinskih listova »Nar. Prosvete« i »Učitelja«, koje se za poslednje dve — tri go-
Šolske upravitelje in upraviteljice
pozivamo, da naročajo vse potrebščine in knjige pri
Učiteljski knjigarni v Ljubljani, Frančiškanska 6.
Učiteljska
Pošljite naročila čimprej, da se pravočasno izvrše. Zahtevajte cenike!
postreže enako z vsemi knjigami domačih in tujih založb. %
dine koiistatuje u godišnjim izveštajima, znatno se popravilo u toku 1924/25. škol-ske godine i na putu je da za krači niz godina dode do potpunog oporavljenja. Tome su poboljšanju doprinele razne okolnosti, medu kojima su:
a)	više razbudena staleška svest pretplatnika o značaju i potrebi ovih li-stova i
b)	primena efikasnijih mera. koje su Izvršni Odbor i administracija listova preduzimale u toku ove godine.
b) Češče opomene dužnika i češče molbe poverenicima za što življu akciju u prikupljanju pretplate, a naročito od reda obustavljanje slanja listova svima onima, koji su ma šta dugovali od 1924. .god. na unazad — sve je to učinilo da se oseti znatan napredak u naplati, kako dužne, tako i tekuče pretplate na oba ova lista.
Ovu konstataciju najbolje če cifre predstaviti.
Dok je za gore označeno vreme u 1923./24. god. bilo ukupno primanje:
a)	za »Nar. Prosvetu« Din 276.087.—
b)	za »Učitelj«	„ 122.509.— dotle je u 1924./25. god. to primanje bilo:
a)	kod »Nar. Prosvete« Din 298.011.—
b)	kod »Učitelja«	„ 159.819.— prema čemu se utvrduje poboljšanje
a)	kod »Nar. Prosvete« za Din 21.964.—
b)	kod »Učitelja« za	„ 37.310.—
Ovo brisanje nemarnih pretplatnika »od reda« (en massej imalo je blagotvor-nog dejstva kako na priliv pretplate, tako i na prečiščavanje adresara iz koga su nemilosrdno izbacivani svi oni. koji su listove primali i čitali, a »zaboravljali« da pretplatu pošalju. Ako je ova strožija mera pogodila i nekoga od pravih prijatelja Udruženja, mi ga na ovom mestu molimo za izvinjenje, konstatujuči da je veliki broj takvih ubrzo izmirio svu dužnu pa
položio i tekuču pretplatu, te mu je slanje listova odmah i obnovljeno.
Ovih čemo se mera držati j u idučoj šk. godini i nadamo se, da čemo, uz pri-pomoč vrednih poverenika (školskih nadzornika i Uprava Sreskih Društava) po-stiči još boljih rezultata, medu kojima nam je najglavniji: da se utvrdi tačan broj pretplatnika i jednog i drugog lista, koji če ih primati, a što je glavno i uredno plačati.
Molimo naše Poverenike i pojedine pretplatnike, da nam pri slanju pretplate tačno i čitko označe na kuponu uputnice svoje ime i prezime, mesto i pokrajinu, kao i zašto (t. j. za koji list) šalju pretplatu, jer se bez toga ne može poslata suma, razvesti po knjigama i stvara se zbrka u knjigama zbog tih nedovoljnih podataka.
Korisno je za svakoga. da nam se pre šiljanja pretplate obrati dopisnom kartoni da mu pošljemo naš ček. Njime se može poslati koja se hoče suma ili više suma. Samo se u tom slučaju na poledini kupona čeka zalepi poštanska marka od 0.50 Din i napiše objašnjenje na ime čega se šalje dotična suma. Čekom se svaka suma otpravlja bezplatno, što je za sva-kog pošiljaoca a i za nas korisnije i bolje.
Članstvo UJU.
Eno je gotovo: Ta korak nam je zo-	smeri in prosvetnega pravca in vpliva
pet nov dokaz, da moramo našo organi-	pridobiti toliko moči. da> nas bo lahko
zacijo očuvati na strogo nepartizanski	očuvala tudi takih pojavov! pod.agi in jj s potenciranjem kulturne —
Naziv pove-	Društva			Članova		
reništva	1924/5	1923/4	Razlika	1924/5	1923/4	Razlika
Pover. Beograd	128	112	+ 16	6236	5156	1080
„ Zagreb	55	43	+12	2988	1960	1028
„' Ljubljana	32	32		2683	2486	+197
„ Sarajevo	26	31	-5	751	737	+ 14
- Split	12	14	-2	745	763	—15
Ukupno:	253	232	+21	13404	11104	2301
	1 1				1 1	
Premeščen.ie oblastnega šolskega nad • zornika g. H. Schella v Konjice. — Imenovanje prof. g. Iv. Vrščaja oblastnim šolskim nadzornikom v mariborski oblasti.
Kakor poročajo listi, so se že pričele nove premestitve prosvetnega uradništva povzročene od onih strani in onih politiških strank, ki so še pred nedavnim časom vpile, da morajo pojenjati v prosvetnem resoru in sploh persekucije nad uradništvom iz poiitiških vzrokov.
Prvi strel je počil na mariborsko obiast in na mesto In osebo, na katero se ie najmanj pričakovalo, najmanj pa v krog'h osnovnošolskega učiteljstva.
Predstoječa izmenjava ni le udarec v obraz strogi objektivni in stvarno potrebni prosvetni politiki, temveč je to udarec v obraz tudi vsemu učiteljstvu, ker se je to izvršilo tik po avdijenci zastopnikov siovenskega učiteljstva pri g. ministru prosvete in ker se je to zgodilo tik po peti skupščini UJU v Subotici, kjer je učiteljstvo enodušno manifestiralo za nadzorstvo nad osnovnim šolstvom s strani strokovnjakov iz vrst osnovnošolskega učiteljstva.
Vemo dobro, da ta izmena hi delo in ne iniciativa g. ministra samega, temveč da je to plod grdih intrig, ki so gazile načela iz vzroka osebno egoistiške gonje.
Oblastni šolski nadzornik g. Henrik S c h e 11 je imenovan v Konjice; z,a oblastnega šolskega nadzornika v mariborski oblasti je imenovan profesor g. Ivan V r š č a j in na njegovo mesto g. Kun ti h Taka .ie izprememba!
Odstavljen je osnovnošo.ski učitelj in nastavljen profesor, bivši meščansko-šolskj učitelj.
Prepričanj smo, da bo ta izprememba napravila skrajno slab utis med uči-teljstvom in to iz treh stvarnih razlogov.
Učiteljstvo je namreč smatralo g. Schella kot uradnika vzetega iz lastnih vrst. ki ni bil strankar v svojem uradu, ki je bil korekten in se je izkazal že kot sreski šolski nadzornik kot strokovnjak. Na mesto oblastnega šoiskega nadzornika g. S c h e 11 ni prišel po katerikoli politiški stranki, temveč po pri-
Učiteljski pravnik.
—§ Poučilo za opremo prošenj: A.za odmero pokojnine; B. za nakazilo akontacije.
A.
V	zmislu obvestila ministrstva prosvete (»Osn. Nastava« I., br. 2.. str. 21.) mora upokojenec zaprositi ministrstvo za odmero pokojnine.
V	prošnji, ki jo je predložiti v dveh enako se glaseči h izvodih, je navesti:
a)	Ime, priimek, značaj, službeni kraj;
b)	ukaz oziroma odlok s katerim je bil upokojen;
c)	kraj. kjer bo bival kot upokojenec i.n
d)	da želi prejemati pokojnino pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani (če bo bival v Sloveniji).
Prošnji je priložiti:
1.	Rešenje o razvrstitvi po novem uradniškem zakonu (izvirnik in 2 over. prepisa).
2.	1 uverenje o službeni dobi in službovanju na predpisani tiskovini podprto s službenimi dokumenti v izvirniku. (Izvirniki dokumentov ostanejo do končne ureditve pokojnine v tuk. arhivu).
3.	2 overovljena prepisa dekreta o upokojitvi.
Nadalje je priložiti 2 na označenem mestu podpisani g o 1 i c i uverenja ministrstva prosvete, ki jih prejme upokojenec s poučilom.
Prošnja in priloge so po čl. 120. urad. zak. kolka proste.
B.
Obenem more upokojenec takoj po prejemu obvestila o upokojitvi predložiti velikemu županu ljubljanske oblasti posebno nekolkovano prošnjo za nakazilo akontacije v zmislu čl. 131. zakona o glav. drž. računovodstvu naslovljeno na ministrstvo prosvete (osnovna nastava).
V tei prošnji je navesti:
1.	Ime in priimek, značaj in službeni
kraj.
2.	Kdaj in s katerim odlokom je bil upokojen (datum in broj odloka ministrstva).
3.	Kdaj je bil razrešen učiteljske službe (datum odloka velikega župana ljubljanske oblasti).
4.	Do kdai je prejemal aktivitetne prejemke.
5.	Od kdai mu pripada pokojnina.
6.	Koliko let je bil v učiteljski službi.
7.	Pri kateri blagajni želi prejemati akontacijo.
8.	Kolika je bila poslednja plača:
a)	osnovna, položajna in stanarina in
b)	kolika: 1. osebna in 2. rodbinska dra-ginjska doklada.
Zopet premeščanje prosvetnega uradništva iz političnih vzrokov.
zadevanju UJU. ker je to želelo učiteij-stvo. Z nenadno odstranitvijo g. Schella se je pogazila želja in zadovoljstvo učiteljstva, zrušil se ie Pa tudi princip vsega osnovnošolskega učiteljstva v državi, da bodi nadzornik nad osnovnim šolstvom vzet iz vrst osnovnošolskega učiteljstva, da ne bodi tiran nad učitelj-stvom, da ne bodi birokratski jahač in pedant paragrafov, da bodi mož stalnosti in mirne veiikopoteznosti v uradu in ne mož prevratnih nazorov od danes do jutri konfuznega uradovanja. ki zna uvesti v naše prosvetne razmere še večje zmede, kakor jih imamo že itak. radi še ne urejene enotne prosvetne uprave za celo državo.
Motiv izpremembe je strankarsko politiški. Zopet so posegle politiške stranke v prosvetne zadeve in jih reševale iz strankarskih in ne strokovno stvarnih vidikov. In menimo, da zade-nemo tudi v tem pogledu prav. ako citiramo besede dr. Korošca, ki jih je govoril kot takratni prosvetni minister deputaciji glavnega odbora UJU. ko se .ie poteza'.a za to. da se zaščiti položaje učiteljstva in prosvetnega uradništva pred partizanskimi vplivi: »'On je nala-zio. da bi partijska intervencija bila sve-dena na minimum kad je sami učitelji ne bi tražili.« (Glej »Izveštaj« glavnega odbora UJU štev. 9., o intervenciji pri ministru prosvete dr. Korošcu v zadevi preganjanja učiteljstva v Sloveniji.) Zdi se nam, da so vsi oni. ki so tako visoko dvigali zastave protipartizanske politike v našem stanu in pri prosveti. jo poga-zili s svojim prvim korakom v praksi, poleg tega so pa pogazili tudi temeljna načela, za katera ie manifestiralo zastopstvo vsega učiteijstva v državi v Subotici; učiteljstvu v mariborski oblasti so pa vzeli oblastnega šolskega nadzornika iz lastnih vrst ter so odprli perspektivo, da se bode tudi nadalje vršilo premeščanje in nameščanje učiteljstva po politiško strankarskih in ne stvarnih zahtevah.
Gotovo je, da so že to dovoljni razlogi. da učiteljstvo mariborske oblasti tudi z osebno izpremembo ne bo zadovoljno.
Podmladek Rdečega Križa.
ORGANIZACIJA PODMLADKA RDE* ČEGA KRIŽA V ŠOLSKEM L. 1925./26.
Po odredbi glavnega odbora Podmladka društva Rdečega križa v Beogradu z dne 2. avgusta 1925. št. 5334. se ima v šolskem letu 1925./26. nadaljevati deiovanje Podmladka v tisti smeri kakor v lanskem šolskem letu.
Glavni odbor v Beogradu bo s sep-tembersko številko »Glasnika:« poslal vsem organizacijam in šolam razredne članske karte, da jih izpolnijo in pošljejo glavnemu in tukajšnjemu oblastnemu odboru.
Ko prejme glavni odbor te razredne članske karte, bo sam iz Beograda poslal šo.am dijaške članske karte, borbo za dobro zdravje, značke i dr. Knjig o prejemanju in izdavanju glavni odbor v šolskem letu 1925./26. ne bo pošiljal in ne natisnil, nego naj učenci na podstavi ■anskih knjig sami urede svojo blagajniško knjigo.
Polletne izveščaje naj pošijejo šole koncem januarja in koncem junija, a ob-
razce za te izveščaje bo poslal glavni odbor v teh mesecih neposrednje šolam.
Polovico članarine, kj se pošilja glavnemu odboru, naj pošljejo šole v bodoče kakor dosedaj koncem meseca januarja in koncem šolskega leta direktno glavnemu odboru v Beograd.
Oblastni odbor poživlja vse svoje organizirane šole, da se potrudijo, da v šolskem letu 1925./26. čim intenzivneje izvajajo program Podmladka, da izvršujejo higijenska pravila, da prirejajo izlete. koncerte in zabave s poučno vsebino. da izvršujejo dobra dela s sredstvi ki so iih sami zaslužili, da si dopisujejo in Izmenjavajo darila s tovariši v naši državi in zunaj države itd.. Posebno pažnjo ie treba posvetiti temu, da se dostojno proslavi dan Podmladka Rdečega križa, ki je določen za 1. decembra za vso kraljevino. Glavni odbor v Beogradu bo s posebnim razpisom pozval šole, da ta dan prosiave čimbolje-
Organizirane šole naj od začetka šolskega leta štedijo denar in zbirajo sredstva za svojo ferijalno kolonijo, tako da vsaka šola v večjem kraju priredi svojo ferijalno kolonijo.
ZN1ZANJE CEN KNJIGAM
SHSF" Učiteljska tiskarna je znižala cene sledečim knjigam:
Stalež šolstva V Sloveniji, 1923 (obsega vse osnovne, meščanske, obrtne, trgovske in srednje šole, učiteljišča in univerzo): prej 42 Din, sedaj stane 10 Din.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji, I. zvezek (od prevrata do 1.1920): prej 10 Din, sedaj stane 5 Din.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji, II. zvezek (za 1. 1921): prej
14	Din, sedaj stane 7 Din.
Fink: Zbirka naredb In odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji, III. zvezek (za 1. 1922): prej
15	Din, sedaj stane 8 Din.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji, IV. zvezek (za 1.1923-24): prej 28 Din, sedaj stane 14 Din
Te knjige so nujno potrebne vsakemu šolskemu upravitelju in vsakemu učitelju, da se ve ravnati po najnovejših odredbah in določilih.
L
k
Šolske zvezke po konkurenčnih iml iz najboljši) papirja s pivnikom
izdeluje Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Učiteljstvo opozarjamo, da naj uvede te zvezke v šole in naj zahteva v trgovinah
= zvezke Učiteljske tiskarne.	=
Ob priliki proslave 50-letnice obstoja našega Rdečega križa se bo v šolskem letu 1925./26. vršil spomladi kongres članov Podmladka iz vse države. Na tem kongresu bo vsaka šola izkazala. kaj ie učinila in v koliko izvršuie pro-grarn Podmladka Do tega časa nai se pripravi čim več ročnih del za razstavo, ki se bo tem povodom priredila v Beogradu. Deca naj se fotografira pri delu v delavnici, na vrtu, na igrališču. na ekskurziji pri zabavi itd. Glavnemu odboru nai se pošljejo poleg izveščaja tudi fotografije, da iih uporabi po potrebi za »Glasnik«.
Tajnik:	Predsednik:
Fran Gabršček s. r. J. Wester s. r.
P r i s t a v e k: Šolam, ki nanovo pristopijo k organizaciji Podmladka, bo razredne in čianske karte poslal oblastni odbor v Ljubljani
Splošne vesti.
—	Dopisnike »Učiteljskega Tovariša« prosimo malo potrpljenja, ker smo radi poročila o skupščinah UJU primo-rani nekatere članke in dopise odložiti za prihodnjo številko.
—	Upokojitev učiteljev z 32 službenimi leti. Kakor poroča »Narodna Prosveta« je minister prosvete upokojil mnogo učiteljev, ki so dovršili 32 službenih let. G. minister je to storil pred uve-Ijavljenjem finančnega zakona o dvanaj-stinah, tako da dobe vsi tudi 15% dodatek vštet v pokojnino.
—	Kako naj se učiteljice oblačijo?
Minister prosvete g. Vukičevič ie izdal odredbo O. N. br. 31.084 od 28. julija 1925 s katero odreja, da morajo učiteljice nositi na ulici posebno Pa v šoli dostojno obleko, ki odgovarja njihovemu položaju in zvanju. Svoj odlok utemeljuje g minister s tem, da so učiteljice imele dosedai krila do kolen, roke gole do ramen in globok dekolte, ki ne odgovarja lepoti in ne okolici v kateri žive.
— Znižanje cen šolskim zvezkom. Učiteljstvo opozarjamo, da je Učiteljska tiskarna znatno znižala cene šolskim zvezkom. Poleg tega je pridefan zvezkom tudi pivnik, tako da so zvezki Učiteljske tiskarne sedaj, najboljši in najcenejši. Zahtevajte cenike!
—	Ne dobite ga več, namreč »Ročnega kataloga«, ker je popolnoma razprodan. Saj smo
pravočasno opozarjali nanj. Šolske upravitelje in upraviteljice opozarjamo naj si nabavijo Finkovo zbirko vseh naredb in šolskih uredb, katerim je sedaj cena znatno znižana in jih rabi vsaka šolska upraviteljica in vsak šolski upravitelj, da mu ne bo treba izpraševati okrog, kako naj postopa. Tudi za vsakega učitelja in učiteljico so potrebne te odredbe, da ne bodo vedno izpraševali upravitelje kako naj postopajo. Sezite po »Staležu šolstva v Sloveniji«, ki stane samo 10 Din. dokler ga je še kaj v zalogi. Glejte oglas.
—	Uvedite v svoje šole najnovejše zemljevide slovenskega ozemlja, ki sta jih izdala Učiteljski dom v Mariboru in Učiteljski konvikt v Ljubljani.
Čisti dobiček ostane izključno Učiteljskemu domu in Učiteljskemu konviktu. zato je dolžnost vsakega učitelja in učiteljice, da širi te zemljevide.
Zemljevidi so prvovrstni in so zelo prikladni za uporabo pri pouku in orijentacijo pri okraju ter so aprobirani od prosvetnega oddelka.
Šole so na zemljevidu posebej označene z rdečo barvo, tako da dobro služijo za izhodišče pri zemljepisnemu pouku.
Vsa konvencijonalna znamenja so zastopana na zemljevidu, da se jih otrok lahko priuči.
Izšli so dosedaj sledeči zemljevidi Učiteljskega doma in Učiteljskega konvikta.
1.	Pohorje, Koziak (Učiteljski dom);
2.	Slovenske gorice, Dravsko-Ptujsko polje (Učiteljski dom);
3.	Prekmurje in Medjimurje (Učiteljski dom);
4.	Kamniške planine. Gorenjska ravnina, Ljubljansko polje in Mežiška dolina (Učiteljski konvikt).
Cena zemljevidom je v podrobni razprodaji a Din 10, za šole pri večjem direktnem naročilu (najmanj 10 izvodov) a Din 7.50. Za poravnavo bo priložena poštna položnica.
Naročajo se zemljevidi direktno pri Učiteljskem domu (Anton Hren, šol. upravitelj v Studencih pri Mariboru) oziroma pri društvu Učiteljski konvikt v Ljubljani (Josip Kobal, strok, učitelj Ljubljana, Učiteljska tiskarna).
Uporabljajte v šolah le zemljevide Učiteljskega doma in Učiteljskega konvikta!
—	Veliko znižanje cen. Učiteljstvo opozarjamo na znižanje cen knjigam Učiteljske tiskarne. Opozarjamo na tozadevne oglase v našem listu.
—	Šolski upravitelji tekmujejo med seboj,
kako bi bolj okusno in nacionalno okrasili svoje šole v notranjosti, pri tem pa pozabljajo, da je Učiteljska tiskarna založila velike in krasne slike naših velmož, ki so okras vsaki sobi in učilnici i" so le po 10 Din. Niso pa to samo slike za okras temveč so tudi učilo za pouk in so iz tega vzroka neobhodno potrebne vsaki šoli. Zahtevajte cenike pri Učiteljski tiskarni!
—	Mnogo učiteljev še ne ve, da so izšle velike slike kmečke slovenske hiše in kmečke sobe v lepem barvotisku in stanejo samo 30 Din komad. V šoli služijo kot učilo in sicer kot nacionalno učilo, ker kažejo nacionalno našo kočo in sobo. Naročajo se slike v Učiteljski tiskarni.
—	10. oktober 1925. Bližamo se peti obletnici nesrečnega izida koroškega plebiscita in naša dolžnost je, da ta dan resno manifestiramo za koroške Slovence. Pokrajinski odbor Jugoslo-venske Matice v Ljubljani pripravlja z vso intenzivnostjo resne manifestacije širom Slovenije in se razpošiljajo prav te dni tozadevni dopisi in navodila na vse v poštev prihajajoče faktorje. Že danes prosimo, da se pripravijo prav vsi kraji na to manifestacijo. Pokrajinski odbor bo šel vsem prirediteljem kolikor bo le mogoče na roko. Nemci v Avstriji pripravljajo za ta dan šumne veselice, mi pa se z resnimi prireditvami spomnimo koroških Slovencev in dajmo jim moči, da vztrajajo v njihovem boju za ohranitev svojega jezika in svoje zemlje, kjer ie tekla zibelka Slovenstva. Slovenci, pripravite se. da bo 10. oktober — Koroški dan — izpadel častno za nas in za brate onstran Karavank.
.lugosfovenska Matica.
—	Vodstva strokovnih obrtnih nadaljevalnih šol opozarjamo na pravočasni nakup čitanke za te šole. Več pove oglas v današnjem listu.
—	Ta teden izide zbirka 30 troglas-nih mladinskih zborov — večinoma narodnih pesmi, katere ie zbral in harmo-niziral Ciril Pregelj, učite.j v Celja Zbirka ie potrebna ker je doslei učitelj-stvu primanjkovalo učinkovitih, a predvsem lahko pevnih mladinskih pevskih zborov. Z to izdajo bode ustreženo višje organiziranim osnovnim šo.am in meščanskim šolam, dobrodošla bode pa tudi nižjim razredom srednjih šol in glasbenim zavodom. Ker ie delo izšlo v samozaložbi. se dobiva pri izdajatelju v Ce.ju, mestna osnovna šola
Upokojitve, napredovanja in imenovanja.
—i Imenovanja. Na osnovi čl. 71. čin. zak. so imenovani: V Pamečah Ivan Lazar; v Gornji Radgoni Ana Strgarje. va; pri Sv. Križu Hedvika Slokarjeva; v Kramarovcih Terezija Permuhova; na Ptujski gori Marta .lurkova; v Slivnici Bogdana Rupnikova; v Zg. Kungoti Ana Leskovarjeva; pri Sv. Lovrencu Zora Logarjeva; v Grižah Ž. Kiler; pri Sv. Križu Ljudmi a Glinškova; v Grižah Marija Kasteličeva; v Dol. Lendavi Draga R Oskarjeva ; v Pertočih Hilda Požarjeva; pri Sv. Duhu I. Ferjančičeva.
Književnost in umetnost.
Vse tu navedene knjige in publikacije se dobe v Učiteljski knjigarni v Ljubljani.
Frančiškanska ulica £t. 6.
Ocene.
—k Petrovič-Skrbinšek. Vozel. Vaška igra v treh dejanjih. Oder, zbirka gledaliških iger 11. zvezek. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Cena broš. Din 18, s poštnino 75 par več.
Pravkar igrajo v ljubljanskem gledališču Petrovičevo komedijo Vozel. Zato bo izdaja Tiskovne zadruge dobrodošla obiskovalcem gledališča, kot tudi vsem podeželskim odrom, za katere je Petrovičeva igra kot ustvarjena. Za njeno uprizoritev je potrebno le šest oseb.
Vsem šolam v nabavo: la- amerikansko Prašno Olje
raf., kisline prosto in brez vonja, znamke „Hygeni",
v pločevinastih posodah in železnih sodčkih.
orehovorjave barve, usede prost
priporoča po nizkih cenah
Avgust Zlahtič
razpečavanje amerik. mineralnooljnih in kemikalnih produktov
Telefon 66.	Maribor, Slovenska uL 2.
—k Prva pomoč. Spisal mestni fizik in šef-zdravnik rešilne postaje v Ljubljani. S 40 slikami. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 32 Din.
Človeka preganja sto in sto nesreč na dan in podleže lahko smrti, če si ne zna pomagati. Mnogo ljudi lahko rešimo smrti, če jim pravočasno priskočimo na pomoč in če jim znamo pomagati. V to svrho je spisal dr. Rus knjigo »Prva pomoč«. Knjiga je velikega pomena za pouk mladine v šoli, za poljudna predavanja, ki jih lahko vsakdo napravi na podlagi te knjige, za ljudske in šolarske knjižnice, ker je knjiga pisana tako poljudno, da je razumljiva vsakomur. Obsega pa tudi vsa poglavja, ki jih mora znati vsakdo, ki hoče priskočiti na pomoč ponesrečenemu človeku. Učitelji jo potrebujejo, ker se jim pri telovadnem pouku ali pri ročnem delu lahko ponesreči kak otrok, ki mu morajo pomagati. Najprej opisuje, kako je postopati z vsakršnimi ranami, krvavitvami iz ran, iz nosa in pri opasnosti izkrvav-ljenja sploh. Kako nam je postopati z opeklinami in oparinami. z razjedinami, ozeblinami? Kako napravimo umetno dihanje če kdo ponesreči? Pri poškodbah po blisku in elektriki. Nadalje obsega še sledeča poglavja: Odrtine. Tuje tvarine: v očeh, v ušesu, v nosu, v želodcu, v črevih, trnek, kvačka, klopi. Strupene rane, steklost, strupene kače, pik mrčesov. Omrtvični krč ali krčevita odrevenelost — tetanus. Zmečkanine. Izvin in izpah. Kostni prelom. Pretres živcev ali šok. Pretres možganov. Znaki smrti. Prevažanje bolnikov. Možganski mrtvoud ali možganska kap. Omedlevica. Božjast, božje ali padavica. Histerija. Vročinski mrtvoud ali vročinska kap. Solnčarica. Kolika ali krči v trebuhu. Pijanost. Kile. Zastrupljenje. Zadušenje pri jedi. Utopljenje. Zadušenje po pritisku. Zadušenje s plini. Obešenje. Besnost. V vseh teh slučajih nam pove dr. Ruis, kako se jih obvarujemo in kako je postopati s takimi ljudmi. Knjiga je edina te vrste v naši literaturi, poljudno pisana in opremljena s slikami iz katerih ie razvidno tudi na sliki, kako je postopati v posameznih slučajih.
Naša gospodarska organizacija.
OBRAMBNI SKLAD.
Za obrambni sklad ie darovala tov. M. Jezovšek v Beltincih Prekmurje 5 Din. — Živeli posnemalci! Darujte za »Obrambni sklad«, ki bo služil v pravno-obrambno zaščito učiteljstva in v svrho izpopolnitve pravno-informacijske in posredovalne pisarne!
—g Društvo »Učit. Samopomoč«. S
1. septembrom t. 1. ie sprejemanje nad 45-letnikov zaključeno. Zato prosim vse nabiralce(ke), ki imajo v nabiralnih po-lah prigiašence iz letošnjih počitnic, da mi pole prav v kratkem pošljejo v Ljubljano. Prosim iih tudi. da nad 45 let starih priglašencev nič več ne vpisujejo v nabiralne pole. Nabirajo in vpisujejo naj prav pridno mlaiše tovarišiee in tovariše. Današnja posmrtnina 7165 Din. Ta se pa z vsakim novim vpisanim članom poveča za 5 Din. »Učit. Samopomoč« ima danes 1433 članov. — Tovarišiee. tovariši! Priglašajte se, pridobivajte društvu novih članov! Čimveč nas bo. večje bodo posmrtnine. lepša bo zavest, da naši preostali vsai v prvih dneh nesreče ne bodo trpeli pomanjkanja. — Vsa pojasnila daje tov. Ivan Kocijančič, Ljubljana. Gosposvetska cesta štev. 13. vrata 10.
—g Članom »Učit. Samopomoči«.
Društvena uprava ie v teh dneh razposlala vsem svojim članom položnice za zadnje tri smrtne slučaje (Edv. Bohinc in Fr. Stergar, Ljubljana ter Miha Kristl Slov. Bistrica). Članski prispevek se računa po novih pravilih, to je po 5 Din za vsak smrtni slučaj. Zakonski (učitelj -
Obrtne nadaljevalne šole!
Pozor! Naročajte
ČITANKO
ski) pari plačajo na eno položnico dvojni znesek 30.50 Din. Za gornje tri smrtne slučaje je izplačala društvena uprava dedičem znesek 18.765 Din. Danes ima »U. S.« 1433 članov, posmrtnina znaša 7165 Din. Društvo se lepo razvija. Vpisalo se je v pretečenem šolskem letu (od
I.	septembra 1924 do 31. avgusta 1925) nad 600 članov, samo v juliju in avgustu 1925 okrog 300. Vseh p.rig.ašencev ie še danes okrog 300. — V zadnjih dneh meseca julija t. 1. ie razposlal upravnik nekaterim članom obračune za zaostala plačila. Ker so bili nekateri opomini z a d -n j i prosim dotičnike. da poravnajo zaostanke. ker iih mora sicer odbor izključiti. Društvo ima napram svojim članom ve.ike obveznosti, katere pa tudi takoj in točno vrši; zato mora vodstvo zahtevati od svojih članov, da vse članske prispevke o pravem času točno in redno poravnajo.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POLITIČNI OKRA.l LJUTOMER zboruje vsled zadnjega društvenega sklepa v soboto, dne 19. septembra t. 1. ob pol
II.	uri v Radincih. Po.eg običajnih točk ie na dnevnem redu poročilo o pokrajinski skupščini v Šoštanju in o glavni skupščini v Subotici; poroča tovariš predsednik Mavric. Za predavanje se je priglasil tovariš nadzornik Karbaš Fran, ki bo referiral o temi: »Nekai smernic za uspešno delo v šoli in izven nje«. — To-variše(ice). ki nameravajo pristopiti k »Samopomoči«, se nai po zborovanju zglasijo; glede tozadevnih pojasnil opozarjam dotične na zadnje številke »Učit. Tovariša« (štev. 22.. 26. itd.). — Tajnik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 19. septembra 1925 ob 10. uri v deški šoli v Konjicah. Vzpored: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. »Petje v osnovni šoli«, podava tov. J. Šegula. 4. O pokrajinski skupščini UJU v Šoštanju, poročata tovarišica M. Kavec in tovariš J Kržič. 5. O glavni skupščini UJU v Subotici. poroča tov. Fr. Brglez. 6. Slučajnosti. Poinoštevilna udeležba je stanovska dolžnost. — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KRANJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v sredo, dne 16. septembra t. 1. ob 9. uri v Tržiču v meščanskošolski telovadn:ci. Udeležba obvezna! — Odbor.
Odgovorni urednik Ivan Dimnik. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
11
pri „Zadrugi gostilničarjev	j
in kavarnarjev" v Ljubljani,	]
Gosposvetska cesta št. 16.
■
Knjigo, ki stane vezana 45 Din,	!
je priporočil oddelek ministrstva obrtov	;
in trgovine ter je potrebna vsakemu	! obrtnemu vajencu.
Na vsakih 10 iztisov 1 brezplačen izvod.
Radi Izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo
>
KARO" čevlje
Vf
Lastne delavnice.
Cene solidne.
MARIBOR
Koroška cesta 19
J
Le najbolje je najceneje
Malo čudo I
Malo čudo I
Najnoviji model pisaceg stroja = sustava „FROLIO" = komplet samo Din 980*—.
Normalna širina valjka. 84 pisača znaka. Mo-gučnost 8 istodobnih kopija. Najsolidnija konstrukcija Promjenljivi valjak bilo za latinicu bilo za čirilicu ili ostale jezike. Svaki može odmah bez poduke pisati. Jednogodišnje pismeno jamstvo. U zadnjih 6 mjeseci prodano 20.000 komada. Zahtjevajte odmah prospekt G od trgovine pisačih strojeva, uredskog namje-štaja, vrpca i pribora LJUBOM1R BERTIC, Zagreb, Hatzova ulica 25.
SefiKan
ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK.
POVSOD NA ZALOGI - TISKOVINE NA ZAHTEVO.