Za upraviielja dekanije Braslovče je iraenovan preč. gospod Karol Presker, župnik v Šmaitnem ob Paki. Duhcvniske spremembe. Za kaplana k Sv. Bonodiktu v Slov. goricah pride Anton Ravšl. Mihael Čarf od Sv. Marjote pri Moškanjeih pride za provizorja k Sv. Ulriku na Strojni z bivališčem v y.iM>i-,ic-(--u v Prevaljah. Kciiige Saat — srao vsem gg. duhovnikorn, ki so dosodaj naročili, že razposiali. Upamo, da že imajo v rokah. — Ako bi kdo ne dobil, naj reklamira. Tudi so še sprejemajo nova naročila. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Pcrcčil sa je v Konjicah v nedcljo, 2. mai-ca gospod Josip Stabej, višji ofi cijal pri mariborskem ekrajnem cestnem odboru, z g. Josipino Lunder. Bi!o srečno! Erhinjski nož si je zasadil v trebuh. V čotrtek '27. februarja si je končal življenjo na izreden način posestnik Anton Damiš iz Partinja pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Sprl se je s svojo ženo radi dec"."Imo, zagrabil kuhinjski nož, si ga acasadil v trebuh tako, da so mu izstopila čreva. Mariborski rešilni oddelek Je prcpeljal ncsrcčneža v mariborsko bolnico. kjor je kmalu izdahnil. Otrck utonll. V potoku, ki tcče skozi Hoče pvi Mariboru, je utonila 3 letna hčerkica hočkega trgovca Razbornika. Umorjeno so našli v župniji Sv. Lovrenca v Slov. goiicah Marijo Vilčnik. Umor jp bil izvršen v stanovanju Vilčnico. ki jp bila vsa ranjena po telesu. Lrvo rcko ]e odrezala slamoreznlca hla])cu Jožefu Hvala v Hotenju pri Ponikvi pri Žalcu. Pri potiskanju sena v korito slamoreznice je zašel predaleč z roko. Besno nogo si je zlomil 19 letni Stanko Sovič iz Leskovea pri Ptuju, ko mu je padol pri nalaganju lesa na kolodvoru na Piagerskem iilod na nogo. Težko ranjenega fanta so prepeljali v maribor.sko bolnico. Eci-za beračev. Borze za določevanje fcvctovuih cch: denarju, lcsu, živilom itd. sp poslužujejo bogataši. V Berlinu •obstoja v gostilni pri kolodvoru borza beračev in ima zunaj svarilni napis: »Beračpnje prepovedano.« V to borzo znosijo vsaki dan dobro organizirani beran ostanko jedil, cigaret, cigar, stare obloko, čovlje in druge razne ropotijo. Beraško borzno blago sprejme posestnik zgoraj omcnjene krčme, ki dolofa con« in razprodaja žiyila tcr predmete na brezposplne in one vsega pomilovania vrodtic slojo, ki so revnojši od prosjakov. Bivf-i Rnrlsški ministsr si je pozidal lastn*»-f?**io hišo na deželi. — Angle.ški Iord \Vin«ton C.hinschill je bil po vojni vpčkrat fhtanrni ininistor. V srdanji rtpiavski vhuli Mac Donalda !ord ni itiinistpr iu živi na svoji pospsti v krajn V\'cs(ci!i-iltni. čisto sani je pozidal lastnoročno liisn. na !<'>.trii jp mipis: »Hi"n katpio jp zirt-niiil \\ in^lon." Pe^r?»v? -V''scjflf^fnr'»'"ff '' fP.-.;. nu so li'kom rftsn pnpmvili žp ;'o h- kar so Nemci med svctovno vojno razrušili s svojimi zračnimi napadi. V zadnjem času pa javnost zahteva, da se vsaj nekoliko ohranijo ti spomini na nemške napade, zlasti razrušenje na ^'iktorijinem nabrežju. Na tem nabrežju stoji obelisk (visok steber — spomenik iz kamna), ki so ga Angleži pred kakimi sto leti pripelljali iz Egipta in ki je znan pod imenom Kleopatrina igla (po egiptovski kraljici Kleopatri, ki je slovela po svoji izredni lepoti). — Novembra meseca leta 1917 so Nemci iz svoji letal vrgli več bomb na Viktorijino obrežje, porušili obrežni zid in ena izmed bomb je močno poškodovala podstavek obeliska. Na tem kamenitem podstavku, ki so ga bombe razbile, stojita dve bronasti sfingi, od katerih ena je od drobcev prevrtana skozi glavo do života. Pri napadu je bilo ubito tudi troje oseb, več pa jih je bilo ranjenih. Londonska mestna uprava hoče sedaj postaviti novo sfingo in popolnoma popraviti kameniti podstavek, ki je doslej privabljal množice gledalcev. Meščani zahtevajo, da se vse razbitine ohranijo, kakoršne so, ako pa to ne bi bilo mogoče, naj se napravi bronasta plošča, ki bo na veke oznajala, v kaki nevarnosti je bila »Kleopatrina igla«, ki pa je k sreči ostala nepoškodovana. Irci odlašajo z ženitvijo. Kakor so pokazali rezultati nedavnega ljudskega štetja v irski državi, ki so bili ravnokar objavljen, so moški na Irskem zelo počasni, kar se tiče ženitve. V starosti 25 do 30 let so narnreC našteli samcev 80 odstotkov; od 30 do 35 let 62 odstotkov in od 35 do 40 let 50 odstotkov ali polovico. Kakor izgleda, se še le po 40 letu malo ogrejejo, ker v letih od 40 do 45 pade število samcev na 26 odstotkov. Popolno ronačenje. Sovjetska vlada razmotriva na?rt, po katerem namerava upeljati komunizem za svoje državljane v vseh njegovih skrajnostih. Ako bo načrt izpeljan, se ne bo mogla nobena ruska ženska pritožiti, da je njena soseda bolje oblečcna kot ona sama, in tudi ne, da iz sosedove kuhinje prihaja prijetnejši duh, kakor iz njene. Tudi ne bo nihče mogcl vzbuditi zavisti pri svojem sosedu z lepšim pohištvom ali z bolj mehko posteljo. Za vse državljane bo namreč upoljana enotna vrsta oblek, enaka hrana bo predpisana za vse, vsl bodo morali imetl enako število in enako vrsto pohištva in celo hiše se bodo morale graditi vse po enem vzorcu. Najbolj severna vremenska opazovalnica in radio-postaja. Rusi so postavili v najnovejšem času najbolj sevevno vremensko opazovalnico in radio-postajo na Franc Jožefovi zemlji. Do pred kratkem je bila najsevernejša vrcmenska opazovalnica na Spitzbergih (otočje proti severnemu tečaju). Od Spitzbergov severnejše otočje Franc Jožefovo zemljo je odkiil leta 1895 raziskovalec Nansen. V zadnjem času so prodrli Rusi na ledolomilcu »Ssedow« do Fvsnc Jožefove zemlje, kjer so zgradili najbolj severno vremensko opazovalnico z moderno urejeno radio-postajo, ki je v vednem stiku z drugimi opazovalnicami na svetu. Vremenske opazovalne napiave oskrbuje na Franc Jožefovi zemlji 7 mož. Rusi so po Nansenu odkvito ozomlje tokrat tcmeljito raziskali. Nabrali so toliko rastlinskih in živalskih zanimivosti iz sedajne in prazgodovinske dobe, da so nstanovili po vrnitvi iz raziskovanj \ Ljeningradu poseben »muzej Franc Jožefove dežele«. Grob Aleksandra Velikega hočejonajti. Macedonski kralj Alcksander Vc-liki (356—323 pred Kristusom) je osvojil na svojih vojnih pohodih po Egiptu tor Aziji do Indije največjo kraljostvo. ki je pa razpadlo po njegovi zgodnji smrti. Umvl je na mrzlici in njcgove ostnn-ke so prenesli njegovi vojskovodjc iz Azije v od njega ustanovljeno mppto Aleksandrija v Egiptu ob morski cliali. Najstarejši zgodovinarji bclcžijo, da jp bjlo Aleksandrovo truplo položcno v zlato krsto, katcro ?o spravili v po^vv no grobnico v Aleksandriji. Anglo^ki starinoslovci, ki so našli prod par loti bajno bogato grobišfc Ftarop^ipčar^-kRrra kroljo Tulancbaniona, i?rpjo l;m? Al< 1 H^iulfijp ž> davno — davno poznlt!j°rii grob AV!;«an('i'a Volikp.sra. I " ITr- ;.-vr:'»i t-rjčI-.->. V San .liuivm — !r"r-:'«.f^ r= ¦" \ ' ¦>¦¦ ¦•¦¦¦' i — so se druyia! P.amond Crespo, v katon sta'oče in mati belega plemena, rodili trojeki, ki vzbujajo splošno začudenje, kajti zastopajo tri različna plomena. Eden iz med njih je bel, drugi indijansko rdeč in trctji črn. Imena so jimizbrali po sv. Treh Kraljih, namreč Gašper, Melhior in Baltazar. Nabiralniki za ideje. General Čangllnvu, pekinški župan, je dal po vseh križiščih stare kitajske prestolice posebne pisemske nabiralnike in je pozval prebivalstvo, naj bi mu skozi te nabiralnike sporočilo svoje ideje glede olepšave in modernizacije mesta. Vseb ljudi, ki bl mu predlagali svoje tozadevne načrte, pravi župan, ne more sprejeti, pač pa se bo potrudil, da se sernani z njihovimi pismenimi načrti. Cesta iz kančnka. V Zedinjenih ameriških državah je promet avtomobilov in raznih vozov neobičajno velik, radi Cesar se ceste in pota zelo brzo kvarijo. Da se to zlo prepreči, so oblasti v Uniji prišle na idejo, da eeste potlakajo s kaučukom. Kaučuk se polaga v obiiki kock na cesto. Kaučuk je mnogo jačji in odpornejši od lesa, asfalta ali drugih snovi. Razen tega je promet po cesti iz kaučuka povsem neslišen. Kaučuk je petindvajsetkrat in še več trpežnejši od lesa. Istina je, da bo cesta iz kaučuka trajala lahko trideset let in da je ta čas ne bo treba popravIJati. Prvi tlak iz kaučuka je bil položen v Londonu leta 1870 in sicer pred kolodvorom Sen Piras. Ta tlak se nahaja še danes v izbornem stanju, tekom šestdesetih let se je obrabil samo za štiri milimetre. Vcščena Intka in londonski lopovl. Lor.donskl lopovi v zadnjem času uporabljajo izključno samo avtomobile, kadar podvzamejo svoje mračne posle. Avtomobil je pripraven, ne le radi tega, da zamorejo zločinci urno pobegniti, marveč tudi zato, da lažje naletijo na kako juvelirsko izložbo in jjo potem izropajo. Pred nedavnim časom je neka skrajno premetena lopovska družba uporabila prav premeteno sredstvo, da se izmuzne oblastnim organom. Ko je policija, ki je sledila lopovom v avtomobilu, bila pridaničem neposredno za petami, tedaj je naenkrat padlo iz bežečega avtomobila okrvavljeno žensko truplo. Policijski avto se je ustavil, možje obkolijo truplo in zagledajo na nemalo začudenje, da leži pred njimi le obkijna voščena lutka, prevlečena z rdečo barvo. Policija je sprevidela, da je prevarana, toda prekasno. Lopovi so že izginili. Kcpriva nspešno sredstvo proti revmatizmu. Škotski lekarniški vestnik »Pharmaceutical Journal« poroča o zanimivem ozdravljenju težkega revmatizma, ki ga je popolnoma slučajno izvršil nek meščan iz Rosshira. Po predpisih zdravnikov se je solnčil v gorati okolici in je nekega dne v razmišljenoBti legel v goste koprive. Opekel se je močno po vsem telesu in se je le z najvefjim naporom izkopal iz žgočega lezišfa. Obupan je prišel k zdravniku proseč ga, naj mu da kako sredstvo proti mehurjem, ki so se mu napravili po telesu. Z receptom jo odSepal domov. da poSlje koga v mesto po zdravila. C.cz noč pa so otekline splahnile in nastopila je lahka mrzlica. Bolnik je zaspal in se zbudil po okrepčujočem spancu popolnoma čil in zdrav brez vsakega sledu revmatizma. Ko so drugi bolniki zvedeli za to srečno ozdravljenje, so se hodili pridno valjat v koprive in sploŠno se trdi, da je to sredstvo vsakemu pomagalo. Znano je, da zdravniki uporabljajo zoper revmatizem mažo iz kopriv (rtica urens), vendar ta maža ne učinkuje tako kakor sveže koprive. — Knajpovci vedo, da je tudi ljudski zdravnik župnik Kneipp stalno priporočal koprive pvoti revmatizmu. Dar dijaški knhinji. Na sv-atbi Martina Kekec v Moškanjcih se je nabralo za dijaško kuhinjo Din 135. Bog plačaj!