VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 5-16, LJUBLJANA 5 Prispevek k flori Prekmurja Contribution to the Flora of Prekmurje (NE Slovenia) Tone Wrabf.r & Andraž Čarm Ključne besede: Prekmurje, floristične raziskave, ogrožene rastlinske vrste Key words: Prekmurje, Slovenia, floristic research, threatened plants IZVLEČEK Prekmurje (severovzhodna Slovenija; je floristično najmanj znano območje Slovenije. Avtorja navajata bibliografijo del, ki prinašajo floristične podatke za Prekmurje, in posebej obravnavata 12 taksonov. 1. Nova vrsta za floro Slovenije (1): Sagina apetala. 2. Nove vrste za floro Prekmurja (9): Eriophorum gracile, Hieracitm transsylvanicum, Peplis pori uh, Sagina a peta In, Sagina subulata, Scorzonera humilis, Scutellaria hastifolia, Thelypteris pa lust ris in Veronica acini folia. 3. Nova nahajališča (3): Achillea ptarmica. Erechtites hieraciifolia, Viscum album subsp. austriacum. 4. Pregled odkrivanja nahajališč neofita Erechtites hieraciifolia v Sloveniji. Razširjenost vseh obravnavanih taksonov v Sloveniji je prikazana na arealnih kartah. ABSTRACT Prekmurje (NE Slovenia) is floristically least known area of Slovenia. This papar presents a bibliography of works containing floristic data on Prekmurje, and 12 taxa are also dealt with. 1. A new species for the flora of Slovenia: Sagina apctala. 2. Nine new species for the flora of Prekmurje: Eriophorum gracile, Hieracium transsylvanicum, Peplis portula, Sagina apetala, Sagina subulata, Scorzonera humilis, Scutellaria hastifolia, Thelypteris palustris in Veronica acini folia. 3. Three new localities: Achillea ptarmica, Erechtites hieraciifolia, Viscum album subsp. austriacum. 4. A survey of localities of the neophyte Erechtites hieraciifolia in Slovenia. The distribution of all taxa under consideration in Slovenia is presented in areal maps. 1. UVOD Flora Prekmurja, v mislih imamo praprotnice in semenke, je še zelo malo raziskana. Za to ozemlje nimamo nobenega zbirnega dela, pa tudi posamezni prispevki so redki in zelo fragmentarni, saj sc največkrat nanašajo le na razširjenost izbranih taksonov. Iz herbarija LJU je razvidno, da je v obdobju med obema svetovnima vojnama v Prekmurju za svoj herbarij nabiral F. Dolšak. Po drugi svetovni vojni so 8 T. WRABER Sc A. ČARNI: Prispevek k flori Prekmurja podatke o nahajališčih nekaterih vrst objavili M. Accetto (1986, 1989), B. Druškovič in F. Sušnik (1974,1976), M. Jež in P. Skoberne (1986), B. Krajnčič (1974, 1976), J. Lazar (1964), W. Maurer (1981, 1984), E. Mayer (1951, 1952, 1953), V. Petkovšek (1950, 1952, 1958, 1966), A. Seliškar (1968,1983), M. Šoštarič (1966 a, 1966 b), M. Wraber (1950, 1955, 1968, 1970) in T. Wraber (1967, 1971, 1977). O gozdni vegetaciji Prekmurja je pisal M. Wraber (1951, 1969), ki je izdelal tudi več rokopisnih elaboratov o gozdnih združbah nekaterih predelov Prekmurja (1959, 1959, 1963, 1964, 1968, glej ustrezno bibliografijo v delu Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1976). Gozdove rdečega bora na Goričkem sta raziskala M. Zupančič & A. Čarni (1988). V sedemdesetih letih je v okviru svoje diplomske naloge v Prekmurju floristično deloval Š. Špilak, vendar naloge ni končal. Njegovo gradivo je v herbariju LJU, kar velja tudi za gradivo, ki ga je na svojih ekskurzijah v Prekmurje nabral T. Wraber. V letu 1988 sta v Prekmurju botanizirala N. Jogan in A. Podobnik. Gradivo je v LJU. Kakor ni popoln ta pregled - manjkajo npr. podatki o fitocenološkem (popisnem) delovanju še drugih slovenskih fitocenologov - se ne spuščamo tudi v pregled delovanja madžarskih botanikov. Vemo, da je med drugo svetovno vojno v Prekmurju floristično deloval in svoja opazovanja tudi objavil A. Boros (1944). V svojem poročilu omenja Borbasevo Floro Železne Zupani je (1887), v kateri avtor omenja tudi ekskurzijo v Prekmurju. Delo nam še ni dostopno. Morebitne druge ogrske objave bo treba šele poiskati. Predloženi prispevek obsega nekatere rezultate florističnega dela, ki ga je v okviru svoje diplomske naloge opravil Andraž Čarni. ^Raziskoval je floro in vegetacijo na jugovzhodnem Goričkem (okolica krajev Križevci, Domanjševci, Lončarovci, Središče, Berkovci in Prosenjakovci, vse v kvadrantu 9263/2). Pri raziskovanju so ga vodili A. Seliškar (travniška vegetacija), T. Wraber (flora) in M. Zupančič (gozdna vegetacija). Vsi trije so bili z A. Čarni jem po nekajkrat na raziskovanem ozemlju. T. Wraber je sodeloval pri kabinetni obdelavi nabranega gradiva ter napisal uvod, bibliografijo in komentar k nekaterim taksonom. Seznam 434 taksonov z okrog 1200 nahajališči je rezultat terenskega dela v letih 1985-1987. To je najobsežnejši floristični prispevek za Prekmurje doslej in predstavlja gradivo za načrtovano Floro Prekmurja (seznam taksonov z nahajališči). Terensko delo sta podprla Inštitut za biologijo Jovana Hadžija ZRC SAZU in Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani s sredstvi Raziskovalne skupnosti Slovenije. 2. BIBLIOGRAFIJA FLORISTIČNIH DEL ZA PREKMURJE Accetto, M., 1986: Gagea spathacea v Sloveniji.- Biol. vestnik, 34, 1: 125-126, Ljubljana Accetto, M., 1988: New Localities of the Species Characteristic of Moist Forests of Oak and Hornbeam (Pseudostellaria europaea, Gagea spathacea, Omphalodes scorpioides) in Slovenia.- Biol, vestnik, 36, 2: 127-130 VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 31 Borbas, V., 1887: Vasvärmegye növenyföldrajza es flora ja. - Szombathcly Boros, A., 1944: Adatok a vendvidéki erdei fenyvesek és tözegmohalapok nôvényzeténck ismeretéhez.- Bot. Közl., 51, 3-5: 96-101 Garni, A., 1987: Flora in vegetacija okolice Proscnjakovcev (kvadrant 9263/2).^ Diplomsko delo, VTOZD za biologijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani Druškovič, B. & F. Sušnik, 1975: Kromosomska števila zastopnikov slovenske flore II,- Biol. vestnik, 23, 1: 9-24, Ljubljana Druškovič, B. F. Sušnik, 1976: Kromosomska števila zastopnikov slovenske flore {IL- Biol, vestnik, 24, 2: 115-131, Ljubljana Jež, M. & P. Skoberne, 1986: Botanične zanimivosti mrtvic ob Muri. - Proteus, 48, 7: 225-249, Ljubljana Kranjčič, B., 1974: Prispevek k poznavanju lemnacej severovzhodne Slovenije.- Biol. vestnik, 22, 1: 21-28, Ljubljana Kranjčič, B., 1976: Lcmnaceje na področju Slovenije.- Biol. vestnik, 24, 2: 133-143, Ljubljana Lazar, J., Î964: Pregled flore alg Pomurja,- Biol. vestnik, 12: 21-42, Ljubljana Maurer, W., 1981: Die Pflanzenwelt der Steiermark und angrenzender Gebiete am Alpen-Ostrand.- Verlag für Sammler Graz Maurer, 1984: Ergebnisse floristischer Kartierung in der Steiermark.- Mitt. Naturwiss. Ver. Steiermark, 114: 207-243. Maver, E., 1951: Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja,- S AZU, razr. prir. med. vede, Razprave, 1: 27~80, Ljubljana Mayer, E., 1952b: Prispevki k flori slovenskega ozemlja III.- Bio!, vestnik, 1: 66-79, Ljubljana Maver, E., 1953: Prispevki k flori slovenskega ozemlja IV.- Biol. vestnik, 2: 66-72, Ljubljana Petkovšek, V., 1950: Dve novi rastlini v naših krajih,- Proteus, 12: 169-173, Ljubljana Petkovšek, V., 1952: Nekatere nove ali redke vrste rastlin na Slovenskem.- Biol. vestnik, 1: 18-37, Ljubljana Petkovšek, V., 1958: Morfološko taksenomski in tipološki problemi pri Echinocystis lobata (Michaux) Torrey et Gray.- SAZU, razr. prir. vede, Razprave 4: 85-124, Ljubljana Petkovšek, V., 1966: Prispevek k poznavanju vegetacije rečnih obrežij v Sloveniji.- Biol. vestnik, 14: 37-44 Seliškar, A., 1968: Najmanjša semenovka tudi pri nas,- Proteus, 31, 4-5: 111-113, Ljubljana Semškar. A., 1983: Prispevek k poznavanju razredov Lemnotea in Potamogetonetea v Sloveniji.- Biol. vestnik, 31, 1: 25-34, Ljubljana Soštarič, M., 1966a: Narcise v Pomurju.- Varstvo narave, 4: 123, Ljubljana SoŠTARlč, M., 1966b: Logarica v Podravju in Pomurju.- Varstvo narave, 4: 123, Ljubljana Weaker, M., 1950: Novo nahajališče zelenčka r,a Slovenskem,- Proteus, 13: 159-162, Ljubljana Wra.ber, M.f 1951: Gozdna vegetacijska slika in gozdnogojifveni problemi Prekmurja,- Geogr. vestn., 23: 179-230, Ljubljana 8 T. WRABER Sc A. ČARNI: Prispevek k flori Prekmurja Wraber, M., Domači kostanj v Sloveniji,- Nova proizvodnja, 6: 61-85, 223-244 Wraber, M., 1967: Grmičasti dišeči volčin na Goričkem.- Proteus, 30: 150-152, Ljubljana Wraber, M., 1969: Die bodensauren Föhrenwälder des slowenischen Randgebietes.- Acta bot. croat., 28: 401 -409, Zagreb Wraber, M., 1970: Zur Chorologie, Oekologie und Soziologie von Chimaphila umbellata (L.) Bart, in Slowenien (Jugoslawien).- Frag. Fl. Geobot., 16, 1: 179-182 Wraber, T„ 1967: Floristika v Sloveniji v letu 1967.- Biol. vestnik, 15: 111-126, Ljubljana Wraber, T., 1971: Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970.- Biol. vestnik, 19: 207-219, Ljubljana Wraber, T., 1977: Kačji jezik v Sloveniji,- Proteus, 40: 196-200, Ljubljana Wraber, T., 1983: Širjenje pelinolistne ambrozije v Sloveniji.- Proteus, 45: 315-316, Ljubljana Zupančič, M. & A. Čarni, 1988: Nova združba rdečega bora v slovenskem predpanonskem obrobju.- Biol. vestnik, 36, 3: 107-126, Ljubljana 3. PRIPOMBE K NEKATERIM TAKSONOM Posebej obravnavamo 12 vrst, ki so zaradi svojega pojavljanja v raziskovanem območju floristično zanimive v slovenskem okviru. Gre za vrste, ki so v Sloveniji redke, že dolgo nepotrjene ali celo nove, doslej neugotovljene. 3.1 Achillea ptarmica L. Vrsta se dokaj raztreseno pojavlja na Štajerskem (Hayek 1913: 528, Fritsch 1929:63); V Prekmurju jo je v dolini Male Krke in blizu izvira Velike Krke našel Boros (1944: 99). Nobeno (!) od štajerskih najdišč ni potrjeno, tako da so nova nahajališča v Prekmurju (poleg novih - Berkovci, Ivanjševci - še gozd Ginjevec pri Dobrovniku /M. Wraber, LJU/) edine najdbe te vrste v Sloveniji po drugi svetovni vojni. 91 92 93 94 95 96 97 98 99 ea BI az 82 84 B5 SI. I - Razširjenost vrste Achillea ptarmica L. v Sloveniji Fig. 1 - The distribution of Achillea ptarmica L. in Slovenia 46 47 48 49 58 51 52 53 54 55 56 57 58 59 68 61 62 63 64 65 i L v r r .j f* • v i J • • • \ / • r* l • ( r" v ) n ( i m -pi X ii ¿al Prek nur je m rt ■—\ ■ - i S > O 10 20 dO h VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 33 3.2 Ercchtites hieraciifolia (L.) Rafin. Ameriški neofit, ki se je v Evropi prvič pojavil 1. 1876 pri Zagrebu in bil tam opisan kot Senecio sonchoides Vukot. oz. S. vukotinovicii Schlosscr. Na ozemlju Slovenije ga je 1. 1877 prvi našel Preissmann (1885) pri Ljutomeru, za njim pa Murr (1894: 5) pri Antonovem studencu nad Radvanjem. Krašan(1901: 287) navaja več nahajališč iz okolice Gornje Radgone (Hercegovšak, Plitvički vrh, Police, Ptujska cesta, Radomošci, med Lastomerci in Negovo). Dotedanje navedbe povzema Havek (1913: 554). Njegovo odkritje na Kranjskem 1. 1896 (Lukovec na severnem pobočju Dedne gore na Dolenjskem) je obširno opisal Pallin (1897), ki je verjetno najditelj ali vsaj sporočitelj še dveh drugih nahajališč, ki ju navaja Hegi (1928: 703). Justin ga je 1. 1907 nabral pri G. Mokronogu (LJU). V Prekmurju ga je v gozdnem območju Dugosz (severovzhodno od Srebrnega brega) 1. 1943 odkril Boros (1944: 97)1. Po letu 1945 je bila v Sloveniji najdena le petkrat: 1. 1956 v ljubljanski okolici pri Rašici in Sp. Gameljnah (F. Šuštar, LJU), istega leta na Štajerskem pri Čreti blizu Slivnice (M. Wraber, LJU), 1. 1985 v Prekmurju (med Prosenjakovci in Središčem, LJU) in 1. 1989 na Dolenjskem pri Vel. Druščah jugovzhodno od Sevnice (M. Kačičnik, LJU), to je nedaleč od Paulinovega "klasičnega" kranjskega nahajališča. Arealna karta (si. 3.) je seveda prikaz dosedanjih najdb, ne pa slika dejanske današnje razširjenosti. SI. 2 - Razširjenost vrste Erechtiles hieraciifolia (L.) Rafin. v Sloveniji Fig. 2 - The distribution of Erechtites hieraciifolia (L.) Rafin. in Slovenia 3.3 Eriophorum gracile Koch Ekološko specializirana rastlina, ki na nahajališču v ljubljanski okolici po 1. 1925 ni bila več ugotovljena. Druga znana slovenska nahajališča (Logatec, Dolič pri Mislinji, Ivanjševci) so bila odkrita šele po drugi svetovni vojni. 1 Boros omenja gozd Dugosz. To ime je kot Dugosz erdo na avstrijski ("črni") specialki 1:75.000, razteza pa se čez območje med Srebrnim bregom in Stroškim vrhom vzdolž jugoslovansko-madžarske meje. Župnik L. Kožar (Odrancij, ki se mu za ljubeznivo sporočilo prisrčno zahvaljujeva, meni, da gre za narečno besedo Dugoznož, v knjižni obliki Dolgo vznožje. V knjigi Gornji Senik Marije Kozar-Mukič (1988) je to ime navedeno kot Dugoznauš, razteza pa sc na madžarski strani meje nad G. Senikom. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 ? • * 1 • 4 r t •7-« __ / m 1 r J v J * V / A C _/ * • pred 1945 * po 1945 n pred in pa < • > 7 "I • ) ( • i > Z" 945 Prekmrje ¡a V A s f......j X »i 1 J - , r- / 8 T. WRABER Sc A. ČARNI: Prispevek k flori Prekmurja 46 47 43 49 56 51 52 53 54 55 56 57 53 53 66 61 62 63 64 65 Si. 3 - Razširjenost vrste Eriophorum gracile Koch v Sloveniji Fig. 3 - The distribution of Eriophorum gracile Koch in Slovenia 3.4 Hieracium transsylvanicum Heuff. Razširjenost, ki jo prikazuje arealna karta (si. 4), nedvomno ni popolna. Nahajališče v Prekmurju (Kamenek) je prvo, ki je bilo odkrito na tem ozemlju. 91 92 91 94 95 96 97 98 99 66 61 62 63 04 05 SI. 4 - Razširjenost vrste Hieracium transsylvanicum Heuff. v Sloveniji Fig. 4 - The distribution of Hieracium transsylvanicum Heuff. in Slovenia 3.5 Peplis portula L. Vrsta se v Sloveniji pojavlja zelo raztreseno, nove najdbe pa si slede v velikih časovnih presledkih. Prvi jo je našel najbrž Šele Plemel (predel Dobrova ob Krki, 15. 7. 1852, Plemel 1862: 149), po drugi svetovni vojni je bila nabrana le enkrat na Rakovniku v Ljubljani (E. Mayer, 5. 6. 1948, LJU) oz. zdaj v Prekmurju (Kamenek, Središče). j S*- •• K * S — / V V t J • A / r J { I- \ Preknur ie f • 7 1 • ! < i, N s A i r 1 \ m r A .J > 46 47 48 49 56 51 52 53 54 55 56 57 53 59 66 61 62 63 64 65 i ^ ( * / < i J r j J • • • •• \ / • t • • «z1 i* f • ^ ) • i i L Sgjgj \ A i [, v: i Preknur.ie p- l \ m — \ J VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 35 46 47 48 49 5B 51 52 53 54 55 56 57 58 59 6B 61 62 63 64 65 s- -J * N- \ -T-. 1 v r" LJ J • V S • L. / i-,:.■] Preknurie f • s ) » • • ) / s • • • \ • ,1 i HI =i. • • r - X \ » J SI. 5 - Razširjenost vrste Peplis portula L. v Sloveniji Fig. 5 - The distributiori of Peplis portula L. in Slovenia 3.6 Sagina apetala Ard. Fleischmann (1844: 128) vrsto sicer navaja za Črnomelj, vendar pa nahajališče nikoli ni bilo potrjeno. Paulin je v berbarijski zbirki Flora exsiccata carniolica (štev. 1284) izdal iz Črnomlja vrsto S. procumbens, kot da bi hotel pokazati, da se je Fleischmann zmotil. Nahajališče pri Ivanjševcih je prva zanesljiva najdba v Sloveniji! 46 47 48 49 50 51 52 51 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 . i * /J i 'T"' V i r j ■•r j J ( % ] i < i N k p \ y. . A • < i f™; Preknurje m i A s 0 10 20 OO SI. 6 - Razširjenost vrste Sagina apetala Ard. v Sloveniji Fig. 6 - The distribution of Sagina apétala Ard. in Slovenia 3.7 Sagina subulata (Sw.) K. Presl Najdbe te vrste si slede v zelo velikih presledkih. Nobeno nahajališče pozneje ni bilo potrjeno, vsaka navedba je nova. Maly (1868: 211) jo (na podlagi objave 8 T. WRABER Sc A. ČARNI: Prispevek k flori Prekmurja iz. leta 1838!) navaja za Statenberg, Havek (190S: 281) za Pobrežje pri Mariboru, Fritsch (1929: 36) objavlja Koegelerjevo najdbo pri Ptuju, Nagijč (1987: 6) pa Joganovo pri Smartnem na Pohorju. Nahajališče na neobdelani njivi med Ivanjševci in Lončarovci je prvo v Prekmurju. 91 92 93 94 95 96 97 98 99 BD Bi az B3 Bi B5 SI. 7 - Razširjenost vrste Sagina subulata (Sw.) K. Presl v Sloveniji Fig. 7 - The distribution of Sagina subulata (,Sw.) K. Presl in Slovenia 3.8 Scorzonera humilis L. Do sedaj znana razširjenost v Sloveniji obsega Planinsko polje, okolico Cerknega, Nove Gorice in Brda. Nahajališče v Prekmurju (Križevci) je prvo, ki je bilo doslej odkrito na tem ozemlju. 91 92 93 94 95 96 97 98 99 88 BI B2 B3 B4 05 48 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 6D 61 62 £3 64 £5 ? 4 r J...: v S i • • > j ■Nji J • \ '-K- / • A \ Lr i (Sli; i Preknur ie f s 1 ( i £23 \ A i r 't 1 i J" S > 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 6B 61 62 63 64 65 i • ^ ( * r V V- --- —« l \J l Ar J J \ / r* i. • t < m s ■ • ( i. A .V r—. Preknur ie t " ) m —\ Lr' "N SI. 8 - Razširjenost vrste Scorzonera humilis L. v Sloveniji Fig. 8 - The distribution of Scorzonera humilis L. in Siovenia VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 37 3.9 Scutellaria hastifolia L. Vrsta je pretežno razširjena v vzhodni Sloveniji, vendar o njeni redkosti govori dejstvo, da je bila po drugi svetovni vojni najdena le trikrat (Dobovec pod Kumom, Budnar, LJU; Zg. Impolje, Kačičnik, LJU; Ivanjševci). 3.10 Thelypteris palustris Schott Arealna karta (si. 10) sicer govori o razmeroma bogati zgodovini odkrivanja nahajališč, vendar pa je bilo le malo nahajališč tudi potrjenih. Gre pač za vrsto, ki je ekološko zelo občutljiva in je zato na marsikaterem nahajališču ni več. Nahajališče pri Ivanjševcih je prvo v Prekmurju in eno redkih, ki potrjujejo pojavljanje te vrste v Sloveniji po drugi svetovni vojni. 35 96 98 99 oo SI. 10 - Razširjenost vrste Thelypteris palustris Schott v Sloveniji Fig. 10 - The distribution of Thelypteris palustris Schott in Slovenia 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 f M • „ — r < _^ t • i r J -J i ,— —^ v j •• / t t • / • ( r ; Preknur ie < s i) h • • ) i • i N > A i ss T' J \ i m Sä \ J- > - Razširjenost vrste Scutellaria hastifolia L. v Sloveniji 9 - The distribution of Scutellaria hastifolia L. in Slovenia 46 47 40 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 f ■ V.. J • v k. ? ,— s "7- _^ ! • • v > ) .r J -H •N f j • * * \ / J C • / • • • • • s s * • • • f / i > • SSS S3, s A • i i C 33 Preknurje M i„ J" > 8 T. WRABER Sc A. ČARNI: Prispevek k flori Prekmurja 3.11 Veronica acinifolia L. Razmeroma redka štajerska nahajališča (Havek 1911: 157) niso potrjena in je čisto mogoče, da na njih rastline zaradi sodobnega načina kmetovanja ni več. Edini slovenski nahajališči, odkriti po drugi svetovni vojni, sta v ljubljanski okolici (Rašica, F. Šuštar, LJU) in Prekmurju (Središče). 46 4? 63 64 65 Si. 11 - Razširjenost vrste Veronica acinifolia L. v Sloveniji Fig. 11 - The distribution of Veronica acinifolia L. in Slovenia 3.12 Viscum album L. subsp. austriacum (Wiesb.) Vollmann Medtem ko je pojavljanje beloplodnih taksonov Viscum album L. subsp. album in V. album L. subsp. abietis (Wiesb.) Abromeit in Wünsche v Sloveniji že dolgo znano, je na rumenoplodno borovo belo omelo opozoril šele Boros (1944: 97,98), ki jo je 1. 1943 videl na rdečem boru blizu Stanjevcev in na območju med Križevci, Petrovci in Mačkovci. Ti navedbi v zbirnih delih slovenske floristike (Seznam, Mala flora Slovenije) nista upoštevani. Iz 1. 1985 je najdba, spet na rdečem boru, med Ivanjševci in dolino Male Krke. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 5? 5B 53 66 61 62 63 64 65 31 32 93 34 95 96 97 38 99 6B BI B2 63 B4 es u f* ■1 J r 3 m m -f [IV7] Preknurje 10 £0 »o hm SI. 12 - Razširjenost vrste Viscum album L. subsp. austriacum (Wiesb.) Volim, v Sloveniji Fig. 12 - The distribution of Viscum album L. subsp. austriacum (Wiesb.) Volim, in Slovenia VARSTVO NARAVE, 16 (1990), 101-1(7, LJUBLJANA 39 4. LITERATURA Boros, A., 1944: Adatok a vendvideki crdei fenyvesek es tözegmohaläpok növenyzetenek imeretehez.- Bot. Közl., 51, 3-5: 96-101 Fleischmann, A., 1843: Uebersicht der Flora Krain's.- Annalen der k.k. Landwirthschaft-Gesellschaft in Krain, 6: 103-246 (sep. 1-144), Laibach Fritsch, K., 1929: Siebenter Beitrag zur Flora von Steiermark.- Mitt. Naturw. Ver. Steierm., 64-65: 29-78 Häver, A., 1908-1956: Flora von Steiermark.- 1-2 Hegi, G., 1928: Erechthites Raf. In: III. Fl. Mitteleur., 6, 2: 701-704 Krašan, F., 1901: Beitrag zur Flora von Untersteiermark.- Mitth. Naturwiss. Ver. Steierm., 37 (1900): 283-295 Maly, J.K., 1868: Flora von Steiermark.- str.: XII+1-103, Wien Mlrr, J., 18942: Beiträge zur Flora von Südsteiermark.- Deutsch, bot. Monatsschr., 12: 3-6 Naglic, D., 1987b: Botanične raziskave na mladinskem raziskovalnem taboru Šmartno '86,- In: Mednarodni raziskovalni tabor Šmartno '86, str.: 2-14, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije - Gibanje znanost mladini, Ljubljana Paulin, A., 1897: Erechthites hieraeifolia Rafinesque. Eine für Krain neue, eingewanderte Composite Amerikas.- Mitth. Musealver. Krain, 10: 10-24 Plemel, V., 1862: Beiträge zur Flora Krains.- Drittes Jahresh. d. Ver. d. Krain. Landesmus., str.: 120-164 Preissmann, E., 1885: Neue Pflanzenfunde in Kärnten und Steiermark.- Oest. bot. Zeitschr., 35: 160-161, 224-225 Naslov avtorjev/Authors'address: prof. dr. Tone Wraber VTOZD za biologijo BF Aškerčeva 12, p.p. 486 YU-61001 Ljubljana Andraž Čarni, dipl. biol. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU Novi trg 5, p.p. 323 YU-61001 Ljubljana