'NFORMATIVNO propagandni časopis
ST. 12, APRIL 1993
CENA 50 SIT
Da so Hrušičani že nekajkrat zapored °bili prostor na naslovni strani nežnika, so največ "krivi" sami. V i! ^ajih mesecih so se prizadevno lotili a ^stranske prenove vasi: od čiščenja urejanja okolice in sodelovanja v roiektu CRPOV do obujanja in onovnega ovrednotenja nekdanjih 'čajev in načina življenja v vasi. Sodelovanje med Hrušičani in 3 r9anizatorji dosedanjih treh zemljepisnih etnoloških taborov v okolici Hrušice je • uripelial0 do razstave "Škoromatija v ^	80 j° odprli v četrtek, 22.
Pnla, v Zemljepisnem muzeju eografskega inštituta Slovenije v j^iani (nasproti Križank). Razstavo, ki lQ °dprta do konca maja, so postavili
gor Šebenik in jerneja fridl z ®°9rafskega inštituta ter ESTER URiSEVlČ IN DANIJEL CEK iz ,s'škega Kulturnega društva, jeviini udeleženci otvoritve so imeli 'lko ogledati si tri lutke, oblečene v . rav° škoromatov, ter precej fotografij, j ^tih v času pustne poberije. Ester J^ič, učiteljica osnovne šole v , 9radu, je podrobneje predstavila vas, n'iel Cek, študent drugega letnika

novinarstva,je spregovoril o dilemah oživljanja in ohranjanja škoromatije in drugih običajev, ROMAN ŠIMEC z ljubljanskega OIKOS-a pa je avditoriju predstavil namen projekta oživljanja Brkinov, ki so ga začeli izvajati v vaseh Prem in Hrušica. Vsi trije prispevki so bili
Roman Šimec, Ester Juriševič in Danijel Cek med otvoritvijo razstave
v pisni obliki in zbrani v posebni mapi razdeljeni obiskovalcem otvoritve. Skratka: otvoritev in razstava, prijetna in vse pozornosti vredna dogodka!
im
O Kmetijski zadrugi in kmetijstvu v občini na sploh je skupščina že razpravljala na zadnjih treh sejah (9. in 18. decembra ter 26. januarja). Kljub dolgotrajni razpravi na skupščini 15. aprila, v kateri je bilo spet postavljenih veliko več vprašanj kot pa odgovorov, so delegati sklenili, da bodo razpravo o kmetijstvu preložili na majsko zasedanje skupščine.
Izvršni svet je namreč to točko na dnevni red "spustil" brez predlogov za reševanje težav bistriškega kmetijstva, polg tega pa, če uporabimo politični žargon polpreteklih časov, ni zagotovil niti udeležbe odgovornih : vodje referata za kmetijstvo, ki sodi v sekretariat za gospodarstvo in ki je hkrati tudi član IS, zadolžen za področje kmetijstva; seje pa se prav tako iz neznanih razlogov niso udeležili predstavniki kmetijske pospeševalne službe.
Sklepi te točke dnevnega reda so bili, naj se do naslednje seje pripravi poročila o delu pospeševalne službe, dopolni poročilo o prodaji kmetijskih zemljišč, pripravi poročili o izvedbi melioracij in komasacij v Podgori ter o poteku stečajnega postopka v KZ. Delegati so zahtevali tudi poročilo UNZ in SDK o vzrokih in krivcih, ki so zadrugo pripeljali v stečaj, kar so zahtevali že na eni od preteklih sej. Izrazili pa so tudi kritiko občinskemu IS zaradi "slabe organizacije poročanja na skupščini".
tudi čas je denar, a le če ga zaupate pravi banki
/© splošna banka koper
~ niPi
j \rj
ŠE O SKUPŠČINI
Po razpravi o, ali bolje okrog kmetijstva, so se delegati končno lotili tudi problematike Soseske S 13 oziroma sklada stavbnih zemljišč. Po oklevanju predsednika IS Jožeta Roliha se je sekretarka Vojka Lenarčič "prostovoljno javila", da bo njen sekretariat raziskal zapleteno trinajstletno zgodovino gradnje soseske. Razprava pa se je vrtela bolj okrog vprašanj, zakaj sklad ni deloval doslej, oziroma, če je sklad bil, zakaj ni deloval njegov odbor in kam je šel denar v zadnjih dveh letih in pol, ko ni deloval odbor... skratka, megla je gosta in težko se bo prebiti skoznjo.
No, odbor sklada stavbnih zemljišč je bil imenovan na januarski seji, na aprilski pa so za njegovo predsednico potrdili Nevo Škrlj iz Kosez.
F&še to, da so nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč do zdaj plačevali le prebivalci KS Ilirska Bistrica, pa še tu ne vsi (trenutno poteka tudi popis vasi). Sorazmerni delež za 100 kvadratnih metrov stavbnega zemljiča v Ilirski Bistrici stane 10000 mark, na Zemnu pa, na primer, približno dve tretjini manj. Ker ta visoka številka tudi po izkušnjah v
Postojni in Sežani deluje zaviralno, je skupščina sprejela sklep o ponovni obravnavi in spremembi odlokov.
ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1992 IN PRORAČUN ZA LETO 1993
V lanskem letu se je delež javne porabe na prebivalca med slovenskimi občinami gibal med 86 in 143 odstotki lanskega republiškega povprečja. Bistrica je s svojimi 88,6 odstotki na slovenskem repu, v letošnjem letu pa naj bi dosegli 90 odstotkov povprečja oziroma 19,8 odstotkov več denarja kot lani.
Kljub temu bi, kot so ugotavljali delegati, ta denar zadostoval le za plače, nekatere nujne odhodke in minimalne investicije v komunalno opremljenost. Sklep skupščine je zato bil, naj se osnutek proračuna za leto 93 pošlje finančnemu ministru in predsedniku vlade, ki naj pač sama sestavita proračun občine in sama odločita, koliko komu in če sploh kaj dati.
Kot vemo, državni zbor zahteve občin, naj se javna poraba dvigne na 95 odstotkov lanskega republiškega povprečja, ni sprejel, tako da bodo glavoboli sestavljalcev proračunov še naprej kar hudi.
BMDINŽENJERING
ZAKAJ V SKUPŠČINI SEDIJO TUDI DELEGATI IZ ZDRUŽENEGA DELA, ČE...?
Delegat LEOPOLD PUGELJ je postavil vprašanje, kaj se dogaja v bistriških dislociranih obratih (npr. v Cicibanu) in predlagal, naj IS pripravi informacijo o tem. "Ves čas razpravljamo o kmetijstvu, o gospodarstvu, predvsem o položaju dislociranih obratov, pa nič ne slišimo. Ce nimamo pravice vtikati se v njihovo poslovanje, kaj sploh tu iščemo delegati iz združenega dela?"
"ZAPUŠČENE IN REVNE"
Teden dni v aprilu je stavkalo 86 delavk Cicibanovega obrata v Jelšanah. Glavni razlog za prekinitev dela je bil v tem, da niso prejele plače za februar (januarska pa se je gibala med 20 in 25 tisoč tolarji neto!). Drugi razlogi pa so bili popolna ravnodušnost mirenskih vodstvenih delavcev do problemov v Jelšanah, malo dela in, kolikor je dela sploh bilo, je bilo zelo slabo organizirano, viri informacij o dogajanju v matični firmi pa za delavke zaprti in tako dalije.
Ko so delavke končno dočakale februarsko plačo in stečajnega upravitelja Cicibana, Dušana Žorža, so izvedele, da je Ciciban v stečaju, da se morajo boriti za delo in ohranitev 500 delovnih mest, da bodo odslej delale po pogodbi...
D.R
O KMETIJSTVU
BARBA IVAN: "Predlogi, nakazane rešitve kmetijstva bi morali biti poslancem pismeno posredovani, nimamo pa niti informacij o trenutnem stanju. Izgovor, da poročevalca ni, je nevzdržen.
Kaj je na tem področju naredil IS? V zboru KS smo nekajkrat opozorjali na težave v kmetijstvu. IS se je angažiral le v zadnjem času, prepozno, ne pa tedaj, ko je bilo stanje še možno rešiti."
JOŽ/CA GRU:	"Kakšni so učinki
pospeševalne službe? Iz poročila o prodaji kmetijskih zemljišč ni razvidno niti koliko hektarjev zemlje so prodali, kakšne kvalitete, kolikšen je delež prodane zemlje v vseh prodajanih zemljiščih, niti ni jasna specifikacija stroškov."
LEOPOLD PUGELJ: "Zgrožen sem nad izjavo predsednika IS, da o zadrugi nimamo več kaj razpravljati. Sploh ne vemo, kaj se v nej dogaja, kako bo denar vrnjen skozi stečajno maso - skoraj 20 mio SIT, od tega 15 mio za plačilo mleka in 5 mio drugih terjatev (Vojka Lenarčič kasneje pojasni, da je vse terjatve občine stečajni senat priznal ter da so zavarovane pri sodišču). To je denar, ki bi ga bilo krvavo potrebno kam vložiti. Sprejeli smo že sklep, naj UJV in SDK poiščeta krivce za nastali položaj v zadrugi, pa njihovih poročil še nimamo.
Poleg tega danes tu niso prisotni ljudje iz stranke (SLS), ki so predlagali celo ustnovitev samostojnega referata za kmetijstvo..."
VOJKO TOMŠIČ: "Na področju kmetijstva se vedno nekaj “flika". Kje je Ana Celin? Strinjam se s Pugljem: zadruga ne bi smela biti končan problem za IS in SO; formalno je res v stečaju, vendar le-ta pomeni likvidacijo zadruge. Kaj pa je z reševanjem enot, ki bi lahko preživele? Vse se prodaja, da bi le čim prej pokrili vse terjatve."
Po se[i ^ skupščine je IVAN BOŠTJANČIČ v svojem imenu in imenu poslancev stranke SLS (štiri mesta v skupščini) novinarjem povedal, da se seje skupščine niso udeležili, ker
-	se ne strinjajo z delom skupščine, ki sklepa z večino vseh poslancev in ne po posameznih zborih; sklep, ki je omogočil tako delo skupščine, bodo poskušali razveljaviti po pravni poti;
-	so že za pretekla dva proračuna precej spraševali, pa nikdar dobili odgovorov; v tretje se niso pustili speljati na led.
Moti pa jih še to, da:
-	so poslanska vprašanja SLS v zapisnikih zapisana vsa v obliki ene diskusije, enako tudi odgovori, in ne po poslanskih vprašanjih;
-	v zapisniku niso z imeni zapisani tisti, ki so glasovali proti določenemu sklepu ali pa so se vzdržali (in potem se ne ve, na čigavo odgovornost je bil sklep sprejet);
-	so postavke tudi v letošnjem proračunu Je gole številke brez obrazložitev (npr. pri Komunali, kaj pomeni "zbirni kanal Z" ipd.);
imamo na Bistriškem jalove investicije (vodovod v Zagorju, po katerem teče oporečna voda brez
BORIS PROSEN: "Kaj je z melioracijo it komasacijo v Podgori? Stanje nevzdržno, saj so ljudje ostali brez ce parcel."
O PRORAČUNU
KARMEN ŠEPEC: "Investicije v KS nesorazmerno večje kot pa v družbe^ dejavnostih. Gre za dvolično obnašanji delež za šolstvo so znižali do minimum1 Kakšni so kriteriji za izdelavo planov? % sedem osnovnih šol skupaj je ^ dodeljenih manj sredstev kot pa državne organe. Le desetina vsi investicijskih sredstev gre za šolstvo."
t s; te
IVICA SMAJLA:"Čas je, da začnem« misliti tudi na družbene dejavnosti, paf1 le kot na porabnika. Tudi naših 16 otrok nekaj pomeni, demografe ogroženost pomeni tudi populacijs^1 ogroženost. Investicije v družbet11 dejavnosti imajo dolgoročne učinl<6 posledice se pokažejo čez leta.
Zdravstveni dom je v osnUja proračuna za leto 1993 udeležen le 0,46 odstotka (1,7 mio SIT)!
nit
ANICA ŠTEMBERGER: "Gibanja so tak1 da vsako leto porabimo več sredstev1* občino kot tako in manj za ostal0; Sredstva za občino se z lanskih odstotkov letos zvišujejo na 21 odstowt investicije pa padajo s 16,6 na odstotkov.
^ Z denarjem, ki je predviden, ne bo Če samo pogledamo ekološke investicij0 kaj bo z Globovnikom, komunalno čistih napravo, mestno kanalizacijo...?
Ugotavljamo, da smo vsako leto W siromašni, pa še od republike ne morem, nič več dobiti. Podeželje se siroma^ država se centralizira. Če bo šlo tak naprej, bo 250 novih občin P spremembi lokalne samouprave , komaj še katere pristojnosti, ki jih ^ danes KS."
, sr, fin
Pripravila Dragica Prosen
soglasja inšpekcije, podobno pa je1
ju
z vodo iz Podstenjška in s kanalizafc v Šembijah: investicijo menda kar razpisa vodi KS sama...);
- smo dobili 28 mio SIT iz sredstev demografsko ogrožena območja, Pa
razen 9,8 mio, kolikor so jih
menda le za cevi v Šembijah, ne vet za kaj so bila porabljena;	j
- sredstva za KS deli P°sel‘ komisija, v kateri so predstavniki " ki se borijo predvsem za inte^ lastne KS, zato SLS zahteva, na) , sredstva za KS deli tako kot vsa drlJ9 o njih naj odloča skupščina.
primorje
ajdovščina
r;
ENOTA BISTRICA IL. BISTRI^,
CEMEnim fTRnnKnm nuDitf0
Vse vrste gradbenih in mizarskih stof^ asfaltiranje, montažne hale.
Prodajamo vse vrste betonov, esek, mivko in vse vrste etonskih izdelkov.
Izposojamo gradbene odre in opažni material.
ter
\

V
ten
Delavke Cicibana: komu so sploh mar?


if A9gip Petrolio Comergas, ki je že jj Pjinificirala celotno italijansko Julijsko krajino, I ISce nove trge in se seli tostran s|ovensko-italijanske meje. 22. aprila je Pogodbo o plinifikaciji že podpisala s sežansko občino, pripravlja jo s Postojno, režuna pa tudi na Ilirsko Bistrico.
21 • aprila je Jožef Slokar dipl. ing., f Predsednik podjetja Evroeast, ki sodeluje s /8 “Ornergasom, predstavil projekt plinifikacije lllrske Bistrice.
Na kratko:
'občina dodeli s pogodbo koncesijo za Plinifikacijo Comergasu, ki plinificira Bistrico sl i;QSVoi ra^uni Comergas že 15 let upravlja z italijanskimi koncesijami. Je nosilec ^nologjje, izvedbe in upravljanja, Evroeast Pa vodi kompletni inženiring; s to pogodbo se družbi Comergas podeli P jkiuzivno pravico in dolžnost (v smislu ®'ne mreže v Bistrici) plinificiranja in dobavo 'na (metana ali tekočega naftnega plina) za 'et. po tem času pa preide plinovod v Javljanje občine;
ter štiri industrijska društva Javor Bač, Transport in Piama)
, Bistrica)
'tesonit,
^oma prek 1000 prostovoljnih gasilcev. Piai.as,ilci so se v preteklem letu ukvarjali fina C s finančnimi težavami. OGZ je srerjCirana lz občinskega proračuna, ta |	Pa jim že vrsto let omogočajo le
PovnCiranie osnovne dejavnosti. Za nabavo p0 6 opreme in vozil denarja ni, tako da je štirj Pre^na starost vozil 15 let. Lani so kupili le t6r .Zaščitne kombinezone za gozdne požare ^^lr! radijske postaje.
lšorjtV. 9asi|ski dom gradijo v Podgori; dom v v ^ niCah je končan, zaključujejo pa tudi dela Prjj v Knežaku. OGZ je tem društvom Pevala le minimalna sredstva za material, Pa so postorili s prostovoljnim delom.
-	študija o tehnični in finančni upravičenosti je pokazala, da bo cena priključka 600 tisoč lir, če se bo od 1500 gospodinjstev v mestu za to ekološko čisto obliko energije odločilo vsaj 1200 gospodinstev; 40 odstotkov investicije se bo povrnilo skozi tarifo, ki jo bodo plačevali porabniki, ostala sredstva pa bodo pridobili iz raznih evropskih in domačih virov; za denar skrbi koncesionar;
-	v Bistrici bo potrebnih približno 14 kilometrov mreže nizkega pritiska in 2,5 kilometrov srednjega; potrebna bo tudi centrala za distribucijo ter vmesne postaje. Skladišče plina potrebuje prostor, velik en hektar, za upravljanje plinovoda pa bosta potrebna dva delavca;
-	večje porabnike (industrijo) bodo reševali posebej; možni so tudi rezervoarji le za posamezno hišo ali skupino hiš. Najprej naj bi začeli plinificirati mesto, nato še ostale kraje;
-	dokumentacijo naj bi uredili v enem letu, prvi plin pa naj bi do naročnikov pritekel že jeseni prihodnje leto.
Sodeč po vseslovenskih akcijah, ki se vrstijo zadnja leta in ki imajo namen polepšati "deželo", postaja mesec ljubezni vse bolj mesec čiščenja skozi vse leto rastočih kupov odpadkov.
Tudi maja 1993 bo bistriška Komunala po vaseh namestila odprte zabojnike za vse vrste odpadkov, sicer pa bo naloge letošnje očiščevalne akcije določila in vodila posebna koordinacijska skupina, v kateri so predstavniki občinskih organov, Komunale, Hidra, Surovine, krajevnih skupnosti in drugi. Ena od teh nalog bo tudi razpis tekmovanja za najbolj urejen kraj, ki bi lahko kandidiral tudi za najlepši slovenski kraj.

■N
d ■ aPnla so se gasilci iz občinskih gasilskih ustev zbrali na letnem občnem zboru. OGZ ^ruzuje sedem teritorialnih društev (Koritnice, i- SZak' Jelšane, Podgora, Vrbovo, Podgrad
^iveč
r6cj
°kčinsko zvezo pa je adaptacija objekta S°^i vojašnici, kamor naj bi se preselili. Pre^	delo pa bo v tem primeru
Pris,oa°. saj ta investicija zahteva strokoven
Gasilci so opozorili tudi na težave industrijskih gasilskih društev. Racionalizacija je dosegla tudi zmanjševanje števila poklicnih gasilcev in dejavnosti v IGD. Za to je deloma kriva tudi neurejena zakonodaja. Gasilci pravijo, da vodilni delavci v podjetjih izkoriščajo pravni nered, urejen ni tudi inšpekcijski nadzor, saj v občini nimamo gasilskega inšpektorja.
Število požarov rase iz leta v leto. Do 17. aprila letos so gasilci zabeležili že 105 intervencij, največ v naravi, medtem ko je bilo v vsem lanskem letu vseh intervencij 110. Opozarjajo na pomanjkljivo kaznovalno politiko - nizke kazni, pa še od tistih redkih prijavljenih povzročiteljev požarov jih je kaznovanih zelo malo, predvsem zaradi premalo dokazov. Požari pomenijo velik strošek, vendar na račun večjega števila gasilskih akcij ne dobijo tudi več denarja.
Predsednik OGZ tudi po letošnjem občnem zboru ostaja Adolf Muha, poveljnik pa Cveto Rojc.
Eno od vsaj treh divjih smetišč med Čeljami in Pregarjami
Predstavniki KS, ki so se udeležili posveta o spomladanskem urejevanju okolja (23. aprila), pa so opozorili na številne probleme, ki presegajo cilje in domete enomesečne čistilne akcije. Ti so: problem odpadkov na vseh pokopališčih, industrijsko odlagališče odpadkov v Piami, kritje stroškov za mehanizacijo in materiala za saniranje divjih deponij, kaznovalna politika, smetišče ob ulici Nikola Tesla, lokacije za deponiranje gradbenega materiala, zemlje in podobno.
Kozlek
*°lzV0DNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o.
Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630
PRODAJALNA:
V	petek, 2. aprila, so odprli nove prostore Adriaticove pooblaščene agencije "Adriatic - Damia" v Bazoviški 1.
V	prostorih nove agencije si lahko ogledate stalno razstavo naprav za varovanje premoženja in preventivo voznikov motornih vozil bistriškega podjetja Suma Inženiring, d.o.o. (trezorje, varnostne ključavnice, kljuke, avtoalarme ipd.)
00


kmetijstvo in vrtnarstvo kRmila, gnojila, semena.
Zaščitna sredstva....
STR0JI in komisijska prodaja Kmetijske mehanizacije
((osrojNA .	^ •
K^ZLEK
zahiče
Predstavniki KS, vsaj tisti, ki so se vabilu na posvet odzvali (Harije, Bitnja, Podgrad, Topole, Bistrica, Prem, Hrušica), si vsi prizadevajo, da bi očistili svoje vasi in divja odlagališča v svoji okolici, njihova prizadevnost pa je daleč pred dejanskimi možnostmi in organiziranostjo občine na področju ravnanja z odpadki. Komunala bo sicer začela nameščati nove zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, ki pa bo postopno in predvsem vzgojnega pomena (saj bodo odpadki vseh vrst do ureditve regionalne deponije še vedno končali na skupnem odlagališču v Jelšanah). Znane so težave slovenskega železarstva, papirništva... tako da Surovina nima kam s papirjem, pločevino. Nenazadnje, če bi se hoteli znebiti gradbenega materiala ali zemlje, naj bi poklicali na občinski Sekretariat za gospodarstvo, ki enkrat letno določi deponijo za te odpadke. Vendar tudi če pokličete, ne boste vedeli nič več. Revitalizacija kamnoloma je lepo zveneča in odrešujoča misel, za njeno uresničenje pa je treba - tako kot za vse posege v prostor - pridobiti kup papirjev in ogromno denarja.
Kakorkoli, smeti so (ali pa še bodo) postale biznis za bližnjo prihodnost.
Projekt celostnega razvoja Brkinov je zajel tudi Smrje. Zato so se Smrjani odločili najprej pomesti pred svojim pragom. Na delovni akciji v soboto, 10. aprila, so se lotili čiščenja kupov odpadkov v svoji vasi. Istega dne so vasi čistili tudi vaščani Čelj in Prema.
IN MEMORIAM
Umrl je naš naročnik IVAN ISKRA, rojen v Novokračinah, stanujoč pa v Melbournu v Avstraliji.
Njegovi družini in prijateljem iskreno sožalje!
Uredništvo
ROJSTVA, POROKE, SMRTI
V marcu se je rodilo šest otrok, preminulo 33 občanov, na matičnem uradu pa niso zabeležili nobene poroke.
Prof. Drago Karolin (1901-1993)
Daleč, tam daleč šumijo gozdovi, pesem o ljubljeni gori šume, gori kraljici na jugu domovja, lepi spomini hitijo do nje.
Haljo iz vedno zelenih boričev, slečev rdečih in belih planik, splele zagoto so vile gorjanke, dedje so dali ime ji SNEŽNIK.
Verze, ki jih je prof. Drago Karolin z vso ljubeznijo posvetil Snežniku, veljajo še dandanes za najlepši duhovni izraz njegove človeške privrženosti gori, na katero smo tudi domačini tako ponosni.
Bogato duhovno življenje pokojnega Draga Karolina, njegovo delovanje na toliko področjih življenja in dela priča o izredno marljivem, vsestranskem človeku širokih obzorij, ki je svoja znanja in um znal tudi uspešno ostvariti, pa ne kot svoj individualni uspeh, temveč kot uspeh skupine, prijateljev, društva.
In ko se poslavljamo od našega dragega profesorja, si lahko prikličemo pred oči vsaj delček vsega, kar vemo in poznamo iz obsežnega opusa pokojnikovega življenja. Je častitljiva starost, skoraj 92 let, ki mu jih je življenje odmerilo, dar narave ali nedoumljive moči, ki mu je omogočila, da je lahko opravil v življenju vse, kar je delal do svojega zadnjega dne?
Še posebej smo svojemu dragemu prof. Dragu Karolinu hvaležni prav bistriški planinci. Planinstvu pod Snežnikom je posvetil 35 let svojega življenja, poldrugo desetletje je društvu predsednikoval in v tem času gradil planinski postojanki na Snežniku in na Sviščakih ter snežniško cesto, bil animator številnih planinskih dejavnosti ter mentor vrsti kasnejših in sedanjih planinskih odbornikov.
Življenjski roman Draga Karolina se začenja v rodni Dobrni pri Celju, Maribor in Zagreb sta njegovi študijski postaji, učiteljska službovanja na Štajerskem in v Zasavju, kjer se ob službenem delu izkaže tudi kot organizator na področju lovstva in planinstva in gradi Lovsko planinsko kočo na Bohorju. Grozote druge vojne doživlja z družino v izgnanstvu v Šidu, kjer dočaka osvoboditev in dve leti ravnateljuje tamkajšnji gimnaziji. Želja po domu in Sloveniji ga pripelje v Ilirsko Bistrico, da bi po svojih močeh pomagal Primorski tam, kjer je bilo najbolj potrebno,	v šolstvu. Sprejel je
profesorsko mesto na tedanji nižji gimnaziji. Generacije bistriških šolarjev je brusil na svojih
strokovnih področjih. Posebno so bila dragocena njegova usmerjanja na likovnem področju, kjer je ob njem zraslo kar nekaj domačih slikarjev.
Bistrici in Bistričanom pa je ostal zvest tudi ves čas po upokojitvi.
Njegove predvojne lovske in planinske izkušnje in navezanost na naravo je kmalu izzval Snežnik, gora, ki ji je posvetil vse svoje življenje. In prav za naravo in Snežnik je navduševal tako šolsko mladino kot odrasle. V letu 1958 je prevzel vodstvo domačega planinskega društva in vlil nove volje in poguma odbornikom za postavitev koče na Snežniku, kar je bila dolgoletna želja bistriških planincev.
Krog tedanjih bistriških planinskih odbornikov z Igorjem Klanščkom, Milanom Šajnom, Slavkom Kosom, Jankom Milavcem, Karlom Muhom, Evgenom Štrancarjem, Milom Cubrom, Albinom Butinarjem, Francem Klemencem, Jožetom Peganom, Pepetom in Branetom Štembergarjem, kapetanom Martiničem in drugimi, posebej s planinsko družino Maraž (Silvestrom, Ido, Anico in Suzano), je prof. Drago povezal v močno delovno skupino.
V treh letih trdega amaterskega dela, ob skromnih sredstvih in le majhni družbeni podpori, je na Snežniku zrasla prijetna planinska postojanka, ki je v naslednjih letih doživljala izboljšave in razširitve. Uspeh je opogumljal. Društvo je s prof. Dragom že v nekaj letih znova slavilo, tokrat z izgradnjo 1800 metrov dolge snežniške ceste in lepim Planinskim domom na Sviščakih. Vse to so še dandanes največji društveni uspehi v 90-letnem delovanju društva, zahvaljujoč prav našemu pokojniku.
Tudi še potem, ko so planinsko društvo prevzemali mlajši odborniki, so bili nasveti in
16. aprila 1993
Spodaj podpisani izjavljam, da odstopam kot član projektnega sveta v programu CRPOV, ki ga je imenoval IS SO Ilirska Bistrica, če bo kmetijska svetovalna služba iz Ilirske Bistrice kot strokovna organizacija še naprej vključena v projektu brkinska slivovka.
Zgoraj navedeno utemeljujem z naslednjim:
1.	dosedanje delo oziroma nedelo omenjene službe razumem kot popolno nezainteresiranost in nefleksibilnost pri sodelovanju v realizaciji zastavljenega projekta;
2.	člani projektnega sveta (Filiput, Frank, Mavrič, Grahor) smo v sodelovanju z g. Romanom Šimcem iz podjetja OIKOS pripravili sezname potencialnih interesentov za vključitev v program brkinska slivovka. Iz vsake vasi smo izbrali določeno število naključno izbranih vzorcev slivovke in jih poslali na detajlno analizo na Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Istočasno je bilo dogovorjeno, da bo po opravljenih analizah organizirano na Premu strokovno predavanje o pridelavi slivovke skupno s predstavitvijo rezultatov analiz. Svetovalna služba naj na podlagi seznamov pripravi ustrezno dokumentacijo za vlogo na pristojno ministrstvo zaradi pridobitve soglasja na projekt in s tem povezanih sredstev za realizacijo le-tega;
Dne 7. aprila smo bili preko predstavnika OIKOS-a, Romana Šimca, obveščeni, da so analize končane in
da je dogovorjen termin za strokovno predavanje na Premu 15. april ob 18. uri.
Neposredno pred izvedbo tega predavanja so bili vsi interesenti s seznamov prijavljenih telefonsko obveščeni s strani svetovalne službe, da prijavljene površine ne ustrezajo minimalnim zahtevam za intenzivne sadovnjake, to je 50 arov za posameznega interesenta.
14. aprila, ko sem sestavljal pismeno obvestilo o napovedanem predavanju, so me krajani opozorili, da bo obvestilo o predavanju brezpredmetno, saj so bili vsi obveščeni, da ne bodo vključeni v vlogo za pridobitev sredstev zaradi premajhnih prijavljenih površin. O tem sem takoj obvestil g. Romana Šimca in naslednji dan tudi g. Vojko Lenarčič.
Na strokovnem predavanju, ki je bilo izvedeno 15. aprila na Premu, je bila udeležba precej skromna, vendar je sodelovanje tistih, ki so se udeležili posveta, pokazalo, da obstaja velik interes za koristne in strokovne nasvete s področja žganjekuhe. Tega predavanja bi se morali udeležiti tudi predstavniki svetovalne službe, saj bi lahko iz prve roke izvedeli, da operirajo s čisto napačnimi izhodišči pri pripravi tega programa;
Predlagam, da se pri realizaciji tega projekta v bodoče angažira g. Vianej Vičič iz Ilirske Bistrice, saj je priznan strokovnjak na tem področju.
Branko Grahor
snemalcem predstaviti področje Snežnika tudi v snegu. Pri snemanju je ves čas sodeloval tudi JANKO MUHA iz domačega planinskega društva, ki je tudi naročnik tega filma. Sredstva za film je združilo ilirskobistriško gospodarstvo skupaj s ČZP Primorske novice. V PD Snežnik je vse aktivnosti v zvezi s tem obsežnim delom uspešno vodil ZORKO ŠAJN. TV film o Snežniku, ki bo trajal približno 20 minut bo po pričakovanjih končan in predvajan konec leta. Moč pa bo dobiti tudi video kaseto. Vsekakor gre za pomembno predstavitev naših krajev, posebno Snežnika.
Vojko Čeligoj
Podbeže 39 - ZALČI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402 067/81-285
Ugoden nakup:
■ gradbenega materijala - vodoinstalacijskega materijala ■ materijala za centralna ogrevanja 9 ■ italijanska keramika ■ teraco ploščice ■ topli podi
MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE
Umik: NON STOP 8 - 18
izkušnje prof. Draga Karolina več dobrodošli. In ko so mu začele pešati fizictf moči in so postajale njegove poti pr0-Snežniku vse redkejše, je vso svojo energij) vložil v raziskovanje preteklosti Snežnika, njegovo zgodovino, raziskoval je imenosM tega področja, prevajal in na novo odkril’ številne pomembne podatke o življenju teg> planinskega področja. Spet je utegnil risati f pesniti, kar sta bili njegovi tihi ljubezni. njegovimi planinskimi prijatelji bi težko na® koga, ki nima vsaj drobnega likovne^1 spominčka na prof. Draga Karolina. Naj bo!c drobna grafika, ekslibris ali risba v pirograf? tehniki, vendar vedno z motivom Snežnika zelo pogosto z gorskim viharnikom, ki si ga prof. Drago izbral za svoj osebni simbol.
Visoka priznanja, ki so mu jih namer® slovenska planinska organizacija, Turistih zveza Slovenije, častne nazive domače^ planinskega in zgodovinskega drušM državnega odlikovanja reda dela s srebrn^ žarki ... so le skromna oddolžitev njegov1 okolice.
In če kaj velja misel, da človek umre tedaj, ko nanj vsi pozabijo, se našemu pr0' Dragu to ne more primeriti. Preveč korenin i£ pognalo njegovo delo. In tako naj bo!
Naj v imenu domačega planinskega društvi bistriških šolnikov, trnovske lovske družine ij1 vseh, ki so prof. Draga Karolina poznali ^ cenili, izrekam iskreno sožalje vsem svojce^ dragega nam pokojnika, hčerki Drag0' sinovoma Dušanu in Dedomirju in njihov111 otrokom. Posebej naj naše sožalje sprejo1 gospa Ida Maraž za njeno plemenito skrb11 pokojnika, in vsa Maraževa družina.
Pokojniku prof. Dragu Karolinu pa na( rahla slovenska zemlja, tu, pod mogoče'? Snežnikom, ki mu je posvetil svoja najlepsi leta in najboljše moči!
Ta snežniški viharnik zagotovo ne bo padel1-
Vojko Čeligoj
Med snemanjem filma o Snežniku
Projekt 33 televizijskih oddaj pod skUP^Jj imenom RAZGLEDI S SLOVENSKIH GOP ^ ga ob 100-letnici slovenskega plani/15 ^ skupaj pripravljata TV Slovenija in Planif1’ zveza Slovenije, je sredi dela.
Gradivo za film o Snežniku in razglej njegovega vrha je bil v večjem delu Posr?e„ i konec julija lani, ko je snemalna e^. / režiserjem IGORJEM LIKARJEM, snemaj JANEZOM KALIŠNIKOM ter stroko/^ sodelavcem JOŽETOM DOBNi^i podpredsednikom PZS, kar nekaj ^ snemala na Snežniku pa tudi v njegovi okj/ ^
V začetku letošnjega aprila so posn®11 jj nekaj zimskih prizorov. Zapoznela nasula dovolj snega in tako om°90
DCS[iSP
ILIRSKA BISTRICA
Pi
M
Pi
a
31
n
31
M
k
»<
vi
kč
sc
Pc
ar
Pc
ot
Pa
Nc
Pri
tei
ip
le
se
■A
le.
Pri
»d
Pa
le
ibi
I
Se
*iS
Prc
*ai
Srj
1*1
'Pii
sPi
Pic
5PI
h
sari
%
'laii
Chi
0
%
Hi
"dr
%
'pi
»bij
“Pit
\
S
k


\
Ce ob 12.00 ali ob 18.30 na vašem radiu Poiščete kratkovalovno frekvenco 13,660 MHz oziroma 9,770 MHz, boste slišali Poročila v slovenskem jeziku; bere jih Afričanka METKA ČELIGOJ, sicer al}solventka Filozofske fakultete na oddelku la ongleščino in francoščino, ki že nekaj jjjesecev živi in dela v Londonu. Pogovor z Motko pa je tekel na domačem terenu ob oncu njenega desetdnevnega dopusta le ^kaj ur pred odhodom z letalom.
'Ho gre drugače, kot da ti najprej postavim ^Prašanje, kako in kdaj ti je uspelo prodreti 'britanski informacijski mastodont, BBC?
Enostavno. V Mladini sem odkrila razpis, s a‘erirn so k sodelovanju vabili nove delavce BBC. Potrebno je bilo dobro P°znati slovenski jezik in vsaj malo prleškega, vse ostalo pa je bilo zaželjeno. “Mislila sem, da poskusiti ni greh, izpolnila razec, in ker ni bilo odgovora, sem že erieia, da iz tega res ne bo nič. Čez leto dni a so me nenadoma povabili na testiranje v 0Hiday Inn v Ljubljani, kjer se nas je od 60 /'javljenih pojavilo le 15 kandidatov. Čez en l6(kn so
i( mi sporočili, kot so rekli, eno dobro ls eno slabo novico. Bila sem sprejeta, vendar Za tri mesece namesto za šest. Kljub temu ^ na BBC že osmi mesec.
loKafco s/ se vživela v Londonu in kako te je fa sprejel?
^ London sem prispela 5. septembra lani.
Stališču me je čakal vodja slovenskega sdništva, Veseljko Simonovič, ter mi kovček nesel v Dom BBC, kjer so vsaj v začetku I atanjeni BBC-jevi sodelavci. Tu sem bivala Sekratek čas, saj je dom zelo drag. Postala V Pornic|jeva podnajemnica, saj se je tisti čas vračal v Slovenijo.
Se Oriclon je ogromen, iz predmestja v center
8istV°2'rn ^ar eno uro in Po1' Zdai se mi Pre,riCa 'n Ljubljana zdita še manjši mesti kot J: London je lep, čeprav tudi umazan, in Sr6'rT'iv’ čeprav oblačen. Četudi imaš pozimi °' da posije sonce, v mestu ne moreš
^aiti
čale fasade. Ljudje so zelo prijazni, a
S[) . občutek, da te nikoli zares ne ®iniejo. Ma BBC se gnetejo predstavniki splnhane vseh narodnosti in ras, tako da Km n'rna^ občutka, da si tujec. alu po prihodu v London pa
sem
Naš Snežnik berejo tudi v Londonu...(slika VC Čeligoj)
doživela poseben "krst" velemesta. Ko sem se zvečer vračala domov, so me na cesti napadli trije črnci in mi iztrgali torbico z vsemi dokumenti, vključno s potnim listom. Stanovalci v soseski so iz hiš prilezli čele potem, ko so napadalci že zapustili prizorišče in mi prijazno ponudili "cup of tea". Naša ambasada pa mi je naslednjega dne, potem ko sem jo komaj našla, zelo prijazno poiskala naslov Uradnega lista, v katerem sem odjavila potni list. To pa je bilo tudi vse! Sredi belega dne in v središču Londona je te dni doživel nekaj podobnega tudi sodelavec Tadej Zupančič.
- Si član uredništva slovenskih oddaj. Kakšno je vaše oziroma tvoje delo in komu so vaše oddaje namenjene?
Slovensko uredništvo ima dve oddaji dnevno, petnajstminutno ob 12. uri ter polurno ob 18.30. To so v glavnem poročila, pregled tiska, Londonski dnevnik s komentarji in analizami aktualnih svetovnih dogodkov, v večernih oddajah pa imamo vrsto drugih rubrik - od gospodarskih do umetnostnih.
Dnevni urednik - na tem mestu se izmenjuje vseh sedem članov uredništva: Radovan
Kozmos, Brane Kastelic, Jože Plešnar, Rado Torkar, Veseljko^ Simonovič in še dva sodelavca Dora Žebot ter Drago Lavrenčič -zjutraj pregleda vse svetovne novice iz BBC News Room in jih izbere 10 ali 11 za sedemminutna poročila BBC.
BBC je namreč edina hiša, ki poroča o
dogajanju v svetu. Angleške lokalne postaje so polne kriminalistične kronike: kdo je koga napadel, posilil, ugrabil... da se ti zagabi. Glede na to, da je v Bosni menda 2000 britanskih vojakov, slišite morda nekaj besed o Bosni ali kvečjemu o Jelcinovem obisku v Vancouvru.
Dnevni urednik sestavi še "bulletin", prevede pol novic in vodi oddaje. Potem pa sta tu še dnevni novičar, ki prevede druge polovico novic in oblikuje naslove, ter še en sodelavec, ki pripravi sedmminutni pregled tiska.
Oddaje so namenjene vsem Slovencem doma in v tujini, toda kot sama te dni slišim, je naša slišnost na srednjem valu v Sloveniji precej šibka.
-	Ali vam pri delu BBC postavlja kaka posebna pravila ali zahteve, ki se jih morate držati?
Glavno načelo je načelo objektivnega poročanja, kar pomeni, da moraš vedno preveriti obe strani, na primer: če predstaviš nasprotovanja varstvenikov živali krznenim oblačilom, moraš hkrati dobiti tudi izjavo prodajalcev krzna.
Pomembno je tudi načelo, da je bolje imeti prav, kot pa biti prvi. Se pravi, brez senzacionalizma. Reuterjevo agencijsko vest lahko objaviš šele, ko so jo prej objavile še vsaj tri druge agencije. Prevajalci se moramo strogo držati vsebine, nič spreminjati, nič dodajati.
-	Do vojne v Sloveniji so vse jugoslovanske republike delali v skupni jugoslovanski redakciji. Se je po njej to spremenilo?
Že prej je bilo slovensko uredništvo precej neodvisno ali samostojno glede na hrvaško in srbsko, po vojni pa je slovenska sekcija popolnoma samostojna. Hrvaško-srbska sekcija se je, ker ima na razpolago dva prostora, razdelila bolj na kadilce in nekadilce in manj po nacionalnosti. Tako še vedno nekako delajo skupaj in ne bi mogla reči, da
Pogleduj na dlanu linija ljubavi
i^OST prijateljstva i topline ne povezuje lty0 .p°iadince, obitelji, več i krajeve, zemlje;
So,
J® počeo da se stvara i najljepši most
N:
Niji •Slva ' duae izmedju grada Čhioggia u Cfij. 1 Ilirske Bistrice. Biskupijski Caritas S 9ie P°maže bistrički Karitas, i time veliki L* kojima je uz lijepu riječ neophodna i 0 dnevna opskrba.
Si
svakodnevnim, ljudskim vezama
J^njk Slavko Rebec govori:
'|/^ene su nam ruke dobrote %r:°ie Haole i koje daju, ruke koje se žele
saradnje,
V-miani Chioggie, podstaknuti u svojoj ifv P1!!,
/ati,'
da bi drugi imali... Organizacije,
ali i u svome srcu, organizovano prikupljaju pomoč za izbjeglice
,r>tan0
•iQrh V	ir\upijajU pu.MUO Z-d	i
Vn6 /ne u llirskoj Bistrici, nastoječi da se u Xa C'nu razumijevanja, koji nije samo ^ P°rnoč, nego i iskreno saosječanje sa ^0i' Pate, mnogo toga i odreknu u Svakodnevnom življenju, da bi time da su na njihovim dlanovima linije Te duže i još dublje urezane...
dobrote uzdižu se sa
l3n0Jniie ljubavi
% a’ Prelaze granice i sve druge prepreke '^ijggj °9U stajati medju ljudima, i postaju V^v.^iljepši lukovi jednog čudesnog, ?lvog mosta medju ljudima i narodima, ^nj^Hjama i osmijesima, medju sjetom i
^rič
0
Moja želja
Moja želja je da idem kuči i da što brže porastem. Moja želja je da pomažem onima u Bosni. A imam jednu jaku želju a to je da postanem čarobnjak i da uklonim sve zločince u Bosni.
Edin Odobašič, II. razred
Moja želja je da idem kuči, da se smiri rat i da bude mir.
Zoran Pandža, II. razred
Moja želja je da postanem cvijet i kada je god nekome teško, da dodjem ispred njega i da proevjetam.
Selvir Hajrič, II. razred
I prije sam htio da budem pilot. Da ljude, starce i djecu spašavam. Prvo bih spasio svoju porodicu, a onda sav ostali narod...
Damir Muhamedbegovič
Sa stranica drugog broja "Runolista", lista Zbirnog centra za izbjeglice Trnovo u llirskoj Bistrici
Pjesma za Bistrica
Široko je nebo, široke ravnice, at je mnogo šire srce u Bistrice.
Toplo je ognjište, toplo krilo ptice, al je još toplije na dlanu Bistrice.
U bistrini vode ogledaj si lice, vidjet češ u oku Ijepotu Bistrice.
Na Snežniku spoznaj šume i Utice, bit češ i ti dio Ilirske Bistrice.
Ismet Bekrič
jih politika v domovini ločuje in postavlja na nasprotni strani.
- Zdaj pa nam povej, kako se počutiš v Bush House, te vleče, da bi ostala v zanimivem svetu, ali te bolj odganja domov?
V	slovenskem uredništvu sem najmlajša in prišla sem med same stare radijske mačke. Prišla sem brez kakršnihkoli izkušenj, zdaj pa opravljam enako delo kot oni. Prisiljen si delati, se učiti, sicer pa BBC, ali kakor jo imenujemo mi, naša "auntie", pomaga reševati vse probleme; zelo dobro skrbi za vse zaposlene. Zakriviti moraš res kaj hudega, da te vržejo iz službe, kar me spominja na naše dobre stare socialistične čase. Organizira ogromno tečajev, sama sem hodila na uvajalnega, kjer ti povejo, kaj BBC sploh je, ter na tečaj osnovne radijske tehnike, saj delaš vse sam: snemaš, montiraš, opremljaš z glasbo itd.
Delo je zato zelo zanimivo, počutiš se v središču dogajanja, kot prevajalki mi je všeč to, da temu delu dajejo veliko poudarka. Po drugi strani je vse to sama politika, ki te lahko zasvoji in pokvari; poleg tega je tempo hud in delo precej stresno: ni oddiha, večina oddaj gre v živo...
BBC financira vlada, nas pa le britansko zunanje ministrstvo. Za stalne dopisnike ni denarja, zato smo zdaj k sodelovanju pozvali naše študente na tujem.
Sicer pa, če si želiš in imaš ideje, lahko delaš, kar ti pade na pamet. Ne nazadnje imamo odprt dostop do vseh BBC arhivov. Možnosti so torej neomejene.
Z denarjem, ki ga zaslužim, lahko tam normalno živim - plačam stanovanje, hrano, obisk prireditev... ki pa jih je v Londonu toliko, da včasih raje ostaneš kar doma, kot pa da bi se moral odločiti, katero izbrati.
V	Londonu je lepo živeti, če imaš veliko prijateljev in veliko denarja... sicer pa imam tudi rajši naše ljudi, čeprav se tam vsi trudijo biti zelo prijazni. Vračam se čez približno mesec dni. Toliko časa mi preostane, da se odločim, ali bom pogodbo podaljšala ali pa se bom vrnila domov.
COTE D'AZUR BY NIGHT
Člani Moškega pevskega zbora s podmladkom so nam polni lepih vtisov, ki jih ponazarja slika, poslali z letošnjega (mokrega) izleta po Ažurni obali.
ProVITA°
Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820
TOKIS
:s:vi5Sfc;viic « sksisžZsj
Odgovor g. Valenčiču
V večnamenskem prostoru Doma starejših občanov je razstavljala svoja dela slikarka Sonja Munih - delavka Doma.
Ocena g. Ivana Valenčiča pod naslovom Preosvetljeni temni realizem v prejšnji številki Snežnika izraža dvom o primernosti razstavnega prostora in oceno, da ima razstava malo obiskovalcev. Nisem strokovnjak za osvetlitve in postavitve slikarskih razstav in dopuščam možnost boljše postavitve.
Rada bi poudarila drugo plat, ki demantira njegove trditve o malo obiskovalcih.
Razstava je bila kar dobro obiskana in zaradi povpraševanja celo podaljšana. Gotovo pa si jo je največ ljudi ogledalo na dan otvoritve, ko je bil tudi literarni večer.
Na otvoritvah razstav v II. Bistrici se redko zbere tolikšno število ljudi, kot jih je bilo prav na tej otvoritvi. Zadovoljstvo, ki so ga izrazili
GRAFIČNI ATEUE ILIRSKA BISTRICA Bazoviška 40 tel. 067/81-297
Podjetnikom in obrtnikom
nudimo vse tiskarske in knjigoveške usluge po ugodnih cenah.
Na zalogi imamo razne vrste tiskovin (blagajniške izdatke in prejemke, potne naloge, dobavnice, račune, naročilnice, odpremnice, blagajniške dnevnike...).
\____________________________J
SUMA INŽENIRING d.o.o.
ILIRSKA BISTRICA, PREŠERNOVA 14 Tel.: 067/41-504 Fax: 067/81-042

\\
W
obiskovalci, in čestitke, ki sta jih prejela Sonja kot novo odkrita slikarka (v Bistrici je razstavljala prvič in na moje izrecno povabilo) in Dom, ki je to prireditev omogočil, me potrjujejo v prepričanju, da odločitev ni bila slaba.
Razstavo je obiskala večina Bistričanov, ki razstave obiskujejo, naključni obiskovalci, ki so prihajali na fizioterapijo, pa tudi skupine gostov, ki jih je imel Dom v teh dneh. Podcenjevati pa ne gre tudi zaposlenih in stanovalcev, saj nas je skupaj čez dvesto. Mislim, da je število obiskovalcev preseglo običajno število obiskovalcev razstav v II. Bistrici.
Bojim se, da izvira ocena g. Valenčiča predvsem iz predsodkov do Doma. Ne bi radi, da bi zaradi takih predsodkov bile prireditve, ki jih v Domu organiziramo, slabše obiskane.
Vabim vse, da naše prireditve obiskujete, nas spoznate in predsodki se vam bodo razblinili.
Direktorica Marija Šlenc Zver
Osnovna šola Dragotina Ketteja, ali po domače "stara" šola, bo letos jeseni slavila dva pomembna jubileja: 30. obletnico šole in 180. obletnico organiziranega šolstva v Ilirski Bistrici.
Oba dogodka želijo primerno obeležiti s kulturnim dnevom na šoli, na katerega bodo poleg staršev, učencev in učiteljev povabili tudi predstavnike vseh ustanov in podjetij, s katerimi sodeluje.
Sola zato prosi prav vse ustanove, podjetja in ustanovitelja šole (skupščino občine) da bi ji pri izvedbi tega kulturnega dneva tudi gmotno pomagali.
Kako?
Pravijo, da je možnosti veliko. Šola bo ob tej priložnosti izdala obsežno in slikovno bogato šolsko glasilo BRINJE, kar je vezano na stroške. Tudi organizacija slavnostne prireditve bo zahtevala precej denarja. Šolska okolica nujno potrebuje asfaltno prevleko, po prenovi kličejo tudi notranji prostori.
Vseh želja seveda ne bodo uspeli uresničiti, upajo pa, da vsaj nekatere, saj je to šolo obiskoval skoraj sleherni naš občan, v njej pa se izobražujejo tudi naši otroci, vnuki...
Vabijo vas, da se jim pri uresničevanju želja pridružite!
DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ -
Dobrote z lanske razstave
Pridne roke slovenskih kmetic in kmetov so letos že četrtič prikazale sadove svojega dela in delček bogastva slovenske nacionalne kuhinje na četrti razstavi Dobrote slovenskih kmetij.
Razstava je potekala v prostorih minoritskega samostana na Ptuju od 16. do 19. aprila letos. Razstavljenih je bilo 550 krušnih, 126 mesnih in 91 mlečnih izdelkov. Vzporedno z razstavo je potekalo tudi ocenjevanje razstavljenih izdelkov.
Kmetje iz naše občine so se tudi letos zelo dobro uvrstili, saj je dobil IVAN JENKO iz Tominj srebrno priznanje za ovčji sir in bronasto priznanje za ovčjo skuto, ter MATEJA ŠKRAB iz Gabrja srebrno priznanje za kozjo skuto in bronasto priznanje za kozje kislo mleko. S tem so naši kmetje dokazali, da spadajo v sam vrh v proizvodnji in predelavi mleka na domu.
V bodoče si želimo, da bi se še več naših kmetov predstavilo na tej razstavi, saj dobrot, ki jih pripravljajo naše kmetice in kmetje, ni malo.
Mirjam Furlan
Kmetijska svetovalna služba
KER SE V BISTRICI TO NE ZGODI VSAK DAN,
povejmo, da je bistriški ansambel "Malibu" izdal svojo drugo kaseto, na kateri lahko slišite uspešnice starejše in novejše produkcije, v glasbi pa je opazen velik vpliv znanega reškega komponista Andreja Baše, ki je sicer doma iz naših krajev.
Čipkarice Osnovne šole Kuteževo, ki jih vodi ga. Olga Ferjančič iz Logatca, in o katerih smo pisali v eni od lanskih številk Snežnika, so svoje mojstrovine, idrijske čipke, razstavile v izložbah knjižnice Makse Samsa v Ilirski Bistrici. Vabijo vas, da si njihove izdelke ogledate.
NOVOSTI V KNJIŽNICI
STROKOVNA LITERATURA ZA ODRASLE Trstenjak: Po sledeh človeka, De Mell°: Zavedanje, Čater: Vaje za zdravo in obolelo hrbtenico, Povvell: Zakaj se ti bojim povedaL kdo sem, Peale: Moč pozitivnega mišljenja Natek: Države sveta 1993, Deržaj: Planinso pozdrav, Delft: Miselne igre vsega sveta Polunin: Naravna lekarna, Strojin: Beseda "i konj, Hudeček: Odvezane misli, Kirschnef Umetnost egoizma, Ferfila: Sionizem in Izraeli Herakleitos: Fragmenti, Schmit: Intelektualec na preizkušnji, Košir: Moški, ženske, Udov® Brazda na vodi, Virk: Kratka zgodovin8 večnosti, Strle: Visoka pesem gora, Jančei Razbiti vrč, Meurois: Devet stopnic - Zgodba® ponovnem rojstvu, Johnson:	Midva
psihologija romantične ljubezni, Evans Ustvarjalni manager, Stritar: 111 izletov P8 slovenskih gorah, Facault:	Zgodovin8
seksualnosti, Šircelj:	Moderni poslov^
bonton, Attems: Slovenske pridige, Kunave® Učim se učiti.
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE: Grošelj: Bel8 obzorja, Jakes:	Kronika družine Kent '
Bastard, Vonneugut: Galapagos, HibbeP Pasti in zanke, Druon: Prekleti kralji - 3.
Stopar: Versailles pozimi, Vojskovič: Žene'
zaliv, Zorman: Kajnov rod, Godina: samotne ptice, Susann: Ljubezenski stml Frančič: Istra, gea mea, Christie: NemesiSi Blodnjak 2, Burroughs: Goli obed (ta in vse naslednje iz zbirke XX. stoletje), Rasputir‘ Slovo od Matjore, Calvino: Če neke zim^8 noči popotnik, Bernhard: Sečnja, Joyce’ Ulikses.
STROKOVNA LITERATURA ZA OTROKE: Vincent: V deželi kitov, Douglas: V dež' slonov, Kalas: V deželi divjih konj, Strna(l’ Prostor in čas.
LEPOSLOVJE ZA OTROKE: Rizzati: Žaba ribniku, Ježek na kmetiji, Polh v go2'. Sinička na poljani, Goscinny: Asterix - ^ prigoda, Frbežar: Kresničke, Dekleva: Total odštekan dan, Štampe: Popravljalnica sa j Novak: Bela past, Hudobna graščakinja (°p Zvesti prijatelji), Osti: Ljubezensko dvorišče'
DOM STAREJŠIH OBČANOV ILIRSKA BISTRICA Kidričeva 15
SODELAVKAM KARITAS V ILIRSKI BISTRICI
Vodstvo Doma starejših občanov II. Bistrici se prisrčno zahvaljuj sodelavkam Karitas za prijazne mi5'1, namenjene našim stanovalcem in ^ obdarovanja ob raznih priložnostih Miklavža, božič in veliko noč).
Srčno upamo, da bomo z pomočjo in sodelovanjem prihodnosti pripravili našf, stanovalcem še kakšno lepo doživeP Še enkrat iskrena hvala!
Direktorica Marija Šlenc - Zver
D
i
Dre,
Vp
!fie,
ČRTOMIR FRELIH
V GALERIJI -K| HODNIKOV MLIN
Priporočamo vam ogled razsta^6 znanega slovenskega grafik3 Črtomirja Freliha v galeriji "Hodnik0^ mlin" na Plaču v Ilirski Bistrici.
v
V.
V
Si
N

v

7
iSEfng^Ffrrm
j:
!o

Pred dvema mesecema je Lovska družina Mek na svoji skupščini pravico do ^strela medveda po nekaj letih spet Melila enemu od domačih lovcev. Na °dodek ni bilo treba čakati, saj je član te Milan Šestan, že četrti dan po skupščini “Pteni/ kosmatinca. To in pa pripovedovanja 0 nefca/ srečanjih z medvedom v lanski P°tefn/ sezoni na Sviščakih sta bila razloga «srečanje s FRANCEM BOŠTJANČIČEM iz sdgraj, gospodarjem Lovske družine 0z(efr, ki združuje 70 lovcev in gospodari z Wčem, velikem skoraj 6000 hektarjev. V sini delujejo še LD Zemon, Bukovica, 'kini, Prem in Trnovo, ki se z lovskimi dinami iz Postojne in Cerknice ^ ruiujejo v Zvezo lovskih družin sanjskega gojitvenega območja. Lovišče j Kozlek meji na lovišča Zemona, ovega, državnega gojitvenega območja sien" Snežnik, na jugu pa sega do meje s nrvaško.
kako je torej z medvedi pri nas?
■ i^as /e učiteljica v šoli učila, da medvedje
i le v Kočevskem Rogu. Naključje je
, e'°, da je medved ravno v hiši, v kateri je 4ye/a -	'
!o biti
učiteljica, medved ubil junca. Sicer pa
medvedi do približno leta 1950 prava
^kost.
%yVeda ie zadnia leta Pri nas moč zaslediti
Sai se mu zarad' m',ih z'm n' treba
l fon-V brlo9- O številu kosmatincev v naših I CVih ie težko govoriti. Medved se seli iz Sca v lovišče, saj je področje, po katerem Molje, veliko 25000 hektarjev. Naše ocene 00 p/an' so stvar presoje na podlagi %°Vanja sP°mladanskega staleža živali. Ker to pomlad opazili dve medvedki, da ie v našem lovišču osem k^eclov' kar pa so, kot rečeno, le Vdevanja.
medveda je za lovca posebna in V. 5 šast. Na kakšen način izberete
*sneža“?
Ho/Ven° obmobie "Jelen" Snežnik potrdi \L.tei Plen odstrela za vsa društva v Mei, Postojni in Bistrici za vse živali, tudi $r)Q ®dveda. Vsako leto je dovoljen odstrel ^ medveda in vsakokrat v drugi občini, % aa na^a občina pride na vrsto vsako tretje
V zadnjih 20 letih smo odstrel medveda (razen letos in še enkrat prej) namenili lovskemu turizmu (največkrat Italijanom), saj ta predstavlja enega glavnih virov sredstev za delovanje LD. Namreč, najnižja vrednost medveda (uplenjenega medveda točkuje komisija) je 1200 mark (do 150 točk); medved, ocenjen s 300 točkami, je vreden 12500 mark, vsaka naslednja točka pa prinese še 300 mark. Meso ostane družini, ta pa ga proda odkupni postaji. Trofeja pripada lovcu.
-	Katere živalske vrste živijo na vašem področju, je živali res vse manj ali je nekaterih celo preveč?
Od avtohtonih živalskih vrst sta izumrli kotoma ali skalna jerebica in poljska jerebica. Jelenjad, srnjad, divji prašič so zastopani v mejah normale; o medvedih sem že povedal, da jih je najti skozi vse leto, volkovi pa pridejo iz snežniških gozdov zlasti pozimi. Leta 1991 so volkovi na cesti zaklali košutino tele. Pozimi srečamo tudi gamse pa risa... Zelo malo je zajcev, saj jih je v preteklih letih precej pobrala bolezen bruceloza, krivo je tudi povečanje števila zveri - kun in lisic - pa tudi promet naredi svoje.
Pri nas gnezdijo celo planinski orli, zastopane pa so tudi vse vrste sov.
Skratka, rečem lahko, da ni posebnih odstopanj, razen pri naštetih izjemah.
-	Pred leti je bilo dvignjenega velikega prahu zaradi škode, ki jo je divjad povzročala na kmetijskih površinah. Se je ta prah polegel?
Leta 1990 smo imeli veliko preveč prašičev in ogromno škode. Lani pa zaradi manjšega števila živali te škode ni bilo, kar je bilo prav tako kmetom kot lovcem.
Včasih je divjad povzročala precej škode tudi v gozdovih, krivi pa so bili ljudje oziroma krmišča, ki so jih postavili. Ko krmišč še ni bilo
-	v višjih predelih jih postavljajo gozdarji - se je divjad umikala pred snegom v nižje ležeča področja, na primer v Dleto, kjer je bilo takrat veliko jelenjadi in srnjadi. Krmljenje živali pa pomeni njihovo zadrževanje in koncentriranje
in če jih preseneti sneg, da se pred njim ne morejo umakniti, v okolici krmišča povzročijo pravo opustošenje.
Franc Boštjančič leta 1977 z uplenjenim gamsom in terierjem Črtom
■ Kakšna je razlika med lovom včasih in danes?
Leta 1938 so pri nas ustrelili dva prašiča, ljudje so ju, gredoč od maše, hodili trumoma ogledovat, saj prašiča takrat še poznali niso. Tako je bilo tudi v vsej Istri. Rebri so bile gole, veliko se je kosilo in paslo, zato divjadi ni bilo oziroma se je že zgodaj spomladi morala umakniti višje. Morda je na manjšo "poselitev" vplivalo tudi to, da je bilo v gozdu veliko bolj nemirno, kot pa je danes. Vemo, da je bilo po naših gozdovih pred drugo vojno naseljenih po 5000 italijanskih vojakov letno.
Pokojni Stojan Ličan mi je povedal, da so pred drugo vojno jagali kvečjemu zajca, kotorno ali lisico. Na srnjaka ali srno so se odpravili le okrog božiča, da bi si "naloviir mesa za “župo". Takrat se je lovilo za preživetje, za trofejo se sploh niso menili.
- Kako postaneš lovec?
Interesent praviloma naslovi prošnjo na lovsko družino. Ko ga ta sprejme, dobi enoletni "status" opazovalca, po tem plača članarino in postane pripravnik za dobo enega leta. LD mu določi mentorja in kandidat po tečaju opravi izpit.
-	Ste tudi lovski čuvaj, nam lahko poveste, kako je z “raubšicem" v naših gozdovih?
"Raubšici" so bili in bodo, vendar se je včasih "raubšicalo" zaradi preživetja, danes pa poznamo le moderni krivolov. Ta ne pozna nobenih meja lovskih družin, lovi se ponoči z avtom in reflektorji. Pa tudi, kdo bo šel na krivolov? Delavci delajo, "penzionisti" pijejo, oboji nimajo časa. Je pa res nevarno, da bo zaradi večje brezposelnosti število krivolovcev v prihodnje več. Sicer pa lahko več storila tudi policija.
■ V 11. številki Snežnika smo pisali o tem, da bo denacionalizacija gozdov lastnikom gozdov naložila nekatere naloge s področja protipožarne varnosti. Verjetno se bo tudi na področju lovstva marskikaj spremenilo.
Ko so določali meje LD, so se držali katastrskih meja. V okolici Okrogline (na meji z državnim gojitvenim področjem) meja seka nekdanje privatne gozdove. Nenormalo je, da meja poteka skozi gozd in ne po poteh. Po denacionalizaciji bomo zahtevali, da se ponovno privatizirani gozdovi v upravljanje dodelijo lovskim družinam. Če že moramo upravljati s kmetijskimi površinami in plačevati škodo, je prav, da kot lovci gospodarimo tudi v gozdu. O tej zahtevi LD Trnovo in Kozlek bodo govorili tudi na naslednjem zasedanju skupščine v maju mesecu.
Kaj bo privatizacija pomenila za lovce in kmete pa še ne vemo, saj lovski zakon še ni sprejet. Ne vemo, ali bodo družine še obstajale ali ne, ali bomo morda določena območja dobili v zakup...
-	In za konec - skoraj vsak dan ste v gozdu, kako se ljudje vedemo v gozdu?
Saj veš sama, napiši pa, da je treba čimprej sprejeti zakon o nabiranju gob, da ne bo mogel po naših gozdovih šariti prav vsak tujec. Še dobro, da medvedi niso že koga požrli!
Dragica Prosen
grafIka
crafIka
ILIRSKA BISTRICA
RAFTING KLUEPMRZLA UODA
^°: BAZOVIŠKA 40, 66250 ILIRSKA BISTRICA, SLO
Naročilnica
ime in priimek:
naročam ’ da mi	na časopis Snežnik, ga pošiljate na naslov:
V	, dne
Sis:	
	
Začela se je sezona državnega prvenstva v raftingu. Letos se ga prvič udeležujejo tri ekipe bistriškega Rafting kluba, za prvenstvo pa se štejejo samo točke najboljše uvrščene bistriške ekipe na posamezni tekmi.
Za letošnje državno prvenstvo bo štelo sedem tekem v spustu in ena, zadnja, v slalomu. 3. aprila je bila na Krki prva tekma. Organiziral jo je RK "Straža", spust pa je potekal od Zagradca do Draščje vasi. Tekme se je udležilo 23 ekip, bistriški klub je na njej sodeloval s tremi ekipami, ki so, svoji kondiciji primerno, dosegle 15., 17. in 23. mesto. Najmlajša
ekipa, Mrzla uoda-Škrat dosega slabše uvrstitve predvsem na račun slabšega rafting čolna.
17. aprila je potekala druga tekma na Idrijci. Organiziral jo je RK "Royal", dolžina proge, ki se je začela pri Stopniku, je bila štiri in pol kilometre. Bistriški ekipi sta dosegli 11. in 13. mesto.
22. aprila je potekala eko-rafting akcija: rafting klubi so med 16. in 18. uro očistili večino slovenskih rek. "Mrzla uoda" je seveda očistila reko Reko.
25. aprila je bila v Tacnu odprta tekma za pokal Rašice, kjer je domači klub
' -------------------------------\
SNEŽNIK
Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: Grafični atelje Glavni in odgovorni urednik:
Borislav Zejnulovič
Uredništvo: Ivko Spetič predsednik,
Franc Gombač, Sergij Šlenc,
Ester Mršnik, Stojan Šestan,
Novinarka: Dragica Prosen Lektorica: Helena Rosa Naslov uredništva:
II. Bistrica, Bazoviška 40 tel/fax 067/81-297 Tisk in oblikovanje:
Grafični atelje Naklada: 1500 izvodov
dosegel 8. in 9. mesto (ekipi Mrzla uoda in Mrzla uoda-Škrat).
24. aprila je zaradi prenizkega vodostaja odpadla tekma na Savinji, do konca državnega prvenstva pa bodo rafting posadke tekmovale še na Savi Bohinjki in Savi Dolinki ter Soči.
Bistriški klub se je udeležil tudi sejma Alpe-Adria 93, kjer je v paviljonu, v katerem je bila predstavljena Bistrica, in v paviljonu Rafting zveze Slovenije delil obvestila o možnostih čolnarjenja po Reki oziroma vabila na tradicionalni spust po Reki, ki bo letos predvidoma konec junija.
Radi voj Šajn
Kot smo si mladi planinci obljubili, smo se v začetku marca odpravili na Sveto Trojico nad Pivko, da bi se prepričali, če je za cerkveno kljuko še vedno privezana Krpanova kobilica.
Zbralo se nas je kar 72 mladih planincev iz šole v Knežaku in obeh bistriških šol. Izlet sta vodila mladinska vodnika Igor in Andrej. Avtobus nas je odložil nad vasjo Trnje, od koder smo jo mahnili proti 1123 metrov visokem vrhu. Mnoge nas je presenetil sneg, ki se je v soncu lepo iskril. Na vrhu smo našli razvaline stare cerkvice, o Krpanovi kobilici pa ni bilo ne duha ne sluha. Bili
pa smo nagrajeni s krasnim razgledom po vsej Pivški dolini, na jugu pa se je mogočno vzpenjal naš zasneženi Snežnik.
Vračali smo se čez suho Petelinjsko jezero in na njegovem dnu smo se igrali z žogo. Skupina naših planincev jo je ubrala po svoje in združili smo se šele v vasi Trnje. Izlet smo zaključili z ugankami in sladkimi nagradami na avtobusu. Prihodnjič gremo na Slavnik. Vabljeni!
Petra Šajn,
4.a razred OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica
W
Planinska skupina Podgora, ki je bila ustanovljena v letu 1989, je že na jesen istega leta začela snovati načrt za gradnjo koče na Kozleku (997 metrov). Potreben denar so začeli zbirati z dežurstvom v Planinskem domu na Sviščakih, mladinci v Podgori sb priredili nekaj plesov, katerih izkupiček je bil namenjen skladu za gradnjo koče. Kot nagrado za prostovoljno delo - pogozdovanje - pa so dobili potreben gradbeni les.
Temeljni kamen za gradnjo postojanke so postavili 1. maja 1990. leta. Še isto leto so izkopali temelje koče v živo skalo, seveda vse ročno. Razžagali so okrog 15 kubičnih metrov hlodov in na vrh zvlekli prvi pesek in opeko, tako da sta bili do 1. maja 1991 zalita temeljna plošča in sezidana klet.
Agresija na Slovenijo je za štiri mesece ustavila delo. Spomladi leta 1992 so uspeli sezidati nosilne zidove in postaviti skelet strehe. Kolikor so jim vreme, prosti čas in pa
PLANINCI OCENILI DVOLETNO DELO
Aprila so bistriški planinci na občnem zboru pregledali svojo dejavnost v preteklih dveh letih. Zbora so se poleg velikega števila članov domačega PD "Snežnik" udeležili tudi številni predstavniki primorskih planinskih društev z obeh strani meje. Društvo se lahko pohvali s 1035 člani (vsi ti so lani plačali članarino) vseh starostnih kategorij, o uspešnosti društva pa govorijo številne dejavnosti, o katerih redno beremo tudi v našem časopisu. Povejmo le še to, da dolgoletni predsednik društva, Vojko Čeligoj, za nekaj časa odlaga predsedniško funkcijo. Novega predsednika bo v svojih vrstah izbral novoizvoljeni izvršni odbor društva.
Že prvega maja pa se bodo bistriški planinci srečali na 36. prvomajskem izletu na Kozleku.
AN ISA d.o.o. Sežana
proizvodno podjetje
Suhozemni Terminal - Sežana
PROIZVAJAMO: okna, vrata, verande, vetrolove, pregradne stene itd.
iz najkvalitetnejšega termoizolacijskega in navadnega aluminija vključno z zasteklitvijo in montažo.
NAŠE CENE SO KONKURENČNE, DOBAVNI ROKI PA ZELO KRATKI.
MOŽNOST PRODAJE S 3 ČEKI BREZ OBRESTI, PRI GOTOVINSKEM PLAČILU PA 5% POPUST.
VASE ZADOVOLJSTVO - NAS USPEH
TELEFON 067-73-720
HVALA ZA ZAUPANJE!
seveda denar dopuščali, so prek poletja in' jeseni pripravili potreben les, izolaciji material, nabavili kritino in kočo tudi pok# Do novega leta 1993 so uspeli zastekliti okna in ker je bila zima s snegom skromna, v tei* času termično izolirali zunanje stene koče jih obdali z lesom.
Podgorski planinci vabijo vse ljubitelje gora da se udeležijo prvomajskega srečanja n> Kozleku, kjer si boste lahko ogledali no*1 kočo, ki naj bi jo svečano otvorili jeseni letos
(Iz poročila PS "Podgora" za občni zbor PD "Snežnik")
Nova postojanka na Kozleku
Luijb
transport ilirska bistric?
ŠPORTNI REZULTAT'
BALINANJE
V organizaciji BK HOTEL TURIST s Jop0', je bilo 17. aprila izpeljano OBClN^ , PRVENSTVO V PARIH. Nastopilo je 16 ekip vseh balinarskih klubov, ki nastopajo tekmovanjih. Pet ekip, ki so si s tem prid°c, nastop na medobčinskem prvenstvu 2. Postojni, si je mesta razdelilo takole: 1 • 01 e, PLANINC I, 2. mesto PLANINC III, 3. me( PLANINC II, 4. mesto PLANINC IV IN 5. TRANSPORT III. Od 6. mesta naprej si ekipe: Zabiče, Transport II, Snežnik H" Turist I, Železničar itd.
Od 28. aprila dalje bo potekalo OBClN PRVENSTVO ENOJK in bo igrano ^
popoldanskem času na balinišču
PLANINC. Zaključek tega tekmovanj3 predvidoma v začetku junija.
KARATE
KARATE KLUB SHOTOKAN II. Bistric3 ponovno dosegel izjemen uspeh &
DRŽAVNEM PRVENSTVU v začetku
meseca. V izvajanju kat sta dosegla
članicami VOJKA SESTAN 2. mesto ter
s:
člani KRISTOFER ŠTEMBERGER prav tak03 J mesto. Ekipno so članice uvrščene h3 mesto, člani pa celo na 2. mesto.	,	...j
Omenjene rezultate dopolnjujemo 5% 'lij podatkom, da sta tako Vojka kot Kri5*: t !gs. uvrščena v DRŽAVNO REPREZENTANCO \ KATAH, medtem ko je STOJAN ŠE^ jj imenovan s strani Karate zveze Slovenij® ^ TRENERJA DRŽAVNE REPREZENTANC KATAH.
LOKOSTRELSTVO	4
IGOR RUDEŽ iz LK II. Bistrica ie i DRŽAVNEM PRVENSTVU lokostrelce^ Dragomeru 3. aprila v dveh disdp" dosegel odlična rezultata.	, J
V DALJINSKEM STRELJANJU - disdPj^
d3lf,
FLIGHT je bil med dečki na 3. mestu z -167 m (prvi je dosegel 214 m), v streljaj: cilj na 165 m - disciplina CLOUT pa je h" « drugi s 121 točkami (prvi je dosegel 141 in s tem državni rekordi).
v.
S


»1
Zdravko Debevc