NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejcič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ST.3a - LETO 54 - CELJE, 26. 8.1999 - CENA 280 SIT -19 HRK
MOLK V DOLINI SOLZ
I SO za zidovi žičke kartuzije res zamolčana grobišča?
Frankolovo
brez vode?
V večini naselij neurejena preskrba s pitno vodo. Stran 12.
VESELO V
ŠOLO
Mrzlično pred 1. septembrom - Pozor na cestaii!
Aktualno na straneh 2 in 31.
Med tatici
in biriči
srednjeveški dan na celjskem Starem gradu, stran 15.
»Delam za
Kovinotehno, ne za Merkur«
Pogovor s predsednikom uprave Kovinotehne sašom Geržino. Stran 6.
Grenak priokus limeija
Da se poletje počasi poslavlja, dokazuje delovni utrip Savinjske doline, kjer
že obirajo hmelj. Resda je priokus bolj grenak (stečaj Hmezad Kmetijstva,
nizke odkupne cene, slabša letina), toda hmelj je bil in bo ostal zaščitni
znak in ponos Savinjske doline.	Foto: crecor katič
Veronikina nagrada Kraškemu narcisu
priznanje za najboljšo pesniško zbirko je prejel Josip Osti. Stran 8.
2
DOGODKI
Pozdravljena, šola!
Smo v zadnjem tednu počit-
nic, vsaj za osnovnošolce in
srednješolce. Pa vendarle mi-
sli, razen pri prav najmlajših
šolarjih, že nekaj časa niso
prav nič več počitniške.
V	srednjih šolah so v petek
začeli s popravnimi izpiti, is-
tega dne so se lahko opravlja-
nja zaključnih izpitov lotili vsi
tisti, ki v spomladanskem ro-
ku niso bili uspešni. Po šol-
skem koledarju se rok, v kate-
rem lahko učenci popravljajo
neuspešne ocene, zaključi v
ponedeljek, ko se začenja tudi
maturitetno preverjanje zna-
nja v jesenskem roku. »Napor-
no, ni kaj,« je zagotovo dejal
prenekateri »popravljalec« in
se pridušil, da bo prihajajoče
se šolsko leto zagotovo zaklju-
čil uspešneje. Čimveč uspefia,
vztrajnosti in vedoželjnosti
prav vsem šolarjem želimo tu-
di mi.
Te dni nekatere še čaka, za
drugimi pa je k sreči že, brska-
nje po knjigarnah in papirni-
cah. Cene učbenikov se v pri-
merjavi z lanskim letom niso
bistveno spremenile, nekoliko
dražje je le priporočeno gradi-
vo, a tudi pri oblikovanju teh
cen v založbah niso pretirava-
li. Res pa je, da se na pragu
osnovne šole stroški seštevajo
še v tisočakih, s starostjo šolar-
ja pa se krepko dvigajo, prav
ta^ kot se kopičijo tudi na
prodajni pult naloženi učbeni-
ki in zvezki! In vse znanje,
zbrano v teh majhnih kupčkih
ali visokih skladovnicah, bodo
naši šolarji morali osvojiti v
naslednjih desetih mesecih.
V	občinah se te dni priprav-
ljajo, da bi šolarjem, zlasti
najmlajšim, zagotovili čim-
bolj varno pot v šolo. V šolah
hitijo še z zadnjimi vzdrževal-
nimi in prenovitvenimi deli.
da bi bile učilnice pravočasno
nared. Najbolj temeljiti so za-
gotovo v vseh tistih osnovnih
šolah, kjer v sredo pričakujejo
prve učence, ki bodo osnovno
izobraževanje zaključili po
programu devetletke. Najdejo
pa se tudi takšni, denimo Os-
novna šola Štore, kjer so pohi-
teli in imajo z izgradnjo pri-
zidka in prenovo obstoječega
šolskega poslopja vse priprav-
ljeno za devetletko že letos,
čeprav z ukom po programu
devetletke še ne bodo začeli.
Počitnic je, bolj kot ne, ko-
nec - z veliko žlico jih zato ta
konec tedna še zadnjič za le-
tošnje poletje užijmo skupaj,
šolarji in starši. V sredo se
začne pouk in če se bodo šolar-
ji dela lotili kar takoj, na za-
četku šolskega leta, bo tudi
stresov in nervoze konec maja
in v začetku junija manj, kot
bi ju bilo sicer. Zato, pozdrav-
ljena šola!
IVANA STAMEJČIČ
V veselem pričakovanju
Začetek novega šolskega leta je pred vrati in za vse
šoloobvezne otroke se bodo začele nove obveznosti, hkrati
pa nova znanstva in druženje s starimi prijatelji. Starši so
morali znova seči globoko v žep, da so svojim otrokom
kupili vse šolske potrebščine. Večina otrok se šole že veseli,
čeprav se zavedajo, da se zanje začenja čas učenja in pisanja
nalog.
Andreja Romih iz Sevnice,
16 let: »Na šolo se ne priprav-
ljam posebej. Knjige dobim v
šoli, za nakup novih zvezkov
pa je še čas. Drugače se šole
veselim, ker doma nimam kaj
početi. Živim v internatu v
Celju, kjer imam veliko prija-
teljev. Komaj že čakam, da jih
spet vidim.«
Natalija Remenih iz
Šmartna ob Paki, 14 let: »Šol-
ske potrebščine so mi starši
že kupili, knjige pa dobim v
šoli. Letos grem v osmi raz-
red in že komaj čakam sreča-
nje s sošolci. Manj pa se vese-
hm učenja, ki ga bo letos kar
precej.«
Vesna Podkrajšek iz Celja,
10 let: »Grem že v četrti raz-
red in se šole zelo veselim. V
šoli je vse super: učitelji, pred-
meti in predvsem sošolci. Šol-
ske potrebščine že imam,
knjige pa bom dobila v šoli.
Pred kratkim sem si zlomila
desno roko, vendar že lahko
pišem.«
Matjaž Ključevšek iz Celja,
20 let: »Ker v Mariboru študi-
ram ekonomijo, se že pridno
učim za izpite, ki so mi še
ostali. Veselim se že novega
študijskega leta, saj je na fak-
su super. Imamo veliko raz-
ličnih aktivnosti in tudi študij
ni pretežek. Če pa bi bilo v
okolici faksa več lokalov, ka-
mor bi lahko zahajali študet
ti, bi bilo še bolje.«
Dejan Rajlič iz Celja, 8 le
»Za šolo imam vse potrebšfi
ne in tudi knjige, saj so u
starši že vse kupili. Zelo s
veselim srečanja s sošolci, p
tudi učenja se ne bojim. V šol
imam veliko prijateljev.«
Jasna Šoštar iz Rogašlj
Slatine, 7 let: »Letos bom zi
čela hoditi v prvi razred in 9
ne vem, kako bo v šoli. Zvez
kov še nimam, jih bo kupil
mamica ta teden. Knjige pa
bom sposodila v šoh.«
URŠKA KRISTA
ALEKSANDRA MAČE
Najvišje priznanje
Gorenju?
Svetniki občine Rogatec
se bodo na jutrišnji izredni
seji odločili o predlogu ko-
misije za nagrade in prizna-
nja o letošnjih občinskih na-
grajencih.
Po predlogu komisije naj bi
prejela plaketo občine delniška
družba Gorenje Velenje, priz-
nanje občine Kvartet Rogatec
ter občinsko denarno nagrado
ljudske pevke iz Rogatca. Na
dnevnem redu je tudi predla-
gano povišanje ekonomske ce-
ne vrtca za približno 10 odstot-
kov.	BJ
Prevorski otroci bodo kmalu sedeli v novi šoli, kije velika pridobitev za kraj.
Oicras za Prevor je
šola na Prevorju, ki se je
poleg učencev veselijo tudi
drugi, bo končana konec
septembra.
Do prvega šolskega dne naj
bi gradbeno podjetje Vegrad
zaključilo z gradbenimi deli.
Predvidevajo, da bi tehnični
prevzem lahko opravili v pr-
vih dneh spetembra, slavnost-
no pa naj bi veliko pridobitev
odprli 25. septembra ob šent-
jurskem občinskem prazniku.
Notranji prostori nove šole,
ki so si jo pred enim letom
krajani priborih s protestom,
so že skoraj dokončani. Tre-
nutno se gradbeni delavci tru-
dijo z zunanjo ureditvijo in
izpeljavo meteorne kanahza-
cije. V stavbi zaključujejo s
pleskarskimi deli, vgrajena je
kuhinja, sedaj so na vrsti luči.
Po tehničnem prevzemu bo-
do opremili še jedilnico,
knjižnico, dva razreda in pro-
stor za skupinsko delo otrok.
V druga fazi, ki je predvide-
na za prihodnjo pomlad, bo-
do porušili staro šolo, zgradili
parkirne prostore in igrišče
ter dokončno opremili notra-
nje prostore. Takrat bodo
opremili še večnamenski pro-
stor, razred za prvi razred
bodoče devetletke in podstre-
šni prostor, namenjen opazo-
vanju zvezd.
Po besedah vodje podruž-
nične OŠ na Prevorju Marije
Frece-Perc bo letos obisko-
valo šolo na Prevorju le 17
otrok, kar je eno izmed naj-
bolj »sušnih« let. V nasled-
njih letih bo število otrok
spet naraslo. Da bi otrokom
iz prevorske krajevne skup-
nosti omogočili prevoz v ma-
tično šolo - veliko se jih na-
mreč vozi v šolo v Lesično ah
Slivnico - so na novo organi-
zirali šolski avtobusni pre-
voz. S septembrom bo začel
voziti avtobus iz Ledinšce, ki
bo pripeljal otroke do Pre-
verja, nato pa bo nadaljeval
pot do Gorice pri Slivnici. V
naslednjih letih pa bodo or-
ganizirali tudi avtobusni pre-
voz iz prevorskega Dobja do
Prevorja, tako da bodo lahko
tudi otroci iz oddaljenejših
vasi neovirano prihajali v šo-
lo.
ALEKSANDRA MAČEK
Slaščice, sadje
in vino
v Kmetijski in gospodinj-
ski šoli Šentjur začenjajo
prihodnji teden z novima
programoma izobraževanja.
Po treh letih izobraževanja
bodo prišli iz Šentjurja prvi
slaščičarji-konditorji (dual-
ni sistem) ter sadjarji-vino-
gradniki.
Izobraževanje za slaščičar-
ja-konditorja po dualnem si-
stemu (kar zahteva pogodbo
z delodajalcem zaradi izvaja-
nja praktičnega pouka) je bilo
v Sloveniji doslej mogoče le v
Mariboru, za sadjarja-vino-
gradnika pa v štajerski pre-
stolnici ter v Novi Gorici.
V Šentjur se je za slaščičar-
sko smer prijavilo 14 dijakov,
ki imajo zahtevane pogodbe,
sicer je bilo prijavljenih več.
Pri tem je zanimivo, da je v
mariborski srednji živilski šo-
li manj kandidatov za izobra-
ževanje po dualnem sistem
kot v Šentjurju, kjer bodo šel
orali ledino. Za sadjarja-vino
gradnika, za nov poklic i
programa »kmetovalec«. P;
je 12 kandidatov. Sadjarje-vt
nogradnike bodo izobraževa
li v kombiniranem oddelku
poljedelcem-živinorejcem ij
kmetovalko-gospodinjo. Veli
ka večina prijavljenih je ^
celjske regije.
V obeh novih programih s
še prosta mesta, tako kot še
skoraj vseh drugih, ki jih imaj'
v Šentjurju. Povsem zasedeni'
le program za poklic »kmetij
sko-gospodarski tehnik«, ^
izobraževanje po končanem ^
letnem programu. Sicer pa bo'
sredo začelo v Šentjurju z n^^
vim šolskim letom vsega sk^^
paj približno 350 dijakov, nek<^.
liko manj kot lani. V dijaškej
domu, ki je v sklopu šole, f
nad sto postelj.
Preko Logarske na Prevalje
Slovenski krščanski demokrati pripravljajo letos svoj tabor, jubilejni, že 10. po vrsti, v
nedeljo, 29. avgusta, na Prevaljah na Koroškem.
S pripravo okrogUh miz in razprav v različnih koroških krajih se je obtaborski program
začel že v ponedeljek, osrednja prireditev pa bo v nedeljo ob 14. uri na Prevaljah. Po
razpravah med ponedeljkom in sredo o družinski politiki v občini, slovenski kmetijski politiki
ter slovenski politiki in sinodi, se bodo obtaborske prireditve nadaljevale v soboto, ko se
bosta Nace Polajnar in Janez Zavolovšek že tradicionalno podala na tek od Ljubljane do
prizorišča letošnjega tabora SKD. Iz Šentvida pri Ljubljani bosta tekla preko Kamniške Bistrice
in Kamniškega sedla po Logarski dolini do Solčave, v Črno in preko Mežice na Prevalje.
Na Prevaljah se bodo v soboto sestah člani Sveta SKD in Glavnega odbora SLS, predsednik
stranke Lojze Peterle, sicer tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije, pa se bo srečal s
koroškimi čebelarji. Z zabavnim večerom v organizaciji Mladih krščanskih demokratov se
bodo na Prevaljah začeli pripravljati na osrednjo taborsko prireditev, ki jo bosta s tekom za
slovensko državo od Gosposvetskega polja v Avstriji preko mejnega prehoda Holmec do
Prevalj spet popestrila Polajnar in Zavolovšek.	IS
DOGODKI
3
Primer uspešne občine
Mali obmejni Rogatec hitro napreduje
v Rogatcu, kjer začenjajo s
praznovanjem občinskega
praznika, je v teh dneh na
gradbiščih zelo živahno.
Urejajo cesto v Trlično in vo-
dovod v Maršečki vasi, sani-
rajo grad Strmol ter se pri-
pravljajo še na druge po-
membne naložbe.
V	ponedeljek bo slovesno od-
prtje dela lokalne ceste v obmej-
no naselje Trlično (KS Dobo-
vec). Gre za 1,5 kilometra delno
sanirane ceste, ki so jo preplastili
i novim asfaltom, na dodatnih
700 metrih pa so položili prvi
asfalt. Gradijo s pomočjo sred-
stev za spodbujan/e demograf-
skih območij ter z občinskim
denarjem. V občini s 3200 prebi-
valci so letos sicer manj asfaltira-
li/saj računajo na začetek celovi-
te prenove podružnične šole v
KS Donačka Gora (v vrednosti
75 milijonov tolarjev), kar bi
zaključili prihodnje leto.
Med praznovanjem občin-
skega praznika bo, župan Mar-
tin Mikolič slovesno predal
namenu tudi vodovod v Mar-
šečki vasi (KS Donačka Gora).
Za dvanajst domačij, ki so bile
doslej brez vodovoda, je to
velika pridobitev, občina pa
pričakuje za več kot 8 milijo-
nov vredno naložbo tudi
sredstva za demografsko ogro-
žena območja.
V	občinskem središču za-
ključujejo v teh dneh z letoš-
■sijim nadaljevanjem sanacije
nekoč razpadajočega gradu
Strmol, ki ga obnavljajo že
(ietrto leto. V preteklih letih so
zamenjali ostrešje, nato obno-
vili ter delno rekonstruirali
objekte grajskega dvorišča, le-
tos pa so se posvetili statični
sanaciji objekta ter na novo
'izdelali betonske armirane
plošče v dveh nadstropjih mo-
gočne stavbe.
V	preteklih dneh so pripra-
vili tudi javno obravnavo reši-
tve prestavitve mejnega pre-
hoda v središču Rogatca, tako
da posameznikom ne bo več
treba zdoma ter nazaj čez cari-
no, pa tudi za nadomestni
bencinski servis. Gradnja no-
vega mejnega prehoda je odvi-
sna od državnega proračuna,
pri čemer so predvideli, da bi
prihodnje leto odkupili zem-
ljišča ter objekte, z naložbo pa
povsem zaključili leta 2001.
Trenutno se pripravljajo še na
ureditev treh socialnih stano-
vanj (ter še štirih v prihodnjem
letu), ki bodo v starejši hiši pri
glavnem trgu. Občina jo je odku-
pila letos, pred kratkim pa prido-
bila projekte. Potrebujejo 20 mi-
lijonov tolarjev, pri čemer raču-
najo tudi na kredit slovenskega
stanovanjskega sklada. V prete-
klih letih so med drugim zgradili
manjši blok	BJ
Objemanje z Donačko goro
Za občinski praznik Ro-
gatca nameravajo predstaviti
zanimiv utrip življenja mla-
de obmejne občine. Osrednja
prireditev bo 4. septembra,
od tega konca tedna naprej
pa še veliko drugih.
Tako pripravljajo za soboto,
28. avgusta, planinski pohod
Objemimo Donačko goro, na-
to pa še ribiško tekmovanje ob
ribniku, konjeniške igre pri
konjušnici ter koncert v na-
džupnijski cerkvi. V občin-
skem središču bo posebno ži-
vahno v nedeljo, 29. avgusta,
ko bodo hkrati praznovali Jer-
nejevo nedeljo. Tako bo tega
dne dopoldan Jernejev sejem,
gasilski srečelov ter slavnost-
na maša s procesijo, popoldan
pa srečanje ljudskih pevcev in
lovsko streljanje na glinaste
golobe pri lovskem domu.
V torek, 31. avgusta, bo dan
odprtih vrat knjižnice Rogatec
ter večerni koncert okteta Mavri-
ca iz Velenja na osrednjem trgu.
Sreda, 1. septembra, bo v zname-
nju športne dejavnosti, saj bodo
na vrsti tekme med debelimi in
suhimi ter med predstavniki gos-
podarstva in negospodarstva, v
bližini pa si bo mogoče ogledati
konjski hlev ter jezditi. Na glav-
nem trgu bo nato večer z rogaški-
mi tamburaši in kvartetom Roga-
tec, ki je med kandidati za letoš-
nja občinska priznanja.
Z različnimi prireditvami
bodo nadaljevali vse do osred-
nje proslave.	BJ
Po temeljiti rekonstrukciji stavbe na Glavnem trgu 17 bodo tudi na podstrešju urejena
stanovanja.
Pred gradnjo
bloka
V	občini Šmarje pri Jelšah se
pripravljajo na gradnjo bloka.
Izstavili so avtobusna postaja-
lišča in zgradili parkirišče, po-
skrbeli pa so tudi za preplasti-
tev športnih igrišč v Šmarju ter
Šentvidu.
V	zvezi z gradnjo bloka v
Cankarjevi ulici, kjer bo 18 ne-
Profitnih stanovanj, bo prihod-
■^ji teden objavljen razpis za od-
del. Z gradnjo nameravajo
Začeti oktobra ter jo dokončati
linija prihodnje leto. Za blok, v
predvideni skupni vrednosti 120
"bilijonov tolarjev, ki ga bosta
§fadila stanovanjski sklad in ob-
lina, so pridobili ugodni državni
■uredit.
Na območju šmarske občine
v teh dneh zaključujejo pro-
postavitve 16. avtobusnih
Postajališč ob magistralni ter re-
gionalni cesti. Na vsakem je na-
Pis z imenom, kraja, kar je pri
redkost. V postajališčih, ki se
J^l^lapljajo v podeželsko arhitek-
^ro, imajo posebna mesta za
kPjakatiranje ter koše za smeti, ki
bodo praznili v okviru javnih
Občina je za postajališča
fdštela približno 6 milijonov to-
'^rjev.	BJ
Obnova lepotice
Po prenovi zunanjšcine konec sedemdesetih let zdaj
temeljita rekonstrukcija stavbe na Glavnem trgu
Dobrih dve desetletji sta
minili, kar so stavbi na Glav-
nem trgu 17 v Celju prenovili
zunanjščino in rekonstruira-
li njeno baročno poslikavo,
letos pa s temeljito prenovo
posegajo tudi v konstrukcijo
stavbe, saj je bila statika ob-
jekta tudi zaradi številnih
prezidav po 2. svetovni vojni
zadnja leta vse bolj vprašlji-
va.
Stavba na Glavnem trgu 17
je razglašena za kulturni spo-
menik, njene korenine pa se-
gajo v obdobje med 15. in 18.
stoletjem, ko je bila grajena iz
opeke, lesa in kamna, dograje-
vana pa vse do nekaj desetletij
nazaj. Sosednjo stavbo je med
2. svetovno vojno zadela bom-
ba, zaradi posledic močne de-
tonacije, številnih prezidav v
kasnejših letih, spodkopava-
nja objekta ob neposredni bli-
žini trške kanalizacije ter del-
nih prenov posameznih delov
zgradbe, pa je lepotica na
Glavnem trgu zadnja leta z vse
številnejšimi razpokami na
ključnih konstrukcijskih delih
stavbe opozarjala na nujo te-
meljite rekonstrukcije.
Po prenovi zunanjščine
stavbe, za katero so pod vods-
tvom Zavoda za varstvo narav-
ne in kulturne dediščine Celje
v Celju poskrbeli v letih 1977/
78, so se v Stanovanjskem
skladu občine Celje projekta
celovite rekonstrukcije stavbe
lotili predlani. Najprej je bilo,
tudi zaradi varnosti, treba iz-
seliti stanovalce. Opravili so
tudi vse potrebne sondaže, na
rezultatih le-teh pa so v pod-
jetju Ingrad projektiva pripra-
vili načrt rekonstrukcije. V
stavbi bodo tudi po prenovi v
pritličju ostali poslovni pro-
stori, preostale površine pa
bodo namenjene stanova-
njem. Tako bo za potrebe sta-
novalcev odmerjen del pre-
novljenih dvoriščnih prosto-
rov, 10 novih stanovanjskih
enot-pa se predvideva še v treh
etažah objekta. Velikost sta-
novanj z na novo izvedenimi
infrastrukturnimi priključki
bo prilagojena razvejanemu
tlorisu stavbe, predvidena pa
so stanovanja v izmeri od 36
do 70 kvadratnih metrov.
Ves čas prenove, z izjemo
prvega tedna v avgustu, je v
stavbi na Glavnem trgu 17
odprto Zlatarstvo Tajnšek,
Klobučarstvo Tomažin pa so
začasno, do konca leta, pre-
seliU v lokal na Linhartovi
22^_
Z javnim razpisom je bilo
kot najugodnejši ponudnik za
izvedbo gradbeno-obrtnih in
instalacijskih del izbrano
Gradbeništvo Božičnik, z deli
pa so začeli pred dvema mese-
cema. Dela v vrednosti nekaj
več kot 110 milijonov tolarjev
bodo, če med prenovo ne bo
prišlo do nepredvidenih za-
pletov, opravljena do konca
leta. V tem času bo potrebna
zvrhana mera potrpežljivosti
in razumevanja stanovalcev
ter najemnikov oziroma last-
nikov poslovnih prostorov v
soseščini, saj je stavba na
Glavnem trgu 17 v samem
strogem delu mestnega jedra,
do nje pa je dokaj težaven
dostop.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
po svetu
Piše: DAMJAN KOSEC,
POPtv
ISfisocžrtev
potresa
Rušilni potres, ki je prejš-
nji teden prizadel del 1\irčije
in je po nekaterih podatkih
imel moč kar 7,8 stopnje po
Richterju, je zahteval naj-
manj 18 tisoč življenj. Reše-
valci so namreč toliko trupel
že izkopali, medtem ko je
število pogrešanih oseb sko-
raj trikrat tolikšno in bi se po
najbolj črnem scenariju šte-
vilo žrtev lahko povzpelo kar
na 40 tisoč.
Reševalci sicer vsak dan naj-
dejo kakšnega preživelega,
vendar pa so možnosti vse
manjše. Na območjih, ki jih je
prizadel potres, so razmere ka-
tastrofalne. Primanjkuje pitne
vode, možnosti prekuhavanja
ni, nevarnost epidemij je vse
večja. Trupel vsak dan izkop-
ljejo toliko, da jih sproti niti ne
uspejo pokopati, velika vročina
pa povzroči, da je smrad še
neznosnejši. Na dan prihajajo
vse večji očitki, zakaj je do take
katastrofe sploh moralo priti.
Znano je namreč, da Turčija
leži na precej potresno aktiv-
nem območju, zato največ gr-
' dih besed leti na gradbena pod-
jetja in skorumpirane funkcio-
narje. Na desettisoče zgradb je
namreč nastalo nezakonito,
zlasti v predmestjih milijonske-
ga Carigrada, saj nihče ne ve,
koliko ljudi tam živi. V glav-
nem gre za novogradnje, mno-
ge od njih so nelegalne, njihovi
prebivalci pa so revni priseljen-
ci iz Anatolije. Da je šlo za
številne napake pri gradnjah in
za neupoštevanje varnostnih
predpisov priča tudi dejstvo, da
so številne zgodovinske zgrad-
be potres prestale brez posle-
dic. In to kljub temu, da je moč,
ki se je sprostila ob premiku
zemeljskih plasti, za večkrat
presegla moč jedrske bombe,
ki so jo Američani leta 1945
odvrgli na Hirošimo. O moči
potresa govori tudi podatek, da
je morska gladina ob vzhodni
obali Marmarskega morja moč-
no narasla in preplavila več sto
metrov kopnega. Tu se morje
verjetno ne bo več umaknilo.
Poleg tega, da je potres spreme-
nil geografsko podobo države,
pa je Turčijo celo za dva metra
približal ne ravno prijateljski
Grčiji, ki pa je ob katastrofi
pozabila na razprtije in takoj
priskočila na pomoč sosedi.
Miting srbske
opozicije
v Beogradu se je zgodil
dolgo napovedani miting
opozicije, Ici naj bi pred po-
slopje zveznega parlamenta
privabil kar pol milijona lju-
di. Pa jih ni. Prišlo jih je »le«
okrog 150 tisoč.
Nekaj je k temu pripomoglo
tudi dejstvo, da so v nekaterih
večjih mestih v zadnjem tre-
nutku odpovedali posebne av-
tobusne prevoze v Beograd,
oblasti pa so poskrbele tudi za
»zaradi popravil« prekinjeni
železniški promet. Za največje
presenečenje na mitingu je po-
skrbel nekdanji podpredsed-
nik vlade, sicer pa vodja opozi-
cijskega Srbskega gibanja pre-
nove Vuk Draškovič. Napove-
dal je, da se zborovanja ne bo
udeležil, potem pa je po
»spontanih« pozivih in po na-
prej pripravljenem scenariju
(kot da je bil slučajno v tem
trenutku blizu dogajanja) le
stopil na oder. Natrosil je ne-
kaj takih besed, da ga je mno-
žica gromko izžvižgala. Priza-
devanje opozicije za sestavo
prehodne vlade je označil za
»metanje peska v oči in proda-
janje megle«. Sam pa se je
zavzel za razpis predčasnih
volitev najkasneje do novem-
bra. To pa je ravno scenarij, ki
si ga želi srbski režim, saj je
pripravljen sklicati volitve, re-
zultate pa seveda ponarediti.
Zato se drug del opozicije na
čelu z Zoranom Djindjičem,
imenovan Zveze za spremem-
be, zavzema za takojšnji od-
stop Miloševiča. Djindjič je
srbskemu režimu postavil 15-
dnevni rok, do katerega mora
oditi, sicer bo narod šel na
ulice in ga s protesti, stavkami,
demonstracijami in blokada-
mi v to prisilil. Kljub neenot-
nosti opozicije pa je Djindjič
miting označil za fantastičen,
saj je prvič na enem odru zbral
vso opozicijo.
Nepoštenost po
bosansko
Bosno in Hercegovino pre-
tresa največja finančna afera
doslej. Ameriški časnik New
York Times se je namreč raz-
pisal o korupciji med najviš-
jimi državnimi predstavniki
v BiH. Časnik trdi, da so vo-
dilne srbske, hrvaške in mu-
slimanske osebnosti v drža-
vi, poneverile okoli milijardo
dolarjev iz javnih in medna-
rodnih skladov.
Podatke povzema iz poroči-
la ameriške službe, ki preisku-
je prevare in je bila ustanovlje-
na v sklopu daytonskega mi-
rovnega sporazma. Manjkajo-
či denar je bil v glavnem na-
menjen izgradnji porušenih
Šol in popravilu cest. Pisanje je
že zanikal muslimaiiski član
predsedstva Alija Izetbegovič.
New York Times se je namreč
posebej lotil Izetbegovičevega
sina Bakirja in ga opisal kot
enega najbogatejših ljudi v Bi-
H. Vpleten naj bi bil v številne
malverzacije. Od tega, da kot
nadzornik mestnega inštituta
za razvoj pobira masten denar
od vselitve v med vojno iz-
praznjena stanovanja, do tega,
da je lastnik 15 odstotkov Bo-
snia Air, denar pa naj bi prido-
bival tudi z deležem, ki ga
lokalna mafija pobira pri last-
nikih trgovin in lokalov v Sara-
jevu. Po pisanju New York Ti-
mesa je korupcija v BiH men-
da tako razširjena, da velepo-
slaništva in mednarodne orga-
nizacije ne želijo javno objaviti
podatkov, saj se bojijo, da bi s
tem odvrnile številne donator-
je. Od konca vojne je BiH od
mednarodne skupnosti preje-
la denarno pomoč v višini 5,1
milijarde dolarjev.
□
DOGODKI
v spomin
Bogdan Menih
Svoje otroštvo med vojno
in še več let po njej je preživ-
ljal v Topolšici, kjer se je
rodil 7. oktobra leta 1938. V
rojstnem kraju je otroško
energijo in razposajenost
sproščal s kopico bratrancev
in sosedov. Časa za igre je
bilo vedno dovolj. Najraje se
je skrival, na paši preskako-
val jarke, nekaj posebnega
pa so bile dirke s preurejeno
»kripo« po šolskem dvoriš-
ču. Tako je Bogdan Menih
pripovedoval in se spomi-
njal otroških let.
Nižjo gimnazijo je končal
v Šoštanju, maturiral pa je
na gimnaziji v Trbovljah. Po
odlično opravljeni maturi je
postal študent medicine in
je leta 1964, star šestindvaj-
set let, v rednem roku študij
tudi dokončal. Po opravlje-
nem zdravniškem stažu v
Celju je nekaj časa delal v
Vojniku, nato pa leta 1967
dobil službo zdravnika v
splošni ambulanti v Šošta-
nju. Postal je specialist splo-
šne medicine in leta 1970
prevzel vodenje Zdravstvene
postaje Šoštanj.
Zdravniškemu poklicu se
je vselej razdajal. Dežuralje
ponoči in podnevi, obisko-
val bolnike ne glede na uro
ali vreme. Doživel je mnogo
pretresljivega in tudi lepe-
ga, 'še posebej takrat, ko je v
bolniku uspel premagati
bolečino. Vedno in povsod
je s prijazno besedo in toplo
dlanjo pomagal. Tak zdrav-
nik, tak človek je bil Bog-
dan Menih več kot trideset
let.
Leta 1968 se je poročil z
Majdo Lipovšek in skupaj
sta uresničevala cilje in že-
lje. Tri leta po poroki se
jima je rodila hči Urška in
leto zatem hči Špela. V To-
polšici so zgradili lep in to-
pel dom. Sreča je bila po-
polna.
S politiko se večji del svo-
jega življenja ni nikoli pre-
več ukvarjal, a le do prvih
večstrankarskih volitev. Le-
ta 1994 je kandidiral za žu-
pana Občine Šoštanj in na
volitvah 4. decembra tudi
zmagal. V zibelko mu je bila
položena novorojena obči-
na. Z vso zavzetostjo, zna-
njem in vnemo je vodil orga-
niziranost občine na vseh
pomembnih področjih. Ni
ceste, vasi, kmetije, zasel-
ka, ki ga kot župan ne bi bil
poznal. Občani pa so ga vi-
deli kot pokončnega, odloč-
nega, vztrajnega in razume-
vajočega.
Čas obvladuje vse - pro-
stor, bivanje, minevanje - le
bolezni ne. V zadnjem boju
z boleznijo je omagal in 21.
avgusta 1999 smo se od nje-
ga zadnjič poslovili.
Vnesimo medsebojno spo-
štovanje v vsakdanje življe-
nje, naučimo se spoštljivo
obnašati tudi do drugače
mislečih. Živimo skupaj v
sožitju in miru. Prav te misli
je v svojih nagovorih veliko-
krat poudaril in tudi to je
dediščina našega župana,
kije bil predvsem dober člo-
vek.
OBČINA ŠOŠTANJ
Turizem smo ljudje,
pravijo v Celju
Razvoj turizma zahteva veliko truda za kratkoročno skromne rezultate, a dolgoročno bi lahko Celju veliko prinesel j
Ena od nalog, ki si jo je v
novem mandatu zadala celj-
ska občinska oblast, je tudi
razvoj turizma. Potem, ko je
bila za podžupanjo spomladi
izvoljena Janja Romih, ki se
loteva prav tega področja, so
preko poletja v Celju skušali
dobiti čimbolj natančen vpo-
gled v položaj mestnega tu-
rizma, v četrtek pa so na
novinarski konferenci pred-
stavili prve naloge, ki jih bo
za oživljanje turizma treba v
Celju čimprej opraviti.
»Razvoj turizma je dolgo-
ročno delo in čeprav moramo
v to nalogo vložiti kar največ
truda, velikih in odmevnih re-
zultatov na kratek rok ne gre
pričakovati,« opozarja Romi-
hova in dodaja, da se je v Celju
oblikovala skupina turističnih
zanesenjakov, ki vidijo resnič-
no veliko možnosti za razvoj
mestnega turizma. »V turizem
bomo šli z majhnimi koraki,
da se bomo lahko lotili zahtev-
nejših nalog, pa potrebujemo
denar, ki ga zdaj ni,« opozarja
na nujo pridobitve državnih
subvencij. Za to, da bi lahko v
razvoj turizma na Celjskem
nekaj prepotrebnega denarja
vložila tudi država, pa je naj-
pref, še letos jeseni, treba za-
gotoviti formalne osnove turi-
stične organiziranosti.
V Mestni občini Celje, Što-
rah, Vojniku in Dobrni so se
odločili za ustanovitev Lokal-
ne turistične organizacije, ki
naj bi zaživela jeseni, dotlej pa
nameravajo v Celju v prostore
pri starokrščanski krstilnici
vseliti tudi Turistično infor-
macijski center. Oboje je os-
■ nova, da lahko z zbiranjem
članarine in kandidiranjem za
državni denar v Celju za raz-
voj turizma storijo več kot do-
slej.
Sejmi, kongresi,
mladi
Celje je lani obiskalo 15.674
dnevnih turistov, od tega bli-
zu 11.200 tujcev. S skromnimi
27 tisoč nočitvami se mesto ni
uvrstilo na lestvico tistih tride-
setih slovenskih krajev, ki let-
no ustvarijo več kot 50 tisoč
nočitev (zdraviliška Dobrna,
denimo, jih okoli 100 tisoč).
Še bolj zaskrbljujoče pa je
dejstvo, da so se ti podatki
poslabšali v primerjavi z le-
tom 1997, v letošnjem prvem
polletju pa 50 številke še slab-
še kot lani.
»Nekaj bo treba storiti,« pra-
vi Romihova, ki možnosti za
večje število dnevnih turistov
vidi zlasti v gostih okoliških
zdraviliških krajev. »Da bi
dvignili število nočitev v Ce-
lju, pa bi morali ob sicer na-
juspešnejši sejemski dejavno-
sti poskrbeti še za organizaci-
jo kongresov ter večdnevnih
posvetov in seminarjev,« išče
povezave med ustrezno pro-
storsko infrastrukturo, ki jo
Celje ima na voljo, ter prazni-
mi hotelskimi sobami Romi-
hova, ki še dodaja, da je v
Celju veliko možnosti tudi za
mladinski turizem.
Turistična abeceda
še letos se bodo mestni svet-
niki ob sprejemanju ustanov-
nega akta za Lokalno turistič-
no organizacijo (v enakem be-
sedilu ga morajo sprejeti tudi
občinski svetniki Štor, Vojnika
in Dobrne) lotili tudi predloga
razvojne strategije turizma za
Celje ter programa dela in fi-
nančnega načrta za delo na
turističnem področju.
V praksi pa bo treba začeti
prav na začetku abecede; pod
a, denimo, končno urediti tu-
ristično signalizacijo v mestu,
polepšati podobo že uveljav-
ljenih turističnih točk. ki pa
jih turisti zdaj težko najdejo,
pod b pa poskrbeti za promo-
cijo Celja izven občinskih me-
ja. »Smiselno se mi zdi, da
tujci dobijo promocijski mate-
rial o Celju že ob vstopu v
Slovenijo,« pravi župan Bojan
Šrot, ki dodaja, da bo za raz-
voj turizma treba tudi veliko
dela v mestnem svetu. V Celju
bodo nadaljevali s prenovo
Starega gradu, zagristi pa bo
treba tudi v kislo jabolko tu-
rizma, v ureditev Šmartinske-
ga jezera. »Osnova je potrditev
krajinske zasnove, ki je že pri-
pravljena. Naloga občine je,
da za Šmartinsko jezero dolo-
či območja pozidave,' rekrea-
cije in drugih dejavnosti, da
uredi kanalizacijo na tem ob-
močju in poskrbi za sanacijo
jezerske vode,« našteva nalo-
ge in opozarja, da jih bo del
morala opraviti tudi država.
Za Šmartinsko jezero je zlasti
pomemben sprejem zakona o
vodah, ki bo med drugim do-
ločal varovalni pas ob jezeru
(ureditev peš poti) in plovni
režim na stoječih vodah (Celje
je pred leti že imelo lasten
odlok, a ga je država razvelja-
vila).
Promocija v
Sloveniji
»Več turistov bi v Celju lah-
ko gostili tudi v povezovanju z
ostalimi slovenskimi kraji,«
predstavlja Romihova željo,
da bi katera od turističnih
agencij vključila Celje tudi v
takoimenovane predstavitve-
ne pakete Slovenije.
Za soboto, ko bo na Starem
gradu srednjeveški dan, so za-
to v Celje povabili predstavni-
ke okoli 60 slovenskih turistič-
nih agencij. Čez nekaj dni, v
času 32. MOS, bo mesto ob
Savinji gostilo še skupino no-
vinarjev, ki se ukvarjajo s tu-
rizmom. »Svojevrstni ambasa-
dorji Celja pa so tudi vsi tisti
Celjani in Celjanke, ki ne živi-
jo več v svojem mestu, a prav
v povezavi z njimi lahko v
mesto pripeljemo veliko lju-
di,« pojasnjuje še en korak, ki
so ga v Celju v promociji svo-
jega mesta že storili: »Prav
tako pa tudi vsi, pa najsibodi
športniki ali kulturniki, ki pri-
dejo v Celje.«
Prireditve
privabljajo ljudi
v Celju so zadovoljni z od-
mevnostjo prireditev Poletja v
Celju, knežjem mestu, nad
štetjem obiskovalcev se ne pri-
tožujejo tudi v mestnih kultur-
nih ustanovah.
»V pripravo prireditev, zlasti
preko poletja in ob koncih ted-
na, se vključuje vse več orga-
nizatorjev,« je zadovoljna Ro-
mihova, saj so eden predpogo-
jev za dobro počutje turistov
živahne in polne mestne ulice.
Od sredine marca naprej pri-
pravljajo v celjski območni
enoti Sklada RS za ljubiteljske
kulturne dejavnosti ob sobo-
tah dopoldne predstavitve fol-,
kloristov, glasbenikov in pev-:
cev, svojevrstna popestritev
dogajanja v mestu pa je tudi
bolšji sejem na Glavnem trgu,"
ki mu bodo v kratkem nekoli-'
ko polikali zaprašena oblačila!
Pomembna prireditev, kr
privabi v Celje največ ljudi - v
desetih dneh do četrt milijona
- je vsekakor tudi Mednarodni
obrtni sejem. V septembru bi
tako v staro mestno jedro radi
privabili tudi čimveč sejem-
skih obiskovalcev. Med sej-,
miščem in središčem mesta
bo vozil sejemski vlakec s turi-'
stičnim vodnikom, za obisko-j
valce pa bodo dvakrat dnevno
pripravili organiziran ogled
mestnega središča. V dogovo:
ru z mestnimi gostinci in tr-'
govci bi radi obiskovalce pri-
vabili tudi s privlačno ponud-
bo, nižjimi cenami in popusti,
in če bo uspelo, bo prvi korak
narejen - zadovoljni pa bodo
oboji; obiskovalci zato, ker se
bodo v starem mestnem jedru
odpočili od sejemskega vrve-^
ža, Celjani pa zato, ker bodo v
svojo blagajno vendarle iztrži'i
li kakšen prepotreben tolar
več.
^M^m IVANA STAMEJČIt
^mm Foto: GREGOR KATIČ
Stari grad nad Celjem je
med 11. in 17. avgustom obi-|
skalo 600 gostov, od tega naj-
več konec tedna, kar 350. Ob
Celjanih, ki so ga skozi ob-*
novitvena dela zadnjih let
spet vzeli za svojega, tudi
turisti iz tujine; v tem tednu
iz Avstrije, Italije, Španije,
Latvije, Francije, Belgije,
Češke in celo Avstralije. Vj
anketi, ki sta jo opravila za-^.
poslena preko javnih del na
Starem gradu, pa so se zlasti
Francozi pritoževali, da je
Slovenija - kaj šele Celje
premalo prepoznavna v sve-
tu.
Oživljanja Šmartinskega jezera se bo treba lotili bolj načrtno.
Šoštanjčani so
izgubili župana
v soboto, 21. avgusta, so
številni prebivalci šaleških
krajev pospremili na zad-
njo pot šoštanjskega župa-
na Bogdana Meniha, pozna-
nega kot dobrega zdravnika
in človekoljuba, ki je velika
prizadevanja usmeril tudi v
delo območne organizacije
Rdečega križa. Župan je bil
skoraj pet let in v tem času
je pridobil zaupanje velike
večine občanov. Poznal je
vsako vas, zaselek in male
vsakdanje težave Šoštanj-
čanov.
»Petintrideset let delujem
v službi ljudi, čutim radosti
in tegobe prebivalcev naših
krajev,« je še nedolgo tega
dejal dr. Bogdan Menih, ki so
ga Šoštanjčani izvolili za žu-
pana tudi v drugem manda-
tu. Veliko je še nameraval
postoriti, zlasti pa ga je bo-
drilo spoznanje, da so začeli
Šoštanju in okolici vračati
nekdanji pomen in ureje-
nost. Župan je med drugim
napovedal, da bodo sprejeli
dolgoročne prostorske akte
in z njimi preprečili odpira-
nje Jame Šoštanj ter pridobili
dragocen prostor za podjet-
ništvo. Želel je graditi novo
šolo in narediti še marsikaj,
kar bi olajšalo življenje v ob-
čini.
Njegovo delo bodo nada-
ljevali. Po informacijah di-
rektorice šoštanjske občin-
ske uprave Božidarke Vrabič
naj bi dr. Bogdana Meniha
začasno nadomestil najsta-
rejši od treh podžupanov
Marjan Jakob, kdaj bodo
nadomestne volitve župana,
pa za zdaj še ni znano. Po-
džupan David Ravnjak je za-
dolžen za področje vzgoje in
izobraževanja, zdravstva in
raziskovalnih dejavnosti, Mi-
lan Kopušar pa je kot drugi
podžupan odgovoren za po-
dročje cestnega in komunal-
nega gospodarstva, stavbnih
zemljišč in urejanja prosto-
ra.	K.L.
GOSPODARSTVO
5
Nova podoba blagovnice T
Družba Family Shop, ki ima sedež v Kopru in je v večinski
italijanski lasti, je pričela obnavljati nekdanjo zgradbo Teka
na Gubčevi ulici v Celju. Blagovna hiša, ki je v lasti Family
Shopa od januarja letos, bo dobila povsem novo notranjo in
zunanjo podobo. Tudi po prenovi bo v njej trgovinska dejav-
nost, ki pa naj bi, so prepričani lastniki, pritegnila več kupcev
kot doslej.	JI, Foto: GK
Nov izdelek
mlekarne Celeia
Razvoj novih izdelkov iz fermentiranega mleka bo tudi v bodoče strateška usmeritev
celjske mlekarne
v okviru radgonskega sej-
ma je v ponedeljek Mlekarna
Celeia iz Arje vasi pripravila
novinarsko konferenco, na
kateri je predstavila svoj no-
vi izdelek, LCA napitek z
okusom jabolka. Sestavljen
je iz 75 odstotkov fermenti-
ranega mleka in 25 odstot-
kov jabolčnega soka, paki-
ran pa je v posebni embalaži
brez dodanega sladkorja.
-', ' ''.t rt^:^. -, '"H
Gre za nov simbiotični izde-
lek, ki ima probiotične in pre-
biotične lastnosti, je posebej
poudarila Petra Jakelj, dipl.
ing živilske tehnologije. Pro-
biotične lastnosti dajejo napit-
ku kulture živih mikroorga-
nizmov, ki koristno učinkuje-
jo na človeka, prebiotične last-
nosti pa daje izdelku LCA ne-
prebavljiva sestavina živil, ki
ugodno vpliva na gostitelja,
tako da selektivno stimulira
rast probiotičnih bakterijskih
vrst v črevesju. Dodana je še
dietna vlaknina Inulin, ki jo
pridobivajo iz cikorije z ek-
strakcijo. LCA napitek pripo-
ročajo vsak dan, ker vzpostav-
lja naravno ravnotežje čreve-
sne mikroflore, izboljšuje ce-
lotno prebavo, krepi imunski
sistem, izboljšuje presnovo
laktoze in predstavlja vir folne
kislin^ in vitamina B.
Kot je povedal direktor mle-
karne Celeia Marjan Jakoba,
se bo letos mlekarna s 60 mili-
joni litrov predelanega mleka
dobro učvrstila na drugem
mestu v Sloveniji. Zelo so za-
dovoljni, ker so za 50 odstot-
kov povečali proizvodnjo fer-
mentiranih mlečnih izdelkov
in poslej ne bodo pretežno
znani le po sirih. Ob polletju
se lahko pohvalijo pri odkupu
mleka z indeksom 123 - re-
kord je bil celo 210.000 litrov
na dan - čeprav s finančnimi
rezultati še niso zadovoljni.
Petino proizvodnje izvozijo,
in sicer največ sirov in jogur-
tov.
Na vprašanje, zakaj v trgov-
ski mreži prihaja do izredne-
ga cenovnega razpona, na
primer pri LCA sadnem jo-
gurtu celo od 63 do 99 tolar-
jev po lončku, pa je Marjan
Jakob odgovoril, da imajo sa-
mi pri nabavni ceni največji
razpon do 10 odstotkov. Do
večjih razlik prihaja v trgovi-
nah, zato v ta »greh« mlekar-
na ni vključena.
r~ , -. MITJA UMNIK
Takole so se na vhodu i; lepo stojnico s hišno številko Zelena
dolina št.l na radgonskem sejmu postavili tehnologinje Nata-
ša Stare, Petra Jakelj in Jasna Gradišnik (od leve na desno) in
Milan Mimik ter direktor mlekarne Marjan Jakob (zadaj).
Spar tudi v Celju
Od včeraj na Glaziji nova Sparova trgovina - Prednost 640 parkirnih mest v garažni hiši.
Podjetje Spar Slovenija po-
sluje na slovenskem trgu že
leta 1991, ko so v Ljublja-
odprli prvo trgovino Spar,
Prvi Interspar pa je bil odprt
'eta 1993. Celjski Center In-
'^rspar je začel poslovati leta
Podjetje Spar Slovenija
'^^nes poleg uprave združuje
^se trgovine Spar in Inters-
P^r. To skupaj pomeni preko
^O-OOO kvadratnih metrov
P'^odajnih površin in 600 za-
Menih.
T^renutno so v Sloveniji trije
'^^ntri Interspar, skupaj z novo
trgovino v Celju pa je pri nas
deset Spar trgovin. Zaščitni
znak trgovske verige je jelka,
ki se pojavlja v 28 državah po
vsem svetu.
Nova Sparova trgovina na
Glaziji v Celju obsega 1200
kvadratnih metrov, notranja
in zunanja urejenost pa je v
skladu z najbolj sodobnimi
evropskimi standardi. Pose-
ben poudarek trgovine je 200
izdelkov pod lastno blagovno
znamko in ponudba svežega
blaga. Vrednost naložbe znaša
508 milijonov tolarjev, v trgo-
vini pa so zaposlili 18 delav-
cev.
Kupcem so na voljo bogata
izbira svežega sadja in zele-
njave, najsodobnejša delikate-
sna linija z bogato izbiro sirov,
mesnih izdelkov, svežega me-
sa ter ribarnica z dnevno sve-
žo ponudbo rib. Izbira je veli-
ka tudi pri kruhu in pecivih ter
pri živilih, osnovnih čistilih in
kozmetiki.
Spar Slovenija želi s svojo
novo trgovino obogatiti dnev-
no preskrbo v strogem centru
mesta, hkrati pa je namenjena
tudi vsem, ki prihajajo po
opravkih v Celje.
MITJA UMNIK
Foto: GREGOR KATIČ
Privatizacija NIB
stekla
V Novi Ljubljanski banki
nadaljujejo postopek privati-
zacije, prvo fazo, ki predvi-
deva znižanje lastništva dr-
žave za 30 odstotkov, pa na-
meravajo zaključiti do kon-
ca leta.
Privatizacija NLB se je pri-
čela s sklepom vlade aprila
letos. V prvem delu bo država
prenesla 10 odstotkov delnic
na nekatere sklade, dokapita-
lizirala banko preko ponudbe
novih delnic na domačem trgu
ter prodala del delnic v držav-
ni lasti na tujih trgih. V NLB so
že opravili izbor cenilcev in
finančnih svetovalcev, ki bodo
sodelovali pri privatizaciji. Za
to nalogo so izbrali ugledno
investicijsko banko Salomon,
Smith&Barney iz Londona.
Banka bo koordinirala cenitev
in prodajo delnic tako na tu-
jem kot tudi na domačem tr-
gu.
Kot še sporočajo iz NLB,
kjer so za izvajanje programa
privatizacije že imenovali po-
sebno skupino strokovnjakov,
bosta uprava in nadzorni svet
banke v kratkem predložila
vladi , konkretne predloge za
privatizacijo.	JI
po državi
Novo orožje
UUBUANA, 18. avgusta
(Delo) - Na osrednjem vadiš-
ču na Počku je Slovenska voj-
ska javnosti prvič predstavila
bojno streljanje z novim
orožjem - minometi kalibra
120 mm izraelske izdelave.
Nadzorovane
• cene
UUBUANA, 20. avgusta
(Delo) - Začel je veljati zakon
o kontroli cen, s katerim sta
vlada oziroma ministrstvo za
ekonomske odnose in razvoj
pri krojenju cen dobila izred-
no široko delovno polje s po-
večanimi pooblastili. Pred-
met kontrole ni samo nekaj
cen, saj sme vlada določiti
ceno katerega koli blaga ali
storitve na kateri koli stopnji
proizvodnje in prodaje.
Ukrep kontrole bo lahko tra-
jal toliko časa, dokler velja
zanj razlog, vendar ne dlje
kot šest mesecev.
Denar za Posočje
LJUBUANA, 20. avgusta
(Delo) - Vlada je na kores-
pondenčni seji zasebnikom v
Posočju za popotresno obno-
vo zagotovila 35 milijonov to-
larjev pomoči, potresniki bo-
do lahko dobili stanovanjska
posojila v višini 14 milijonov
tolarjev, za popravilo dveh
cerkva pa je zagotovljenih
44,8 milijona tolarjev pomo-
či. Država je doslej za obnovo
zasebnih objektov, poškodo-
vanih v lanskem potresu, za-
gotovila 2,7 milijarde tolarjev
pomoči.
Prevoz stoletja
KRŠKO, 18. avgusta (De-
lo) - Iz jedrske elektrarne so
sporočili, da bo 30. avgusta
prispel v Luko Koper prvi
uparjalnik, ki bo nato s po-
sebnim transportnim vozilo
krenil proti Krškemu. Kom-
pozicija, ki b^ dolga 77 me-
trov, se bo premikala samo s
petimi kilometri na uro in bo
uporabljala oba vozna pasa,
zato bo promet na naših ce-
stah kar nekaj dni otežkočen.
Prevoz drugega uparjalnika
iz Kopra naj bi se začel 13.
septembra.
Dosežek kirurgov
UUBUANA, 22. avgusta
(Delo) - Ekipa klinike za ki-
rurgijo srca in ožilja ljubljan-
skega kliničnega centra pod
vodstvom mag. Tomislava
Klokočovnika je prva na sve-
tu opravila tako imenovano
Bentallovo operacijo srca z
minimalnim rezom prsnega
koša.
Zapore po vsej
državi
UUBUANA, 24. avgusta
(STA) - Sindikat avtoprevoz-
nikov ni zadovoljen s spre-
membami in dopolnitvami
zakona o prevozih v cestnem
prometu. Dvomi, da zakon
zagotavlja enakopravnost
prevoznikov in se sprašuje,
po kakšnem ključu si bodo
izračunali število dovolilnic,
ki jim pripada. Zaradi neza-
dovoljstva s pogajanji z vlado
je sindikat za 6. september
napovedal zapore prometa
po vsej državi.
□
GOSPODARSTVO
»Delam za Kovinotehne,
ne za JMericur«
Predsednik uprave Kovinotehne zavrača namigovanja, da je vseskozi vedel za Merkurjeve namere
Ob vseh ugibanjih, ali bo
Merkurju uspelo prevzeti
Kovinotehno, je bilo v pre-
teklih dneh v Celju slišati
tudi namige, da je vse sku-
paj zrežirano in da je bil
Saša Geržina postavljen za
predsednika uprave prav z
namenom, da Kovinotehno
združi z Merkurjem.
Saša Geržina »šepetanja
ulice« odločno zavrača kot
navadno podtikanje. »Če bi
takšen scenarij res držal, bi
moral predvsem obstajati
dogovor med mano in Mer-
kurjem, tržna vrednost Kovi-
notehne pa se v tem letu go-
tovo ne bi povečala za skoraj
dve milijardi tolarjev,« pravi
Saša Geržina, svoje trditve
pa argumentira takole.
»Ob koncu preteklega leta
je vrednost Kovinotehnine
delnice znašala 480 tolarjev,
to je 30 odstotkov današnje
knjigovodske vrednosti. Po-
vedano preprosto, družba je
bila vredna 2 milijardi 235
milijonov tolarjev. Razmere
za nakup so bile torej ideal-
ne, vendar ponudbe ni bilo
nobene. Marca letos smo ob-
javili, da ima Kovinotehna
zelo visoko izgubo. Številke
sicer še niso bile dokončne, a
je bilo kljub temu jasno, da
bo potreben odpis kapitala...
Če bi delal, kot pravi ulica, v
dogovoru z Merkurjem, bi
takrat storil vse, da bi cena
delnice padla na 450 tolar-
jev, kar je 28 odstotkov njene
knjigovodske vrednosti. To
bi pravzaprav 'predstavljalo
stečajno maso, saj bi bila v
tem primeru celotna Kovino-
tehna vredna 2,1 milijarde
tolarjev. Torej spet pravi tre-
nutek za nakup. Zaradi uspe-
šne sanacije se je zaupanje
bank in poslovnih partnerjev
v Kovinotehno začelo vse
bolj krepiti, več je bilo tudi
zaupanja na trgu, cena delni-
ce pa je zrasla na 610 tolar-
jev. Tudi v takšnih razmerah
bi, če bi bil dogovorjen z
Merkurjem, predlagal na-
kup, saj bi se to, glede na vse
boljši položaj družbe, še
vedno izplačal. Od marca na-
prej je cena delnice še rasla
in ker so vrednostni papirji
Kovinotehne veljali za do-
bre, so jih vsi po malem ku-
povali.«
Polletni rezultati Kovino-
tehne in Merkurja so raz-
krili marsikaj zanimivega.
»Ker si izmenjujemo po-
datke, smo drug za drugega
vedeli, kako poslujemo. Po-
datki so bili znani tudi vsem
tistim lastnikom Kovinoteh-
ne, ki imajo svojega pred-
stavnika v nadzornem svetu.
Kovinoteha je svoj delež na
domačem trgu povečala za
12,5 odstotka, Merkurjevi
polletni rezultati pa, kot je
videti, ne dosegajo lanskih.
Ker je delnica v tistem času
zrasla že na 700 tolarjev, sem
določene ljudi opozoril, da
obstaja ekononiska nevar-
nost nakupa oziroma prevze-
ma. Družba je bila očiščena,
delnica si je opomogla, glede
na razmerje do knjigovodske
cene pa ima vse možnosti, da
raste še naprej. V podjetju
smo opravili simulacijo in
pravilno predvideli, da se bo
delnica Kovinotehne pod mi-
zo prodajala po 900 tolarjev.
Ocenjeval sem, da bi bila tak-
šna cena za delnico, ki po-
meni premoženje v višini 4,2
milijarde tolarjev, najverjet-
neje za Merkur previsoka.
Kljub temu sem opozarjal na
možnost nakupa, o tem je
uprave družbe obvestila tudi
vse zaposlene. Ali lahko po
vseh teb podatkih kdo še
vedno trdi, da sem dogovor-
jen z Merkurjem? Vedno sem
delal samo v interesu lastni-
kov in zaposlenih, ki so tudi
sami, ko so solidarnostno
pristali na nižje plače, omo-
gočili, da je v tem letu pre-
moženje podjetja tako pora-
slo. Realna vrednost Kovino-
tehne je danes višja od njene
knjigovodske vrednosti. Tre-
ba je upoštevati, da je za 7,5
milijarde tolarjev premože-
nja očiščenega, in da je samo
image Kovinotehne z njenim
sloganom Nemogoče je mo-
goče vreden zelo veliko.«
Merkur je za delnico Ko-
vinotehne ponudil 750 to-
larjev. Kaj menite, kakšna
bo končna cena podjetja?
»Na osnovi podatkov, ki so
mi na razpolago, lahko ugi-
bam sledeče: 30 odstotkov
podjetja se bo verjetno mora-
lo kupiti, v kolikor ni kak-
šnih dogovorov pod mizo.
kar pa je proti predpisom, po
1.050 tolarjev, prav tolikšen
odstotek poslov je najverjet-
neje bilo dogovorjenih po
900 tolarjev, preostalih 40
odstotkov pa po ceni 750 to-
larjev. Povprečje tega je 890
tolarjev za delnico, kar je 55
odstotkov knjigovodske
vrednosti. Če pa upoštevamo
višjo, tržno vrednost, ki zna-
ša 1.600 tolarjev, pomeni 890
tolarjev 49 odstotkov te vred-
nosti, ponujenih 750 tolarjev
pa le 41 odstotkov.«
Praksa javnih prevze-
mom pri nas je še zelo
skromna, zato je marsikdo
prepričan, da je usoda Ko-
vinotehne predvsem v ro-
kah njene uprave.
»Večina res še vedno misli,
da o vsem odloča uprava
družbe. To vsekakor ne drži.
Odločitev je stvar prevzem-
nika in lastnikov, saj gre za
njihov denar. Uprava bo le
strokovno ocenila ponudbo
Merkurja in če bo ugotovila,
da bi prevzem zagotavljal
podjetju in zaposlenim do-
bro perspektivo, bo izdala
pozitivno mnenje. V nasprot-
nem bo izjavila, da se s prev-
zemom ne strinja in bo po-
nudila odstop. Moram pou-
dariti, če bi morda kdo pomi-
slil, da si bo uprava želela
kupiti svoj položaj, da se do-
bro zavedamo, da pozitivno
nikakor tudi ne bi pomenilo,
da bi Merkur zadržal sedanjo
upravo. Ponudbo za prev-
zem bo moral z vidika doba-
viteljev in kupcev oceniti tu-
di Urad za varstvo konkuren-
ce, potrebno pa je tudi dovo-
ljenje vlade, ki mora oceniti,
kakšne posledice bi imel
prevzem Kovinotehne za so-
cialni in ekonomski razvoj
celjske regije. Pri tem ne gre
samo za 1100 zaposlenih v
Celju, ampak tudi za 550 lju-
di, ki delajo v Kovinotehni-
nih hčerinskih firmah po Slo-
veniji. Prepričan sem, da bo
vlada zaradi tega ponudbo
za prevzem še bolj natančno
proučila kot uprava.«
Pred zaključkom redakci-
je smo izvedeli, da je Mer-
kur znatno povišal ponud-
bo za odkup delnic Kovino-
tehne, saj namesto 750 po-
nuja kar 930 tolarjev. Je ta
cena prava?
Se lahko pred iztekom ro-
ka za odkup delnic pojavi
še kakšen ponudnik?
»Lastniki delnic Kovino-
tehne lahko potem, ko se v
glavnem že odločijo, da bo-
do prodali svoj delež, naroči-
jo upravi, da v njihovem in-
teresu oziroma v interesu
višje cene, poišče še druge
ponudnike. Morebitnih kan-
didatov je na našem trgu ze-
lo malo. Javnosti sicer ome-
nja Mercator in Autocom-
merc. Če bodo ponudbe priš-
le, bo uprava v pogovorih
sledila le enemu cilju, to je
boljšemu položaju družbe in
zaposlenih. Tako kot to poč-
ne v primeru Merkurja. Pre-
pričani smo, da bodo tudi
naši pomembnejši lastniki,
ko bodo temeljito ocenili vse
programe, pred prodajo do-
bro premislili o usodi Kovi-
notehne.«
JANJA INTIHAR
Predsednik uprave Kovinotehne Saša Geržina.
finance
Vrednostni papirji delniškili družb
Ponudba brez vsebine
Vse bolj drži trditev, da je Merkurjeva napoved o prevzemu celjske Kovinotehne
gospodarski dogodek letošnjega poletja. Dogodki si sledijo s precejšnjo naglico, komen-
tarjev, analiz in ugibanj je iz dneva v dan več.
V	Kovinotehni so že prejšnji teden izdali posebno sporočilo za javnost, v katerem
poudarjajo, da doslej na pogovorih z vodstvom Merkurja niso dobili pojasnil o namerah
Merkurja za čas po prevzemu. Imamo občutek, pravijo v Kovinotehni, da gre za izvedbeno
nezadostno pripravljeno namero. Če bi šlo za povezovanje, naj bi podjetji skupaj pripravili
cilje prevzema, ker pa ni tako, bo uprava v izvedbenih postopkih lahko sodelovala le v toliko,
kolikor bodo rešitve ustrezale večinskemu ali edinemu lastniku. Glede na to, dodajajo v
Kovinotehni, da je Merkur resna družba, bi njeni lastniki morali imeti koncept o tem, kaj bodo
s prevzemnim podjetjem naredili. Ker se v zvezi s tem doslej še niso izjasnili, obstajata le dve
možnosti - da takšnega koncepta sploh' nimajo, ali pa ga ne želijo razkriti, ker morda ni v
skladu z razvojnimi načrti družbe.
V	Kovinotehni vseskozi poudarjajo, da niso proti povezovanju, tako z Merkurjem kot s
komerkoli drugim. Dokler pa uprava družbe nima programa, na osnovi katerega bi ocenila
skupno sodelovanje in posledice prevzema na Kovinotehno in zaposlene, bo načelno proti
ponudbi Merkurja.	JI
GOSPODARSTVO
□
Etol vlaga v kadre in trg
Največja slovenska tovarna arome in eteričnih olj osvaja nove evropske trge - Od ponedeljka nova industrijska
prodajalna v Škof ji vasi
Celjska družba Etol tudi le-
,os posluje dokaj uspešno,
j(ljub težavam na nekdanjih
jugoslovanskih trgih in krizi
^vzhodnoevropskih državah
je ob polletju za lanskim re-
^Itatom zaostajala le za 15
odstotkov, dobiček pa je zna-
80 odstotkov lanskega. Po
iiapovedih direktorja družbe
Ivana Fermeta, se bo po deve-
tih mesecih poslovanje Etola
približalo lanskoletnemu, ob
lioncu leta pa naj bi v celoti
uresničili letošnje načrte, to
je za 9 odstotkov višji obseg
proizvodnje in prodaje.
Lani je dvesto zaposlenih
ustvarilo 3,8 milijarde tolarjev
skupnega prihodka in 288 mi-
ijonov tolarjev čistega dobič-
ka. Dobrih 70 odstotkov proi-
zvodnje so izvozili, od lega
?eč kot polovico na trge bivše
lugoslavije, kamor so pred
razpadom prodali kar 95 od-
itotkov svojih izdelkov. To tr-
žišče je, pravi Ivan Ferme, za
itol še vedno zelo zanimivo,
feprav si zadnja leta prizade-
vajo, da bi čim bolj povečali
irodajo v vzhodni in zahodni
OTopi, zlasti v Nemčiji, ter na
Bližnjem vzhodu. Čeprav so v
Etolu pri nabavi surovin moč-
no vezani na uvoz, saj v tujini
kupijo kar 85 odstotkov repro-
dukcijskega materiala, so za-
radi visoke dodane vrednosti
močan neto izvoznik. Delež
uvoza v izvozu znaša namreč
le 35 odstotkov.
Po Fermetovih besedah bodo
v Etolu, kjer imajo največji last-
niški delež družbe za upravlja-
nje in državni skladi, tudi pri-
hodnje leto namenili za dividen-
de od 70 do 80 odstotkov dobič-
ka. Dividende izplačujejo odkar
so se preoblikovali v delniško
družbo,, kar pa nikakor ne po-
meni, da s tem zanemarjajo
razvoj. Etol je namreč še pred
končanim lastninjenjem v celoti
posodobil vseh šest svojih proi-
zvodnih oddelkov, naložba pa
je veljala 20 milijonov mark.
Zato sedaj več kot v novo teh-
nologijo vlagajo v kadre in trg.
Kljub takšni razvojni strategiji
pa v Etolu vsako leto namenijo
za naložbe 250 milijonov tolar-
jev, ki jih zagotovijo z amortiza-
cijo. Letos so v obnovo destilar-
ne in proizvodnje arom ter v
izgradnjo nove industrijske pro-
dajalne ob tovarni v Škofji vasi,
ki so jo odprli v začetku tedna,
vložili 150 milijonov tolarjev. V
trgovini, ki je namenjena zlasti
manjšim odjemalcem, poleg
svojih izdelkov, to je sirupov,
arom za gospodinjstvo, pre-
hrambenih barv in podobno,
prodajajo tudi pijače in druge
izdelke, ki jih v kompenzaciji
dobivajo od svojih partnerjev.
JANJA INTIHAR
Foto: SHERPA
V Etolu izdelujejo okrog 1300 različnih proizvodov, v
svojih skladiščih pa lahko hkrati hranijo okoli 500 ton
zmrznjenega sadja in 1300 ton koncentriranih sokov. Ko-
nec septembra bodo odkupili in predelali predvidoma 4
isoč ton industrijskih jabolk.
Direktor Etola Ivan Ferme napoveduje, da bo družba do konca leta dosegla letošnje načrte,
to je za 9 odstotkov višjo prodajo od lanske.
Razgibana jesen v
mestu pod Šlcaicami
Tlidi letos bo jesen v Sloven-
skih Konjicah živahna. Orga-
nizatorji so položili karte na
mizo ter tako odločili, da bo
največja sejemska prireditev v
teh krajih - sejem sadja, vina
in kruha vpeta v zadnji teden
septembra. Sejem, ki ga orga-
nizirajo Občina Slovenske Ko-
njice, GIZ-Dravinjska dolina
ter Zavod za šport bo potekal
od 23. do 26. septembra v pro-
storih Športne dvorane v Slo-
venskih Konjicah,
Na 3000 kvadratnih metrih
zaprtih in odprtih površin bodo
razstavljavci predstavili vse o
pridelavi in predelavi sadja, vina
in kruha. Predstavljala pa se
bodo tudi društva kmečkih že-
na, turistične kmetije in turistič-
na društva, vsak sejemski dan
bo tematsko drugače obarvan,
v petek, 24. septembra bodo na
sejmiščni prostori odeli v barve
vina. po strokovnem posvetu
Vinogradniško-vinarsko druš-
tvo pripravlja tradicionalno
Naznanitev trgatve. Sporočilo
prireditve je v uradni razglasitvi
začetka trgatve na Konjiškem,
spremlja jo zanimiv kulturni
program s ponazoritvijo trgatve
na način, kot je potekala nekoč.
Obiskovalci prireditve bodo ka-
kovost letine lahko tudi posku-
sili, saj se bo stisnil prvi mošt. V
nedeljo pa bodo na svoj račun
prišli vsi peki in ostali, ki jih
zanima karkoli v zvezi z vsak-
danjo dobrino. Ta dan bo na-
mreč namenjen njegovemu ve-
ličanstvu - kruhu. Predstavili se
bodo peki Območne obrtne
zbornice Slovenske Konjice, s
krušnimi izdelki bo sodelovalo
Društvo kmetic, zanimive bodo
tudi aktivnosti razstavljavcev.
Vso dogajanje bo spremljal
pester kulturni program, ki ga
pod vodstvom Marije Golčer
pripravlja posebna skupina, ki
je sestavljena iz predstavnikov
vrtca, osnovnih šol, likovnikov.
Zveze prijateljev mladine in os-
talih aktivnih sodelavcev s kul-
turnega področja. Sejem je letos
obogaten tudi s predstavitvijo
kmečkih običajev (setev, žetev,
mlačev, mletje žita) in ogledom
kakovostnih pridelkov. Posa-
meznim razstavljavcem je
omogočeno tudi strokovno us-
posabljanje na teme, ki so v
danem letu aktualne (sonarav-
na proizvodnja, razvoj dopolnil-
nih dejavnosti - proizvodnja ki-
sa, žganj ekuha), kot elementov
povečanja privlačnosti turizma
na kmetih. Ljubitelji štajerskih
vin bodo lahko v času sejma
preverili tudi kakovost letošnje
letine, saj bo v okviru prireditve
- Naznanitev trgatve - potekala
degustacija mošta, ki bo prvi
iztisnjen mošt na Konjiškem le-
tos.
Š.S.
'slovenski hmeljarji za letos pričakujejo 3.116 ton hmelja, od tega bi ga rmj Savinjčani
Pridelali 2500 ton. Kot kaže bo letina srednje dobra, z obiranjem pa bodo ob ugodnem
'remenu končali v prvih dneh septembra. Da bo letošnji pridelek povprečen, ugotavljajo tudi
Cajhnovi s Polzele, ki so del svojih hmeljišč že obrali. (Foto: TONE TAVČAR)
Žalsico Kmetiistvo prodaja premoženje
Stečajni upravitelj žalske-
Hmezad kmetijstva Zlat-
Hohnjec je sredi prete-
klega tedna objavil razpis za
frodajo manjšega dela pre-
"^oženja tega podjetja, ki je
od marca v stečaju. Ker se
" Perutnini Ptuj, ki je letos
^[evzela skrb za hmeljišča,
'^ier so 20, avgusta pričeli
^tJirati hmelj, s to dejavnost-
jo ne nameravajo več ukvar-
je kmalu pričakovati tu-
'' razpis sklada kmetijskih
^mljišč za oddajo hmeljišč.
Likvidacijsko premoženje
^etijstva je ocenjeno na 1,1
milijarde tolarjev, upniki,
med katerimi so večinoma
zaposleni in banke, pa so pri-
javili za 1,8 milijarde terjatev.
Stečajni upravitelj bo na prvi
dražbi skušal prodati živino-
rejske objekte, ribogojnico,
poslovno enoto v Celju, ki
obsega 140 hektarov hmeljar-
skih površin, in nekaj manjših
premičnin v skupni vrednosti
blizu 400 milijonov tolarjev.
Preostale hmeljarske povr-
šine, ki jih je do stečaja obde-
lovalo Kmetijstvo, merijo pa
približno 860 hektarov, ima do
konca septembra v najemu
Perutnina Ptuj, ki je tudi po
stečaju za določen čas zaposli-
la okrog 150 delavcev tega.
podjetja. V času obiranja hme-
lja se bo na hmeljiščih v Spod-
nji Savinjski dolini do konca
prihodnjega meseca zvrstilo
okrog 900 obiralcev, večinoma
iz Hrvaške ter Bosne in Herce-
govine. V Perutnini Ptuj, ki je
doslej s financiranjem pridela-
ve hmelja imela okrog 600 mi-
lijonov tolarjev stroškov, oce-
njujejo, da bo letošnji pridelek
hmelja povprečen, tako po
hektarskem donosu kot po
kakovosti.	JI
Otvoritev v znamenju številnih
gostov in obisicovaicev
Letošnji kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni naj bi si ogledalo 200 tisoč
obiskovalcev
V soboto 21, avgusta, so se v Gornji Radgoni
odprla vrata 37. Mednarodnega kmetijsko-živil-
skega sejma, na katerem se predstavlja 1500
razstavljavcev iz 28 držav. Letošnji sejem prvič
zajema več pokritih kot odkritih površin. Skup-
no je razstavljavcem na voljo 46.500 kvadrat-
nih metrov razstavnih površin. Organizatorji
pričakujejo, da si bo sejem ogledalo okrog
200.000 obiskovalcev.
Kmetijsko-živilski sejem je za mesto Radgona
obremenitev in ponos, je ob otvoritvi, ki so se je
poleg predstavnikov državnega vrha udeležili
tudi številni pomembni gosti iz tujine, dejal direk-
tor Pomurskega sejma Janez Erjavec in poudaril,
da je sejem tudi odraz stanja v slovenskem
kmetijstvu, v kmetijski stroki in da kaže smeri
razvoja slovenske kmetijske politike. Zato ni
naključje, da se v Gornja Radgoni predstavljajo
slovensko kmetijsko ministrstvo, slovensko
kmetijsko šolstvo, države Evropske unije ter
številne evropske institucije. Kmetijstvo ima v
našem prostoru pomembno vlogo, saj ni samo
tista dejavnost, ki zagotavlja pridelavo in predela-
vo hrane, ampak je njegova naloga tudi ohranja-
nje nagega življenjskega prostora. Sejem ni na-
menjen samo prodaji, ampak tudi izobraževanju,
informiranju, nagrajevanju najboljših, srečanju
poslovnežev, strokovnjakov, kmetov pa tudi
znancev in prijateljev. Med letošnje posebnosti
sodi obsežna kolektivna predstavitev tujih držav.
Svoj potencial in možnosti za navezavo poslov-
nih stikov predstavljajo Velika Britanija, Češka,
Poljska, Nizozemska, Madžarska in Avstrija.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ciril Smrkolj je v svojem pozdravnem govoru
poudaril, da smo Slovenci narod, ki se zaveda
svojih korenin, ki izhajajo iz kmetijstva, oziroma
kmetstva. Po njegovem se mora Slovenija ob
pogajanju za vstop v Evropsko unijo boriti za
obdelano slovensko zemljo in za vse kmete ter
poskrbeti, da bo" slovenski porabnik lahko kupo-
val tudi slovensko hrano. Hkrati pa je treba
odpreti možnosti tujemu kapitalu in konkurenci.
Sejem je odprl predsednik državnega sveta
Tone Hrovat, ki je v svojem nagovoru med
drugim povedal, da kaže letošnja prireditev nove
poudarke v kmetijstvu, živilstvu in podeželju.
■■■■■■■■■■Ml LUDVIK KRAMBERGER
□
KULTURA
Veronilcina nagrada
Kraškemu narcisu
Priznanje za najboljšo pesniško zbirko je prejel Josip Osti
mmmmmmmmmumtammm
v ponedeljek je bila v dvo-
rani Celjskega doma v Celju
slovesna podelitev letošnje
Veronikine nagrade za naj-
boljšo pesniško zbirko, ob-
javljeno v zadnjem letu v
Sloveniji, ki jo je tudi tokrat
organiziralo celjsko podjetje
Fit Media v sklopu Poletja v
Celju - knežjem mestu.
■OBanHHHnaHHnHBiB
Mestna občina Celje in
Društvo slovenskih pisateljev
sta Veronikino nagrado za naj-
boljšo pesniško zbirko v Slo-
veniji doslej podelila dvakrat.
Leta 1997 jo je za pesniško
zbirko Razglednice za Darjo
prejel Iztok Osojnik, v letu
1998 pa jo je za pesniško zbir-
ko Kašmir dobil Aleš Šteger.
Letošnja žirija, ki so jo sestav-
ljali predsednik France Vur-
nik ter Jurij Kovič in Jurij
Hudolin, je iz širšega izbora
pesniških zbirk, ki so bile ob-
javljene od junija 1998 do ju-
nija 1999, v ožji izbor uvrstila
pet pesniških zbir in sicer:
zbirko Odtisi Nika Graufena-
uerja. Kraški narcis Josipa
Ostija, Upočasnitve Toneta
Pavčka, Pesek v pesem Bine
Štampe Žmavc in Dol dol Da-
neta Zajca. Po uvodnem na-
govoru predsednika društva
slovenskih pisateljev Evalda
Flisarja in direktorja podjetja
Fit Media Jožeta Volfanda, je
član žirije Jurij Kovič razgla-
sil ime letošnjega lavreata. Ve-
ronikino nagrado za leta 1999
je za zbirko Kraški narcis pre-
jel Josip Osti, pesnik, ki je po
rodu Sarajevčan, zadnja leta
pa živi in ustvarja v Sloveniji.
»Josip Osti je izdal že več pe-
sniških zbirk, v Kraškem nar-
cisu pa so zbrane pesmi, ki jih
je avtor napisal v slovenščini
oziroma v svojem drugem je-
ziku, ki ga je zelo dobro spre-
jel,« so v obrazložitvi ob pode-
litvi letošnje Veronikine na-
grade zapisali člani žirije.
»Zbirka Kraški narcis je za slo-
vensko pesniško ustvarjalnost
poseben in enkraten pojav.
Pesnik, ki je po izvoru predni-
kov slovenskega rodu, je do-
slej pisal v bosanskem jeziku
in veliko prevajal iz slovenšči-
ne v bosanščino. Kraški narcis
je njegova prva zbirka, napisa-
na v slovenščini, doživljajsko
in izpovedno pa izvira iz To-
maja, kjer si je pesnik v zad-
njih letih postavil nov dom. V
njegove pesmi se še vedno vri-
vajo refleksi in bolečine vojne-
ga razdejanja v rodnem Sara-
jevu in Bosni,« je ob razglasi-
tvi nagrajenca povedal Jurij
Kovič in dodal, da je Ostijeva
pesniška govorica sporočilno
neposredna, lirično in fanta-
zijsko razgibana, iz vsakda-
njosti in navadnih dni ustvarja
igrivo lirično refleksijo.
Podelitvi letošnje Veroniki-
ne nagrade ob pot so organi-
zatorji pripravili tudi literarni
večer, ki so ga poimenovali
Križemsvet gredo stopinje. Na
njem so svoje pesmi brali Bi-
na Štampe Žmavc, Tone Pav-
ček, Josip Osti, Dane Zaje,
Niko Črafenauer, Marko
Kravos, Iztok Osojnik in Aleš
Šteger. Letošnjemu lavreatu
je nagrado podelil župan
Mestne občine Celje Bojan
Šrot, ki je poudaril izreden
pomen te prireditve za Celje,
Josip Osti, avtor zbirke, ki je
bila razglašena kot najboljša,
pa je prejel nagrado v vredno-
sti 600 tisoč tolarjev in poseb-
no listo Mestne občine Celje.
Ob koncu je spregovoril še
predstavnik sponzorja Gore-
nje, dr. Emil Roje, s klavirsko
spremljavo pa je prireditev
spremljal pianist Emil Glav-
nik.
NINA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
Dobitnik letošnje Veronikine nagrade za pesniško zbirko
Kraški narcis je Josip Osti. Nagrado mu je podelil župan
Mestne občine Celje Bojan Šrot.
vrnitevgalaksue
Mrk, knjige in plaža
Najzgodnejši so prihajali že
ob sončnem vzhodu. Poiskali
so si udobne prostore, globo-
ko zadihali in pričeli. Nasled-
nja runda je prihajala okrog
osmih. Našli so si prostor kar
se da stran od najzgodnejših,
vendar še vedno udoben.
Glavnina je prihajala dve uri
kasneje. Do tedaj spokojno ti-
šino so zmotili klici nevzgoje-
ne mularije in pritajeni siki že
navsezgodaj obupanih star-
šev. Ko so se končno umirili in
pomočili svoja telesa, nekateri
le svoje ude, v slanico, so tudi
oni pričeli. Ob pol dvanajstih
so prispeli še zadnji in se zri-
nili med tiste, ki so se že udo-
mačili, ki so bili že globoko
notri. Ki so zabredli oziroma
zagreznili. Ven so pokukale
včasih samo glave, iz katerih
je mimoidoči pasant zaznal le
eno, v teh viharnih časih tako
tuje občutje: nirvansko spo-
kojnost, ki vodi samo v srečo.
Če si jih dobro pogledal od
blizu, si opazil, da imajo vsi
do zadnjega v posesti dve ne-
navadni stvari: zatemnjena
očala kot najbolj tajni agenti, v
rokah pa knjige. Najrazličnej-
ših formatov in debelin, v naj-
različnejših jezikih. No, tisti
bolj fini so držali v rokah časo-
pise in ilustrirane revije, a taki
so bili v manjšem številu.
Točno ob poldne, iz modrine
neba je bili slišati Moricconeje-
ve trobente, ki niso obetale nič
dobrega, se je na plažo pripe-
ljal tip s kolesom s prikolico.
Ostro je zavrl, si nataknil oča-
la in se zazrl v nebo. Zrl je
natanko 4 minute 30 sekund.
Potem je dvignil ponjavo svoje
prikolice, da so se pokazale
vrste lepo zloženih knjig, vzel
v roke megafon ... endvatri,
endvatri ga je preskusil in na-
ravnal jakost: »Drage plažar-
ke, cenjeni plažarji, ljubi pla-
žarčki. (Govoril je v več jezi-
kih, zaradi tegale časopisa ga
navajam samo v slovenščini.)
K vam me je napotila Vaša
dobra knjižnica. Vem, da bi
vam v teh okolnostih bolj pri-
jal sladoled ali kaka hladna
pijača, vendar boste z malo
vaše vključene domišljije uspe-
li okusiti tudi
takšne zemeljske
radosti. Vaša
knjižnica vam
pač lahko ponu-
di le tisto, kar ima, vendar
vedite, da tudi v tem apokalip-
tičnem momentu ni pozabila
na vas. Kar dokazuje, da tudi
vedno misli na vas.« Sledil je
dramatični trenutek tišine, ki,
kot vsi taki trenutki, lahko
napove samo dvoje: vihar ali
bonaco. Ampak trenutek je še
kar trajal in vse je kazalo na
brutalni razplet.
In res. Z desne se je pojavil
čuvaj plaže v dolgih modrih
hlačah in preozki majici, iz-
pod katere so se bohotile miši-
ce mužjaka, z mobitelom v
roki. »Čuj ti, kreten, idi lepo v
svojo faro ponujat knjige in
nehaj težit. Al' pa si natakni
očale in gledi v sonce.«
Tip je pokril svojo prikolico,
se nemo priklonil in odkolesa-
ril v levo ven iz kadra. Čudak,
je zaklical mužjak za njim.
No, sonce je medtem že mrk-
nilo, prigode pa je itak že čez
zvrhan lonec in je mora biti
enkrat konec.
Bibelj
zapisovanja
Slabi svetovalci
še vedno smo v mesecu av-
gustu. Oziroma drugače; spet
je avgust. In spet so verniki
obhajali praznik Marijinega
vnebovzetja. Vse lepo in
prav. In spet se je zgodilo
Brezje. Saj veste, to je tista
gorenjska vasica, v kateri do-
muje Brezjanska Marija, ki
se iz cerkvene ikone utegne
spremeniti v pop ikono. Prav-
zaprav v ročk zvezdo. Ja.
Brezje so postale takorekoč
eno veliko ročk and roll pri-
zorišče. Še večje, kot je tisto v
Velikih Žabljah na Primor-
skem. Z odra na Brezjah od-
mevajo zvoki. Odmevajo be-
sede. Z odra na Brezjah se
sliši bolj glasno in bolj močno
kot z odra na Wembleyu. na
katerem so pred petnajstimi
leti Bob Geldof in njegova
druščina nagovarjali svet, da
naj nekaj končno že stori, da
se ustavi lakota v posamez-
nih delih tega sveta.
Ja, z odra na Brezjah doni-
jo zvoki, b učijo besede, ki
Slovence nagovarjajo k sek-
sualni strpnosti, ki slovenske
državljane prvega razreda,
se pravi tiste, ki pravilno ve-
rujejo, ki se štejejo me'd pri-
padnike rimsko-katoliške
cerkve, pozivajo k temu, da
bi zaplodili še kakšnega otro-
ka več, pri čemer je najmanj
pomembno to, kako bo ta
otrok več sploh preživel. In
potem; z odra na Brezjah se
sliši glas o šoli, ki to ni. O
šolskem sistemu, kije menda
slab, ker v učilnice ne pripu-
sti duhovnikov.
Ja, brezjanski oder je ne-
verjetno akustičen. No ja, kot
vsi zvoki, se tudi brezjanski
utišajo, kar je povsem narav-
no. toda dokler zvenijo, so
zelo glasni. Doneči. Bobneči.
Ampak, saj poznate tisti pre-
govor: »Pes, ki laja, ne gri-
ze!« In o tem pripoveduje tu-
di ena izmed osnovnih lekcij
sodobnega PR-a. Sodobnih
načel, po katerih se ravnajo
stiki z javnostjo. Kdor v vodo
meče velike kamne samo za-
to, da bi bolj špricnilo, se bo
kmalu utrudil. In velikih
kamnov mu bo tudi kmalu
zmanjkalo. Z majhnimi ka-
menčki pa je mogoče špricati
v nedogled. Ja, otroci bi znali
povedati, da je tisto »vodno
žabico«, ko kamenček poska-
kuje na vodi in odmeva, mo-
goče doseči le z majhnimi ka-
menčki. No ja. takimi bolj
ploščatimi.
Kaj hočem povedati? Pred-
vsem to. da so besede, ki jih
je verujočim slovenskim dr-
žavljanom namenil nadškof
dr Franc Rode, zame kot ne-
verujočega povsem nepo-
membne. Da se najbrž res
zelo dotaknejo tistih, ki veru-
jejo. Da pa je tudi to povsem
nepomembno. Ker tistih, ki
so prepričani, ki so odločeni,
ni treba več prepričevati. Tre-
ba je prepričati tiste, ki niso
prepričani. Ki niso verujoči.
Teh pa s tako bombastičnimi
besedami, kakršne so tudi
letošnjega 15. avgusta bobnele
z brezjanskega odra, ni mogo-
če. Še več, tako bombastične
besede tiste, ki bi jih bilo treba
prepričati, celo odvrnejo. Kar
nas napeljuje na naslednje:
nadškof dr Franc Rode še ni
slišal za »službo za stike z
javnostmi«. In spet; ker prvo
najbrž ne drži. ker je dr Franc
Rode vsega spoštovanja vre-
den razumen človek, ker dr.
Franc Rode s tako službo goto-
vo razpolaga, bo moral pod
nujno zamenjati ljudi, ki mu
svetujejo, kako in s katerimi
besedami naj nastopi v širši in
s tem v laični javnosti. Vse
dotlej bodo njegove besede do-
nele v prazno. Kljub najbolj-
šim namenom. V kar trdno
verjamem. In v kar je vsakdo,
ki se je imel priložnost z njim
osebno pogovarjati, tudi pre-
pričan.
Piše: TADEJ ČATER
komentiramo
Pesek v Celje
Podelitev Veronikine nagra-
de, ki je bila v ponedeljek v
Celju že tretjič, je nedvomno
ena najpomembnejših dogod-
kov, ki ime Celja - knežjega
mesta ponaša po vsej državi.
Da je lavreat letos postal Josip
Osti, Sarajevčan po rodu. ki
zadnja leta živi in ustvarja v
Sloveniji in da je nagrado pre-
jel za pesniško zbirko, ki jo je
napisal v svojem drugem jezi-
ku. je vsekakor lepo. Člani ko-
misije so tako pokazali svojo
kulturniško odprtost in se ob
tem poklonili pomembnemu
literarnemu ustvarjalcu, ki je
leta 1994 med drugim prejel
tudi nagrado Vilenica. je lite-
rarni kritik Radia Slovenija,
izdal je že trinajst pesniških
zbirk, pa tudi slovenski jezik je
očitno zelo dobro ponotranjil.
Vendar je bila letos med pe-
timi avtorji, ki so se uvrstili v
ožji izbor za dobitnika Veroni-
kine nagrade tudi celjska pe-
snica Bina Štampe Žmavc. Av-
torica številnih otroških pe-
smi, operet in kar nekaj knjig,
ki je letos prvič izdala zbirko
petdesetih sonetov za odrasle.
Jože Volfand, direktor podjetja
Fit Media. ki mu gre za idejno
zasnovo in kakovostno organi-
zacijo prireditve sicer vse priz-
nanje, je Bino Štampe Žmavc
med govorom posebej pohva-
lil, eden od kritikov je njeno
pesniško zbirko označil za slo-
vensko literarno klasiko. Ko je
Bina med literarnim večerom
ob podelitvi letošnje Veroniki-
ne nagrade povedala svojo pr-
vo pesem, ji je občinstvo nav-
dušeno zaploskalo, tako da je
bila skoraj primorana nadalje-
vati in povedati še en sonet. Za
svoj veliki »celjski« dosežek je
med prireditvijo prejela tudi
šopek, kar je za kakovostno
avtorico in umetnico, ki je v
dolgih letih svojega ustvarja-
nja že vse prevečkrat ostala
prezrta, gotovo lepo priznanje.
Vendar Veronikine nagrade,
nagrade, ki jo podeljujejo Ce-
ljani. Bina Štampe Žmavc. če-
prav je to gotovo pričakoval
marsikdo od tistih, ki so zbir-
ko Pesek v pesem prebrali, ni
prejela. Pri tem sta ji bili v
oviro vsaj dve dejstvi. Prvič to.
da je ženska in drugič, da je
Celjanka. Rahločutna pesnica,
ki ob koncu prireditve ni mo-
gla skriti solza. je._ vsaj po
glasnem aplavzu, ki ji ga je
občinstvo namenilo tudi ob
koncu prireditve sodeč, gotovo
moralna dobitnica priznanja
za najboljši pesniški dosežek
letošnjega leta. Tako je bilo
mogoče soditi tudi po besedah
celjskega župana Bojana Šro-
ta. ki je v govoru čestital zma-
govalcu in hkrati še posebej
omenil njen umetniško-literar-
ni dosežek, ki v tovrstni slo-
venski literaturi gotovo pome-
ni nekal izjemnega. Sploh pa
je Bina Stampe Žmavc za svojo
pesniško zbirko, s katero se je
uvrstila v najožji izbor pesni-
kov za letošnjo literarno na-
grado. gotovo izbrala pravi na-
slov. Pesek v pesem. Tokrat ga
je. ne da bi si to zaslužila, žal
dobila naravnost v srce.
NINA MARUŠKA SEDLAR
KULTURA
□
Evropska slava
glasbene Podsrede
Peto leto glasbenih seminarjev Kozjanskega parka - Svetovno znana imena na gradu Podsreda
Zavod Kozjanski park iz
Podsrede je za ta teden pripra-
vil glasbeni seminar za klavir,
ki ga bodo zaključili z nedelj-
skim zaključnim koncertom,
V preteklih tednih so se zvrsti-
li seminarji za violino, klasič-
ni saksofon ter pozavno.
Seminar za klavir vodi prof.
Arbo Valdma iz Estonije, preda-
vatelj visoke šole za glasbo v
nemškem Koelnu, ki mu poma-
gata asistenta Christiane Frucht
ter Peter Zoltan, oba iz Koelna.
Prof. Valdma, ki je vodil približ-
no petdeset mojstrskih semi-
narjev po vsej Evropi (posnel je
več plošč ter nastopal tudi na
televizijskih postajah), je v ne-
deljo zvečer z asistentko nasto-
pil na koncertu v atriju gradu
Podsreda. Mlada Fruchtova je
na različnih tekmovanjih preje-
la najvišja priznanja.
Poleg petnajstih študentov
klavirja ter dijakov srednjih
glasbenih šol iz Luksemburga,
Albanije, Jugoslavije, Hrvaške
in Slovenije je prisotnih tudi
nekaj stalnih poslušalcev, pro-
fesorjev iz različnih slovenskih
in hrvaških glasbenih ustanov.
Takšen mojstrski tečaj zahteva
seveda zelo veliko glasbenega
predznanja. Zavod iz Podsrede
ga je pripravil v sodelovanju z
glasbeno šolo iz Krškega.
Dobro obiskani so bili tudi
seminarji v preteklih tednih. Se-
minar za violino je vodil Gorjan
Košuta iz visoke šole za glasbo
v Koelnu, za klasični saksofon
prof. Claude Delangle s pariške-
ga konzervatorija. Delangle je
prvi človek saksofona v Franci-
ji, ki poučuje tudi v ZDA, Rusiji,
Koreji ter Japonski ter nastopa
po vsem svetu. Delanglu sta v
Kozjanskem parku pomagala
Matjaž Drevenšek in Dejan Pre-
šiček, oba iz ljubljanskih glas-
benih ustanov. Na seminarju za
pozavno, ki je bil v tem mesecu,
je imel prvo besedo Branimir
Slokar, ki se je predstavil z med-
narodnim Kvartetom pozavn
Slokar tudi v grajskem atriju
Podsrede.
Letošnjih mednarodnih se-
minarjev, ki jih pripravlja Koz-
janski park peto leto zapored,
se je udeležijo nad 80 udeležen-
cev, tudi iz Švice, Avstrije, Itali-
je in Nemčije. Za tukajšnje izo-
braževanje izvejo iz različnih
informacij, ki jih pošiljajo iz
Kozjanskega parka po vsej
Evropi ter so objavljene med
drugim v katalogu DAA.
Helena Rožman, ki ima v
podsredškem zavodu na skrbi
glasbeno dejavnost pravi, da je
letos še več slušateljev kot so jih
pričakovali, zelo zadovoljni so
tudi z visoko ravnijo ter pozor-
nostjo javnosti. Na javne semi-
narske koncerte v grajskem atri-
ju prihajajo poslušalci iz bližnje
in daljne okolice, vse do Ljub-
ljane in Prekmurja, pa tudi iz
okoliških zdravilišč.
BRANE JERANKO
prireditve
r ^ KONCERTI I
Koncerti
Grad Tabor Laško 27. 8. ob
20.30 koncert klasične glasbe
flavtistke Irene Grafenauer in
klarinetista Mata Bekavca.
Kristalna dvorana Rogaš-
ka Slatina 26. 8. ob 20.30
koncert Komornega zbora Ave
iz Ljubljane, 28. 8. ob 20.30
revija v standardnih in latin-
sko-ameriških plesih, 30. 8. ob
20.30 koncert flavtistke Eve
Škrinjarič in pianistke Svetla-
ne Sokolove.
Mladinski center Celje 28.
8. ob 21.30 koncert skupin
Tiffany, Planet groove in dru-
gi-
RAZSTAVE
Dom krajanov Andraž 28.
8. ob 14. uri razstava kulinari-
ke in prikaz starih običajev ob
prireditvi Družina poje.
Savinov likovni salon Ža-
lec Janin Klemenčič, do 27. 8.
Galerija Hest France Slana.
Muzej novejše zgodovine
Celje - fotografski atelje Josipa
Pelikana.
Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski, do 30. 11.
Osrednja knjižnica Celje -
avla. Porečje Savinje - ga do-
volj poznamo?, do 30. 9.
Likovni salon Andreja
Džakušič, do 27. 8.
Avla hotela Dobrna Vladi-
mir Renčelj, do 3. 9.
Galerija Grad Slovenska
Bistrica Zvonka Požun.
Atrij - kult. klub Ivana
Cankarja akad. slikar in kipar
Anton Herman.
Galerija Štekl Nazarje mu-
zejske zbirke.
Osnovna šola Ljubno Liza
Lik.
Mestna galerija Šoštanj
Drago Mazej in Dominik Pe-
jovnik.
Mladinski center Celje Na-
taša Himmelreich.
OSTALO
Športno igrišče Andraž 29.
8. ob 14.30 prireditev Družina
poje.
Stari grad 29. 8. ob 22. uri
finale festivala Celje-mesto
mladih.
Pravo ozračje za
Jezusa
v nedeljo, 29. avgusta, bo na
Glavnem trgu v Celju premier-
na uprizoritev mini spektakla
z naslovom »Kje je Jezus?«,
avtorjev Andreje Jezernik in
Vladimirja Torova, ki bo pred-
stavo tudi režiral. Igro bo
uprizorila gledališka sekcija
Kulturnega društva Alma Kar-
lin.
Andreja in Vladimir, ki sku-
paj delata dve leti, sta s svojo
ustvarjalnostjo in smislom za
humor navdušila Celjane že
lansko leto s predstavo »Kje ste
Celjski?«. V mrzličnem pričako-
vanju novega tisočletja in dom-
nevnega konca sveta sta mlada
avtorja letos napisala nov sce-
narij za komedijo »Kje je Je-
zus?«. Idejo sta, pravita, dobila
po naključju za Savinjo.
Komedija prikazuje življenja
štirih tipičnih predstavnikov
naše družbe: mamino mazo,
intelektualca, džankija in delav-
ca, ter Boga. ki po dva tisoč letih
ugotovi, da je čas, da se mu na
Zemlji znova rodi sin, s katerim
bosta osvojila svet. V predstavi,
ki sta jo denarno podprla Mest-
na občina Celje in Ustvarjalni
pristan, igrajo glasbene skupine
Horse Control, Kajmak, Elabier
in Delo na črno.
Andreja, ki je študentka pri-
rherjalne književnosti v Ljublja-
ni, in Vladimir, zaposlen v raču-
nalniškem podjetju v Celju,
imata tudi v prihodnje veliko
načrtov. Oba rada pišeta scena-
rije in se ukvarjata z re-ijo, če pa
bo dovolj zbranega denarja, bo-
sta posnela tudi film. V načrtu
imata ustanovitev šolske impro
lige in uličnega gledališča v Ce-
lju. Z igro »Kje je Jezus?« bi se
rada predstavila tudi v Postojn-
ski jami. V naslednjem letu Ido-
sta izdala skupno pesniško
zbirko' in napisala scenarij za
novo igro, ki bo najverjetneje
spet komedija. Nato pa se bosta
odpravila na Triglav, skupaj s
prijateljem Mičem, njunim ti-
him duhovnim vodjo.
Občinstvo z navdušenjem
sprejema njuna dela, čeprav sta
avtorja mnenja, da je Celjane in
Celjanke potrebno vedno pre-
več vztrajno vabiti na gledališke
predstave. Predvsem sta razo-
čarana nad mladimi, ki se še
vedno raje odločajo preživeti
svoj prosti čas pred televizijo in
ki v kulturnih stvaritvah prema-
lo sodelujejo.
URŠKA KRISTAN
Hodi z rokami
Pred kratkim je izšla biografija Mirka Le-
bra z naslovom Hodim z rokami, ki jo je njen
pisec Ivan Sivec uvrstil v svojo zbirko Slo-
venskih legend. Pisatelj se je honorarju po-
polnoma odrekel in je delo v celoti podaril
svojemu junaku, invalidu Mirku Lebru.
To je zgodba o človeku, ki mu je pred 27 leti
vlak odrezal obe nogi, kljub temu pa se je ta z
izredno voljo in požrtvovalnostjo ponovno
vključil v življenje. Deset let po rehabilitaciji se
je začel aktivno ukvarjati s športom in dosegati
tudi izjemne uspehe. Prvemu vzponu po rokah
na Ojstrico so sledili številni alpinistični vzponi
še na druge vrhove doma in po svetu, nazadnje
je pred štirimi leti osvojil celo 5800 metrov
visoko Pisco v Južni Ameriki. Kmalu bi rad
objel vrh Materhorna. Pri vzponih na rokah mu
pomagajo člani Alpinističnega kluba Planika iz
Zgornje Savinjske doline. »V hribe ne hodim
zato, da bi padel dol, temveč da bi .lahko ob
vrnitvi v dolino povedal, kako lepo je na vrhu,«
pojasni svoje napore žilavi Mirko.
V evropsko zgodovino se je vsekakor zapisal
kot^prva oseba, ki je osvojila streho Evrope,
Mont Blanc, na rokah. Kot junak je predstav-
ljen v slovenskem alpinističnem filmu Brez.
Pred tremi leti Te bil nosilec olimpijskega ognja
v Atlanti, sicer pa pogosto sodeluje na različnih
maratonih na vozičku. Še le-
tos ima v načrtu maraton za
varnost otrok v prometu na
poti v šolo, ki ^a bo vozil od
Dravograda do Čateža.
Sivec je v knjigi predstavil
celotno življenjsko zgodbo
Mirka Lebra, od srečnega
otroštva, nesreče, rehabilitaci-
je pa do številnih športnih us-
pehov. »Življenje je v bistvu
ena sama velika triglavska ste-
na, ki jo je treba čimbolj pre-
vidno in dosledno preplezati
prav do vrha...zaradi sebe in
tudi zaradi drugih, ki si morda
tega ne bi upali storiti,« za-
ključuje pisatelj življenjsko
zgodbo, ki naj bi bila za
vzgled tako zdravim kot tudi
invalidom.
ALEKSANDRA MAČEK
eMJ Foto: GREGOR KATIČ
Junak Mirko Lebar s knjigo o svojem
življenju.
Družina poje '99
Organizacijski odbor Kulturnega društva Andraž pospeše-
no pripravlja vse potrebno za 16. pevski praznik slovenskih
družin Družina poje, ki bo 29. avgusta, ob 14.30 uri, na
igrišču v Andražu nad Polzelo.
Nastopilo bo 20 družin iz vseh slovenskih pokrajin in zamejstva.
Letos so prvič ta kulturni praznik pod Goro Oljko razširili na dva
dneva. Tako se bodo uvodne prireditve pričele dan prej, ob 15. uri, s
prikazom Andraža na kulinaričnem, gostinskem, turističnem in
lovskem področju, ob 16. uri bo ogled krajevnih kulturnih in
turističnih znamenitosti, ob 18. uri pa srečanje kulturnih in športnih
skupin iz sosednjih krajev z družabnim srečanjem. T. TAVČAR
Narodni dom 26. 8. ob
20.	uri koncert opernih arij
mezzosopranistke Svetlane
Serdar.
Krčma pri Zamorcu 26.
8. ob 21. uri pop v živo.
Šmartinsko jezero od
27. do 29. 8. ob 15. uri
»Žabarski vikend«.
Hermanovo gledališče -
otroški muzej 28. 8. ob 10.
uri Pepelka, teater Atelje
313 iz Bolgarije.-
Mladinski center Celje
27. 8. ob 20. uri »Totems«
moderni ples.
Likovni salon in trg
Celjskih knezov 27. 8. ob
21.	(do 9. ure zjutraj) »Mo-
droRdeča Mediana«, vi-
zualno-zvočni ambient
dveh avtorjev, ' kiparjev
Boštjana Drinovca in To-
biasa Putriha.
Glavni trg Celje 28. 8.
od 9. do 12. ure narodni
plesi in običaji, 29. 8. ob 20.
uri premiera mini spekta-
kla »Kje je Jezus?«
Stari grad 28. 8. ob 12.
uri srednjeveški dan na Sta-
rem gradu.
Atrij Majolka 1. 9. ob
20.30 Pesmi štirih - pesniki
se predstavijo: Kajetan Ko-
vič, Janez Menart, Tone
Pavček in Ciril Zlobec.
Plesna kolonija v Piranu
V teh dneh se v Piranu odvija že enajsta tradicionalna
plesna kolonija, ki se je udeležujejo od deset do dvajset let
stari ljubitelji plesne umetnosti iz cele Slovenije.
Letos je poudarek na klasičnem baletu, plesnem gledahšču
in karakternem plesu. Mlade poučujeta pedagoginja srednje
baletne glasbene šole iz Maribora Valerija Helena Krieger in
vodja Plesnega teatra Igen Studia za ples Celje Igor Jelen, ki
je tudi organizator prireditve.
Z današnjim dnem je začel Studio za ples Celje vpisovati
nove člane. Sprejemajo otroke od četrtega do dvajsetega leta
starosti, pa tudi odrasli se lahko do 25. septembra vpišejo v
oddelek rekreacije (informacije po telefonu: 063/453-440 in
063/4910780).	A. M.
Citrarski
festival
Festival Prešmentane citre,
na katerem se bodo že enajstič
Srečali najzanimivejši in naj-
boljši citrarji, ljudski pevci in
godci, bo jutri, 27. avgusta, ob
19. uri, na Starem trgu v Vele-
i^ju. Če bo vreme slabo, bo
Prireditev v velenjskem gasil-
skem domu.
K.L.
10
KULTURA
Citrarji na Kopitniku
Planinsko društvo iz Rimskih Toplic bo to soboto, 28.
avgusta, že devetič pripravilo srečanje citrarjev na Kopit-
niku. Na prireditvi, ki jo imenujejo Popoldne ob citrah,
poleg znanih citrarjev pričakujejo tudi veliko ljubiteljev
tovrstne glasbe.
Organizatorji so letos v prijazno dolino pod kočo na
Kopitniku povabili Miho Dovžana, Karlija Gradišnika, Moni-
ko in Alenko Heričko ter Dejana Praprotnika, ki je na
letošnjem citrarskem tekmovanju v Grižah pridobil naziv
mojster s citrami. Na srečanje bodo prišli tudi manj znani
umetniki in ljudski godci.
Letošnje, že deveto srečanje, ki je se bo uradno pričelo ob
14. uri, je zagotovo dokaz, da v teh krajih citre ne bodo šle v
pozabo. Za to je med drugim poskrbel tudi profesor Peter
Napret, sicer »duša« citrarskih prireditev na Kopitniku, ki že
vrsto let vzgaja mlade citrarje, za učenje tega instrumenta pa
je izdal tudi učbenik.	JI
Zarja vabi
Amatersko gledališče Zarja Trnovlje - Celje je edino
amatersko gledališče v celjski mestni občini, ki redno
deluje že vse od ustanovitve leta 1946 in želi tudi v prihod-
nje spreminjati, pomlajevati in urejati svoje vrste, zato vabi
pred novo sezono tudi nove delavoljne entuziaste, prijatelje
gledališča!
Kdor se želi preizkusiti na razmeroma dobro urejenem odru
kot igralec, odrski ali tonski mojster, morda pa kot aktivni
član, se lahko prijavi po telefonu 32-313 (številka je tudi fax) ali
elektronski pošti na naslov: kud-zarja.trnovlje@guest.arnes.si.
Začetek sezone je prve dni septembra.	ŠŽ
Moderni ples na Starem gradu
Predstava modernega plesa Totems, ki je bila minulo
soboto na celjskem Starem gradu, je kljub hladnemu
vremenu privabila lepo število ljudi.
Koreograf in plesalec Jure Lukaščik je tako predstavil svoje
delo in v času prireditve Poletje v Celju, knežjem mestu
celjskemu občinstvu z modernim plesom ponudil nekaj
popolnoma novega. Idilično okolje gradu je tako zaživelo z
estetsko igro mladega umetnika.	U. K.
Umetnost za mlade
Na otvoritvi festivala Celje - mesto mladih se je zbrala le pešcica ljudi, vec jih obiskuje prireditve
Otvoritve mladinskega fe-
stivala Celje - mesto mladih,
ki je bila minulo nedeljo v
Mladinskem centru Celje, se
je udeležilo le okoli dvajset
ljudi. Občutno več, okoli
120, si jih je ogledalo pred-
stavo Kje so Celjski, ki so jo
po otvoritvi festivala v celj-
skerri mestnem parku zai-
grali člani KUD Alme Karlin.
Dan pozneje se je začelo
dogajanje po napovedanem
programu, ki so ga pripravili
sodelavci Mladinskega cen-
tra Celje v sodelovanju s Klu-
bom študentov celjske regi-
je, neodvisno listo Mladi za
mlade ter člani KUD Alme
Karlin in KO Muzikafe. Do-
kazovanje, da mladi v Celju
niso tako brez prihodnosti,
kot morda kdo misli, jim v teh
dneh uspeva. Pripravljajo li-
kovne in gledahške delavnice,
koncerte, glasbene priredi-
tve. Sredi Celja so postavljene
kovinske konstrukcije, na ka-
4ere umetniki - akademiki iz
Ljubljane in Maribora - iz sta-
rih, odpadnih materialov us-
tvarjajo strip. Pod okriljem li-
ste Mladi za mlade vsak dan
pripravljajo modno fotograf-
sko delavnico.
Za plesno področje pri
KŠCR skrbi Jure Lukaščik,
kateregik plesna predstava
Totems je bila na celjskem
gradu premierno uprizorjena
v soboto, še enkrat pa si jo
lahko ogledate v petek, 27.
avgusta, ob 20. uri v dvorani
Mladinskega centra Celje.
Vsak dan, razen v sredo, je v
mestnem parku gledališka
predstava v organizaciji MCC,
Impro liga pa bo vsak dan,
razen v petek, ob 21. uri pri-
pravila ples v prostorih Mla-
dinskega centra Celje.
Ysak dan festivala so orga-
nizirane tudi posamezne pri-
reditve; pričele so se v torek,
24. avgusta, ko je bila v prosto-
rih MCC uprizorjena lutkovna
predstava. Včeraj, v sredo, je
bila v Hermanovem brlogu ot-
voritev razstave del delavnice
za najmlajše, danes, v četrtek
ob 16. uri bo v MCC razstava
likovnih del kolonije, ob se-
demnajstih pa se bo pričela
lutkovna predstava v organi-
zaciji liste Mladi za mlade. V
petek, 27 avgusta, ob 14. uri se
bo na igrišču pred Gimnazijo
Celje Center pričel turnir trojk,
imenovan Zmagaj mo za otro-
ke, katerega izkupiček bo to-
krat namenjen celjskemu
Kriznemu centru za mlade, ob
20. uri pa bo v MCC uprizori-
tev plesne predstave Totems.
Predzadnji dan festivala, v so-
boto, 28. avgusta, bo od deve-
tih do poldneva na Glavnem
trgu v Celju predstavitev na-
rodnih plesov in običajev; obi-
skovalci si bodo lahko ogledali
nastope folklornih skupin iz
Laškega, Celja in Šempetra.
Okoh 14. ure se bo pred Gim-
nazijo Celje Center pričel tek,
imenovan Celje 99, od dvajse-
te do druge ure zjutraj pa bo v
atriju Mladinskega centra Ce-
lje festival Musicafest, ki ga
pod okriljem liste Mladi za
mlade pripravljajo pri Kultur-
nem društvu Muzikafe.
Letošnji festival, ki ga bodo
sodelavci Mladinskega centra v
sodelovanju z drugimi mladin-
skimi organizacijami in Mest-
no občino Celje prihodnje leto
skoraj zagotovo ponovili, se bo
zaključil v nedeljo, 29. avgusta,
ko bodo člani KUD Alme Kariin
na Glavnem trgu v Celju pre-
mierno uprizorili spektakel z
naslovom Kje je Jezus?, zaklju-
ček festivala pa se bo nadalje-
val na celjskem starem gradu,
kjer bodo ob dvaindvajsetih
nastopili člani zasedbe Big
Bend iz Krškega.
■HMMI NINA M. SEDLAK
Člani KUD Alma Karlin. ki so ob otvoritvi festivala Celje - mesto mladih v mestnem parku
zaigrali predstavo Kje so Celjski in med občinstvom naleteli na zelo dober odziv.
Velenje v znamenju Kunigunde
Na Festivalu mladih kultur se bo zvrstilo več kot 30 različnih kulturnih in glasbenih dogodkov
V mestu priložnosti, kot mu radi rečejo
lokalni politiki, v Velenju, se bo v soboto
pričel Festival mladih kultur Kunigunda
'99. Vse do 4. septembra se bo na različnih
prizoriščih, med katerimi je povsem novo
skoraj apokaliptično okolje stare elektrarne
na Starem jašku velenjskega Premogovni-
ka, zgodilo skoraj 30 različnih dogodkov, ki
jih bodo ustvarili predvsem mladi. Zato to ni
mladinski festival, ampak festival mladih
kultur, ki je dobil ime po velenjski grajski
čarovnici, o kateri v Šaleški dolini še vedno
kroži veliko legend.
Festival bo nekakšno nadaljevanje in krep-
ka nadgradnja Dnevov mladih in kulture, ki jih
je ob izteku, meseca maja vse od leta 1990
pripravljal lokalni študentski klub ŠŠK. Festi-
val je bil najprej eno, pozneje dvo, zadnja leta
pa trodnevni. Tik pred desetletnico študenti
niso več zmogli finančno pokriti vseh dogod-
kov, ki jih je bilo iz leta v leto več, v mestu pa je
bil ustanovljen tudi Mladinski center. In s tem
se je po besedah mag. Aleša Črniča, pro-
gramskega vodja festivala
Kunigunda '99, pojavila real-
na možnost organizacije še
večjega, kar celotedenskega
festivala. Ob tem poudarja, da
»festival ni omejen na starost-
no mejo. Temelji na mladosti,
svežini, ki ni mišljena genera-
cijsko, fizično, ampak pred-
vsem vsebinsko in idejno.«
Zato so izoblikovali res bogat
program, pri čemer so sledili
več smernicam. Povabili so
predvsem skupine in ljudi, ki
ustvarjajo takšno kulturno-
umetniško produkcijo, ki se
ni ujela v past potrošništva. V
tem tednu dni se bodo pred-
stavili številni kvalitetni us-
tvarjalci, s čimer bi radi obi-
skovalcem ponudili drugačen
pogled na kulturo in umet-
nost, predvsem pa veliko
možnost izbire.
Zato se bo festival v soboto
pričel v središču mesta, na
Cankarjevi, kjer bo Bilka Ba-
loh ob 9. uri pričela »porisava-
ti« telesa. Ob 11. uri bo nastopil
cirkusant Ali z najmanjšim le-
tečim cirkusom, ob 12. pa bo v
mestu izbruhnila epidemija
kuge v izvedbi sanitetne udar-
ne službe gledališča Ane Mo-
nroe. Prvi od serije koncertov,
ki jih bo ponudila Kunigunda,
bo zvečer na velenjskem gra-
du. Nastopajoči? Fetish, The
Stroj, Skytower, Kaoz. Otvori-
tveni žur festivala bo v nedeljo
ob 20. v stari elektrarni, kjer
bo koncert treh odličnih mla-
dih velenjskih glasbenikov De-
jana Tamšeta, Tomaža Lojena
in Jureta Pukla. V ponedeljek
ob 17 uri bo v atriju KSC lut-
kovna predstava za otroke v
izvedbi gledališča Papilu. Ob
19. se bo na Cankarjevi, pred
Kulturnico, pričela promena-
da pred to knjigarno, na kateri
bo pesnik Ivo Stropnik gostil
najboljše udeležence tretjega
mednarodnega festivala »Poe-
zija in vino - Medana '99«, ki
se bo nadaljevala tudi v na-
slednjih dneh. Na velenjskem
gradu se bo ob 20. uri pričela
plesna predstava Nataše Todi-
rac z naslovom »Razen tega
sem zelo vroče krvi in vi ste
zelo lepi«. Uro kasneje bo v
mestu nastopila celjska ekspe-
rimentalna glasbena skupina
Veronica.
Torek bo prinesel nenavad-
no modno revijo mladih slo-
venskih oblikovalcev po izbo-
ru oblikovalke Stanke Blatnik
na Titovem trgu. Koncept
modne revije je odprt različ-
nim oblikam komuniciranja
skozi oblačilo, obenem bo ve-
zan na efekt ^odne gladine,
saj se bo dogajala pri spome-
niku Onemele puške. Nasto-
pila pa bo tudi petčlanska
jazz-rock zasedba Jazoo su-
pesonic, ki preverjeno najbo-
lje učinkuje v živo!
Sreda bo ob 20. spet literar-
no obarvana. Pred Kulturnico
bo svoje pesmi bral eden naj-
boljših mladih slovenskih pe-
snikov Aleš Šteger, z njim bo
tudi Dušan Šarotar. Pred KSC-
jem bo nastopila glasbena sku-
pina Fake, v kateri je zbral svo-
je prijatelje kitarist Igor Leonar-
di, ki ga poznamo kot sousta-
novitelja v začetku osemdese-
tih kultnih Begnagrad in Quate-
briga. Četrtek bo spet literaren,
Kunigunda bo gostila Aleša De-
belaka, v atriju KSC-ja pa bo ob
21. uri multimedijski perfor-
mans z Johnom Cageom, ki ga
izvaja društvo Neon.
V petek popoldne bodo po
dnu velenjskih bazenov drve-
li skaterji, tudi literarna pro-
menada bo, zvečer pa se v
Velenju prvič v zgodovini pri-
pravlja velik rave party. V Sta-
ri elektrarni se bo začel že ob
21. uri, do 7 ure zjutraj pa se
bodo v in na open air flooru
pred elektrarno zvrstili števil-
ni odlični DJ-ji in live acti.
Poseben gost bo DJ Inigo
Kennedy iz Londona, v pople-
savanje pa bodo vabili tudi
Umek, Valentino Kanzyani,
Bizzy, Dojaja, Beni.... V živo
bodo mašine »šraufali« Ran-
dom Logic, Dope Control,
Worm in Digital Overdose.
Zadnji Kunigundin dan bo
prinesel nadaljevanje tekmo-
vanja skaterjev na bazenu,
kjer bo tudi koncert skupin
Klinični testiranci. One Soul in
Two Bodies in Bronxtarz. Od
10. do 12. ure dopoldne bosta
pod velenjsko tržnico na Can-
karjevi izvedla prodajno revi-
jo oblečenega sadja Vuk Čosi-
č in Matej Andraž Vogrinčič,
sledila bo še ena lutkovna in
dve gledališki predstavi, kar
tam v bližini, zvečer pa bo še
enkrat vabil dom lepe, pri-
vlačne, mlade Kunigunde, ve-
lenjski grad. Na zadnjem
koncertnem dogodku festiva-
la bodo nastopili Američani
Masters of Reality, Norvežani
We, in domači Res Nullius ter
Dicky B. Hardy. Ves čas festi-
vala pa bodo organizatorji
poskrbeli, da bodo po mestu
potekale različne urbane ak-
cije.
Program je res natrpan, do-
godki odlični. Žal bodo izgubili
del čara, če si ne boste vzeli
časa, da bi bili tudi vi zraven!
Kunigunda vas bo vesela.
Mag. Aleš Crnič
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Helena Stojkovič, spretna v kuhinji in
najboljša v namiznem tenisu.
Aleš Sobočan. Čezmerno energijo je usmeril
tudi v plavanje.
Večna otroka
Aleš in Helena živita v svoji drugačnosti in z njo prijateljujeta s svetom, ki ju obdaja
Aleš Sobočan in Helena
Stojkovič sta varovanca celj-
skega Centra za varstvo in
delo Golovec. Na prvi pogled
prav nič ne odstopata od
drugih, a če se zazremo v
njuni duši, vidimo, da je v
njiju svet, ki ga mi ne pozna-
mo. Tam prebiva večen
otrok. Na živahnem obrazu
je neustavljiv smeh, ki klju-
buje življenjski poti, po ka-
teri stopata. Sta odlična
športnika in z letošnje Spe-
cialne olimpiade, ki je bila
julija v Ameriki, sta se vrnila
s šestimi medaljami.
Aleš je plavalec, Helena igra
namizni tenis. V življenju jima
veliko pomeni samostojnost.
Z denarjem, ki ga zaslužita v
delavnicah, racionalno gos-
podarita. Ona najraje kupuje
kozmetiko, ker želi biti vedno
urejena. On si velikokrat kupi
kakšno lepo obleko, trenutno
pa varčuje za novo pohištvo,
s katerim bo opremil svojo
sobo.
Odlična v kuliinji
Pred enainštiridesetimi leti
so malo Heleno položili v ma-
mino naročje. Bila je popol-
noma zdrava deklica, ki je
živela normalno otroštvo. Ra-
da je imela življenje, prijate-
lje, še zlasti naravo in prav
zaradi nje se je zgodba njene-
ga življenja spremenila. Na-
vaden sprehod v gozd je He-
leno naredil drugačno. »Pičil
me je majhen klop, dobila
sem klopni meningitis in hu-
do zbolela,« pravi Helena. Bo-
lezen je zanjo pomenila novo
rojstvo. Vse, kar se je naučila
v kratki mladosti, se je strnilo
v oblak, ki je z vetrom odpla-
val daleč proč. »Helenino sta-
nje po bolezni je bilo precej
slabo. Ni poznala črk in števil,
niti barv ni več ločila. Učiti se
je morala vse znova, kar pa je
bilo precej težavno, saj je bil
njen spomin hudo prizadet in
je vse hitro pozabljala. Z
Vztrajnostjo smo dosegli, da
danes bere, prepoznava oko-
lico. Še vedno pa ima težave s
spominom, saj velikokrat po-
zabi osnovne informacije,«
pripoveduje specialna peda-
goginja Maša Lečnik-Zupan-
čič.
Živahne iskrice v Heleninih
očeh izginejo, ko pripoveduje
žalostno zgodbo o svoji dru-
žini. »Mlajša sestrica je umrla
v prometni nesreči. Pred ne-
kaj leti je umrl še oče, ki se je
od mamice ločil, ko sem bila
stara 11 let,« z grenkobo pri-
poveduje.
Helena je zaposlena v ši-
viljski delavnici in kuhinji.
Marljiva je in nafančna, loti se
vsakega dela in še posebej v
kuhinji se odlično znajde.
Dejavnejši od
drugili
Aleš se je z drugačnostjo
rodil in kmalu po rojstvu so
ugotovili, da je hiperaktiven..
S težavo se je osredotočil na
eno dejavnost, a kljub temu je
končal šolo s prilagojenim
programom in kasneje odšel
na šestmesečno usposablja-
nje v Center za rehabilitacijo
invalidov. Pred tremi leti je
prišel v center Golovec. Ker
ima urejene družinske in so-
cialne razmere, biva doma,
vendar polovico dneva preži-
vi pod okriljem vzgojiteljev.
Rad poprime za kakršno koli
delo. Bil je uspešna varuška
svoji nečakinji. Zelo rad po-
maga očetu pri urejanju oko-
lice, pa tudi mami velikokrat
priskoči na pomoč. Vsak dan
prihaja na delo v center Golo-
vec, kjer je zaposlen v lesni
delavnici.
»Aleš je v primerjavi z osta-
limi varovanci izredno inteli-
genten. Njegovo stanje se je,
odkar je prišel, precej izbolj-
šalo. Potrebno je bilo veliko
prigovarjanja, da se lahko da-
nes osredotoči na delo v de-
lavnici. Postal je izjemno
spreten delavec, eden najbolj-
ših. Pri delu, kos je tudi naj-
zahtevnejšim opravilom, je
samostojen. Pozna vse delov-
ne postopke in zna ravnati
tudi s stroji za obdelavo lesa.
Organiziramo tudi predava-
nja o varstvu pri delu in tako
Aleš pozna vse varstvene
ukrepe in mu pri delu popol-
noma zaupam,« pripoveduje
Alešev inštruktor, Zdenko
Gril.
Samostojna pot
Pedagogi in vzgojitelji varo-
vance učijo, da je življenje ne-
nehen boj, za drugačne še
toliko težji. »Borimo se, da bi
varovanci pridobili občutek
za vsakdanje življenje. Učimo
jih čim večje socializacije in
integracije v okolju,« pravi pe-
dagoginja Maša. Tudi Aleš in
Helena sta nase prevzela živ-
ljenjske odgovornosti, čerav-
no le tiste, ki se večini zdijo
kot vsakodnevni ritual. Neka-
teri pa morajo v samostojno
pot vložiti precej več. Ker sta
Aleš in Helena lažje prizade-
ta, jima je le-ta vsaj nekoliko
olajšana.
»Naši varovanci so spoštlji-
vejši in bolj vzgojeni kot dru-
gi otroci. Njihovo srce ne
pozna sovraštva in vsakogar,
tudi neznanca, toplo sprej-
mejo,« pove inštruktor Zden-
ko. Aleš in Helena bosta v
svojem srcu večna otroka. V
drugačnem svetu cenita pre-
proste stvari, kakršno je živ-
ljenje samo.
SIMONA ŠALEJ
Starost nasproti naglice
Devet križev Ljudmile Žnidarec, ki je najraje mama, babica in prababica
Konec avgusta bo Ljudmila Žnidarec napol-
nila devetdeset let, od tega jih je kar sedemin-
štirideset preživela v Gaberju, na Mariborski
58, v hiši tik ob najprometnejši celjski cesti.
Vsak dan brzijo mimo njenih vrat avtomobili,
ljudje hitijo na delo in po opravkih, njej pa se
ne mudi nikamor več. Devet križev ji pravi, da
vsaka starost prinaša krhkost, a tegobam nav-
kljub - življenje je lepo.
Najbrezskrbnejše obdobje, ki se je vtisnilo v
spomin gospe Ljudmile, rojene 27. avgusta
leta 1909 v Gorici pri Slivnici, je bilo življenje
pri bogatem slivniškem zasebniku Graselliju.
Pazila je na njegovi hčerki in obenem skupaj z
njima odraščala. Stara je bila komaj dvanajst
let, ko je zaradi pomanjkanja morala oditi
zdoma. Od dvanajstih otrok, rojenih na kmeti-
ji pri Voga, kot so ji rekli po domače, je živa še
edino Ljudmila, ki je bila tudi najmlajša. »Živ-
ljenje majhnih kmetov, kakr-
šni smo biU mi, je bilo silno
težko, tako da so bila leta, ko
sem bivala pri Graselliju, za-
me veliko bolj sproščena in
verjetno najlepša,« je poveda-
la. Pri slivniškem gostilničarju
se je že kot deklica učila del v
strežbi in kuhinji. »Pri dvajse-
tih sem odšla naprej v uk, v
celjski Union, ki je bil takrat
znan kot gostišče oficirjev.
Izučila sem se za kuharico in
natakarico,« je pristavila. Po-
ročila se je z Leopoldom, ki
ga je spoznala že pri Graselli-
ju, kjer je bil mesar. Družina,
zakoncema sta se rodili hčer-
ki Jelka in Vida, je živela naj-
prej na Dečkovi, potem na
podeželju v Šmarjeti in na-
zadnje v Celju.
»Zelo rada se spominjam
let, ko sta bili moji deklici
majhni in takrat je bilo kljub
vsem težavam vendarle do-
bro,« je menila. Še danes, po
tolikih letih, malge obžaluje,
da po poroki ni več odšla v
službo. Leta so minevala,
hčerki sta odrasli in njen mož
je pokojni že šestnajst let. V
hiši ob Mariborski živi s hčer-
ko Jelko, ki je tudi izgubila
moža zaradi bolezni. »Mama
boleha že petdeset let, a do-
čakala jih je devetdeset,« je
dejala hči gospe Ljudmile.
Življenje lepšajo obiski vnu-
kov in pravnukov, ki v njeno
hišo vnašajo mlade misli,
■■■■■■i KSENIJA LEKIČ
Ljudmila Žnidarec na svojem stolu v domači
kuhinji. Pogled skozi okno jo prepriča, da se
ljudem vselej nekam mudi. Zakaj le, se vpra-
ša, starost bo vsakega dohitela.
Kupovati slovensko?
Ja, kje pa?
Ne vem, kaj si vi mislite o
zvestobi slovenskim izdel-
koni, ampak jaz priznam, da
mi je v veleblagovnicah po-
navadi gladko vseeno, od
kod prihajajo reči, ki jih po-
trebujem. Ker pa je pred vra-
ti spet celjska sejemska je-
sen in se bomo spet lahko
šopirili, kako je Celje naj-
večja izložba podjetnosti da-
leč naokoli, sem zadnjič ob
izpraznjeni stavbi nekdanje-
ga T-ja pomislila, da bi bilo
Celje lahko res krasna točka
dokazov slovenske podjet-
nosti namesto zgolj in samo
(prašnih) dokazov neneh-
nih sprememb ...
Če se mestno vsaj pri hvali-
sanju rado šlepa na sejem, ki
je uradno resda mednaroden,
za navadnega obiskovalca pa
vseeno predvsem slovenski,
ne vem, zakaj se ne bi koncu
koncev nanj pripelo še pri
čem bolj konkretnem. Na pri-
mer pri spodbujanju nove tr-
govine, ki bi lahko vabila slo-
vensko in čezmejno potro-
šniško občestvo v svoja nedr-
ja tudi izven sejemskih termi-
nov. Kako? H j a, s sloven-
skostjo vendar!
Glejte, danes lahko vstopite
v malce večjo trgovino v Ljub-
ljani, Mariboru, Kopru ali Ce-
lju, v Gradcu na Dunaju ali v
Muenchnu, v Parizu ali v Lon-
donu in koncu koncev celo
kje čez lužo, pa vas bodo v
osnovi povsod pričakale iste
reči, pripeljane v štacuno z
najraličnejših koncev sveta -
od »made in EU« do »made in
China«. Kar je po eni strani
dobro, po drugi strani pa tudi
slabo. Kamorkoli vas zanese
pot, se vam lahko zgodi, da si
boste za spomin ali iz čistega
užitka in popotne vzneseno-
sti kupili predmet, ki ga boste
čez čas srečali v domači trgo-
vini. Kar je pravzaprav obup-
no! In če boste še tako zagri-
zeno hoteli podpirati sloven-
sko gospodarstvo, vas bodo
trgovinske police kmalu za-
peljale na kriva pota, ker vas
bodo s ceno, izgledom, pona-
vadi pa predvsem s posledi-
cami ogromnih sredstev, vlo-
ženih v promocijo in opremo
prodajnih mest, premamile
reči, ki nastajajo pod okriljem
bogatih multinacionalk. Ne
morete se jim upreti.
Če pa bi obstajala krasna
veleblagovnica, v kateri bi
prav tako dobili vse in bi se v
njej po znosnejših cenah kot
drugod ponujali izključno in
samo slovenski izdelki - ali
vam ne bi tisti trapasti iracio-
nalni košček srca prišepeto-
val, da se to splača videti in
tam tudi kupovati? In če bi bili
vzvišeni turist, očarani nad
slovenskimi lepotami, ali si
ne bi želeli domov nesti kaj
slovenskega? In ali se vam ne
bi že zaradi primerjav zdelo
prav krasno vstopiti v trgovi-
no, kjer je čisto vse sloven-
sko?
Vam rečem, da bi šlo! Slo-
venija ima na stotinee blagov-
nih znamk najraznovrstnej-
ših izdelkov - od prehrambe-
nih do oblačilnih, od takih za
gospodinjsko do takih za in-
dustrijsko rabo, med katerimi
za mnoge zaradi pomanjka-
nja denraja proizvajalcev niti
ne vemo. Če bi jih spravili pod
isto streho in bi zato izključno
slovenskim blagovnim znam-
kam ponujali znižano najem-
nino, se dogovorili za nižje
marže in bi po določenem
principu delež od prometa
skupaj namenjali promociji
tudi čez mejo, prmejdun, da
bi to lahko delovalo!
Dobili bi slovensko izložbo
podjetnosti, na katero bi me-
sto imelo za kaj biti ponosno.
Dobili bi dejansko stalno celj-
sko in slovensko »sejemsko«
hišo in ne le razstavišče za
občasno uporabo. Dobili bi
trgovino, v kateri bi se splača-
lo kupovati vsem, ki kljub hu-
di internacionalizaciji sveta še
vedno prisegajo na Gorenje
namesto na Miele, na Savo
namesto na Dunlop, na Muro
in na Labod namesto na Ar-
manija, na Lisco namesto na
Palmers, na celjske ali katere-
koli druge slovenske mlekar-
ne namesto na Danone, na
Peko ali Alpino namesto na
Turbo Schuh, na Elan name-
sto na Rossignol, na Prebold
ali Polzelo namesto na kak-
šen italijanski brazil efekt, na
Solo namesto na Coca-colo,
na Laško namesto na Heine-
ken, na domače mizarje na-
mesto na Ikeo, koncu koncev
na celjski sejem namesto na
graškega in celo - kdo bi ve-
del, zakaj - še vedno tudi na
siol namesto na hotmail. Ver-
jemite, ni jih malo!
P, S. : Stavim, da bo v kak-
šni prazni stavbi v Celju spet
kup butikov, ki se bodo s
težavo prebijali s svojo iz
tujine prepeljano robo.
Ljudje bodo pa še vedno ho-
dili v Interspar, kajpada.
Ampak, če bi imeli sloven-
sko veleblagovnico z inters-
parovsko prijaznimi cenami
v centru mesta - ali ne bi šli
raje vanjo, pa četudi ali celo
zato, ker bi prodajala samo
»made in SLO«?
Piše: PIKA KUKERL
Blagoslov obnovi jenih orgel
v soboto, 11. septembra, bo v podružnični cerkvi sv.
Janeza Krstnika v Šentjanžu nad Štorami blagoslov obnovlje-
nih orgel. Sveto mašo in blagoslov bo opravil celjski opat
Marjan Jezernik, po sveti maši pa bo orgle s krajšim koncer-
tom predstavil Tomaž Sevšek, študent orgel v Freiburgu.
VČ.
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Frankolovo brez
pitne vode?
V večini naselij je preskrba s pitno vodo neurejena - V krajevni skupnosti in občini
Vojnik skušajo težave čimprej rešiti
Brez vode ni življenja, ni
nikomur neznan rek, čeprav v
primeru Frankolovo lahko do-
damo, da brez neoporečne vo-
de ni normalnega življenja.
Čeprav so težave iz dneva v
dan večje, se krajani Franko-
lovega s prvimi predlogi o
uvedbi samoprispevka za ob-
novo vodovodnega omrežja v
večini ne strinjajo.
_> . IT-T-I
Vodovod Frankolovo je tre-
nutno v upravljanju krajevne
skupnosti, ki skrbi za obsež-
no in razvejano področje, ki
pa oskrbuje le 352 gospodinj-
stev. Zaradi malega števila
odjemalcev je vzdrževanje še
dražje. Sistem pogodbeno
vzdržuje Leopold Kuzman.
Objekti in cevovodi na Fran-
kolovem so bili zgrajeni med
leti 1950 in 1980. Gradnja se ni
izvajala sistemsko in ni bila
strokovno nadzorovana. Ved-
no so se iskale najcenejše par-
cialne rešitve, ki so reševale le
trenutne pottebe brez upošte-
vanja kasnejšega večanja pora-
be. Celoten sistem sedaj ne bi
deloval in bi bile motnje pre-
skrbe vsakodnevne, če ne bi
razpolagali z dokaj izdatnimi
viri vode. Na dotrajanem
omrežju se pojavljajo vse po-
gostejše okvare, zato je potreb-
no zagotoviti dodatne finančne
vire za temeljito obnovo objek-
tov in omrežja. Žal se denar za
obnovo vodovoda nikoli ni zbi-
ral namensko, z vodarino pa se
komaj poravnajo stroški zdaj
že vsakodnevnih okvar. V ok-
viru takse za obremenjevanje
voda se v občini Vojnik zbira
denar za čistilne naprave, ven-
dar Krajevna skupnost Franko-
lovo ni ravno na vrhu čakalne
liste. Poleg tega se na podlagi
odloka Občine Vojnik v okviru
vodarine zbira še denar za in-
vesticijska vlaganja v razvoj vo-
dooskrbe in taksa za onesna-
ževanje voda.
Težave v vecih
naseljih
Krajevna skupnost Franko-
lovo želi upravljanje z vodovo-
dom predati podjetju Vodo-
vod-kanalizacije Celje, ki je za
to posebej usposobljena orga-
nizacija, vendar pa Celjani niso
ravno navdušeni, ker je vodo-
vod tako zelo dotrajan. Vodo-
vod v Črešnjice in Podgorje, ki
je bil zgrajen v zadnjih petih
letih, je že v njihovem upravlja-
nju. V bližnji prihodnosti bodo
zaradi velike potrebe zgradili
nov odcep proti Rovam, kjer je
oskrba s pitno vodo še vedno
velik problem. Za ta vod je
pripravljena že vsa dokumen-
tacija in krajani'si na vso moč
prizadevajo, da bi izgradnja
čimprej stekla.
Poleg naštetih se v KS Fran-
kolovo srečujejo s težavami pri
oskrbi s pitno vodo v Lindeku,
Brcah, R^ovi Stezi in nekaterih
drugih manjših zaselkih. Vodo
so si krajani priskrbeli z izgrad-
njo zasebnih vodovodov, kjer
pa se redni pregledi ne opravlja-
jo in ob sušnih obdobjih vode
pogosto primanjkuje.
V Lipi je bil del vodooskrb-
nega sistema močno poškodo-
van med letošnjim julijskim
neurjem. Po zdravstvenem inš-
pekcijskem pregledu je bilo
ugotovljeno, da je pitna voda v
enem od dveh zajetij zdravs-
tveno neustrezna in tako je
brez ustrezne oskrbe s , pitno
vodo ostalo 65 gospodinjstev,
od tega 20 večjih kmetij. Sedaj
se rezervoar napaja le iz zajetja
»Pod kapelico«, ostalo vodo pa
po potrebi s cisterno priskrbijo
člani PGD Frankolovo, ki so ob
nesreči nemudoma nudili po-
moč. Občina je v dogovoru s
krajevno skupnostjo nemudo-
ma pristopila k reševanju prob-
lema. S pomočjo hidrogeologa
Zvoneta Menclja so odkrili iz-
vir, katerega voda se je po pre-
gledu izkazala za neoporečno
in s tem je bila najdena rešitev
za izgradnjo novega zajetja in
rezervoarja. Količina vode bi
zadostovala za vsa gospodinjs-
tva, ostajalo pa bi še dovolj
rezerve za morebitno širitev
omrežja.
Rešitev sta kredit
in sofinanciranje
Ob večjih nalivih je zaradi
prepustnih tal in nestrokovne
izgradnje večine zajetij na
Frankolovem voda večkrat
oporečna. Problem predstav-
ljajo tudi nezaščitena vodo-
varstvena območja in neizpla-
čevanje odškodnin lastnikom
zemlje, kjer se zajetja nahaja-
jo, kar pa žal z zakoni še ni
urejeno. To so poglavitni raz-
logi, ki dovolj nazorno kažejo,
da je temeljita obnova celotne-
ga vodovodnega omrežja nei-
zogibna. Ker to predstavlja
prevelik finančni zalogaj za KS
Frankolovo, se bo potrebno
obrniti po finančno pomoč na
Občino Vojnik.
Župan občine, Beno Poder-
gajs, ki je s problemom pitne
vode na Frankolovem dobro
seznanjen, je že predlagal ne-
kaj finančnih rešitev, kot so
najetje kredita in sofinancira-
nje krajanov Frankolovega. S
pomočjo občine in sodelova-
nja krajanov bi se problem
vodovoda rešil v doglednem
času in gradnja ostale infra-
strukture v kraju ne bi popol-
noma zaostala.
URŠKA DEČMAN
Rakovi so postavili kapelo
Rakovi, po domače Cun-
drovi, iz Spodnjih Gorč pri
Braslovčah so že včasih ob
domu imeli kapelo, zaradi
gradnje nove delavnice pa
so jo morali odstraniti. Že
takrat so se odločili, da bodo
postavili novo. Pred kratkim
so to željo in obljubo izpol-
nili.
Kapela stoji na dvorišču Ra-
kove dornačije. Osnutek za-
njo in poslikavo je napravil
Stojan Grauf iz Maribora, ki je
diplomiral na slikarskem od-
delku akademije za likovno
umetnost v Ljubljani, leta
1983, pri prof. Gustavu Gna-
mušu. Sedaj dela kot svobod-
ni umetnik na področju mo-
dernega in sakralnega slikars-
tva. Na tem področju deluje
kot ustvarjalec novih podob v
fresko tehniki ter kot resta-
vrator zidnega slikarstva.
Kapelico krasi osem po-
dob. Ob blagoslovitvi se je
pri kapeli zbralo veliko ver-
nikov, blagoslov je opravil
duhovnik Franci Trstenjak
skupaj z domačim župnikom
Jožetom Zidanškom, slove-
snosti pa je prisostvoval tudi
dekan Polde Selčan. Pripravi-
li so tudi priložnostni kultur-
ni program.
T. TAVČAR
Po delo V informacijsko pisarno
Zaposleni v javnih delih tudi v času te zaposlitve iščejo
možnosti za trajno rešitev problema brezposelnosti. Pri
tem jim v sklopu projekta Kreiranje javnih del pomaga
podjetje Rado Celje. Že od avgusta 98 podjetje izvaja
motivacijske delavnice in vodi informacijske pisarne, v
katere se morajo zaposleni v javnih delih oglasiti najmanj
dvakrat mesečno. V Slovenskih Konjicah je bila takšna
pisarna doslej v prostorih Sica.
V podjetju Racio so v relativno kratkem času ustvarili
zaupanje v svoje delo ter aktivno prispevali k širitvi pomena
in delovanja javnih del v lokalnem prostoru. V začetku julija
so v prostorih konjiške občine pridobili tudi nov prostor za
informacijsko pisarno, v kateri bodo lahko namestili ustrez-
no tehnično opremo. Doslej so že pripravili in funkcionalno
uredili prostor, namestili računalnik (v prihodnje tudi dostop
do Interneta), zagotovili možnost uporabe telefona, dnevne-
ga časopisja (z razpisi prostih delovnih mest) ter pisarniške-
ga materiala (kuverte, papir, znamke...).
Za vse zaposlene v javnih delih in druge brezposelne je
informacijska pisarna odprta vsako sredo od 7. do 13. ure. K.V.
Sveti Lambert
s tremi zvonovi
Od nedelje dalje se iz zvo-
nika svetega Lamberta na
Skomarju po dolini zopet
razlega zvonjenje treh zvo-
nov. S sklepno slovesnostjo,
ki jo je vodil naslovni škof dr.
Vekoslav Grmič, je bila ure-
sničena več kot polstoletna
želja Skomarjanov, namreč,
da bi v zvonik ponovno na-
mestili še dva zvonova.
Zgodovina zvonov se na
Skomarju pričenja z letom
1793. Takrat so v zvonik povz-
dignili tri zvonove. Več kot sto-
letje in pol so oznanjali vesele
in žalostne dogodke, dokler ni
prišla druga svetovna vojna, ki
je vzela dva zvonova. Tako je
na Skomarju več kot petdeset
let cerkvene dogodke ozna
njal en sam zvon. V zelo krat-
kem času so prebivalci te naj-
višje ležeče slovenske vasice s
pomočjo botrov. Občine Zre-
če, KS Skomarje in prostovolj-
nih prispevkov zbrali zadosti
finančnih sredstev za ulitje
dveh zvonov: manjšega, tež-
kega tristo kilogramov, in več-
jega, težkega sedemsto kilo-
gramov. Manjšega so v zvonik
potegnile botrce, večjega pa
botri. V spomin na ta zgodo-
vinski dogodek so na Skomar-
ju izdali tudi novo razglednico
s svetim Lambertom.
Š.S.
90 let savinjskih čebelarjev
V tem letu mineva 90 let, odkar savinjski čebelarji
delujejo organizirano. V Zvezi čebelarskih društev Spod-
nje Savinjske doline so se odločili, da bo osrednja proslava
ob tem jubileju v nedeljo, 5. septembra, v letnem gledališ-
ču Liberg v Grižah, s pričetkom ob 14. uri.
Kot je dejal predsednik zveze Anton Rozman, bodo ob tej
priložnosti pregledali 90-letno delo organiziranega čebelarje-
nja v dolini, izdali pa bodo tudi knjižico o 90-letnem čebelar-
jenju v Savinjski dolini. Pokroviteljstvo je prevzela Občina
Žalec.	T. TAVČAR
Grižani praznujejo
Praznik Krajevne skupnosti Griže je bil 24. avgusta,
praznovanje pa se šele prav začenja,
V tem tednu bo več športnih prireditev: rokometni turnir
generacij, turnir v tenisu in kolesarjenje. V soboto, 28. avgusta,
bodo griški gasilci praznovali 80-letnico. Na slovesnosti bodo
razvili nov društveni prapor in podelili priznanja zaslužnim
članom. V avli doma Svobode bodo pripravili tudi razstavo
gasilstva v Grižah. 10. septembra pa bodo pripravili še 22.
srečanje starejših krajanov, starih nad 70 let.
Sicer pa so v krajevni skupnosti marljivi. Od lanskega do
letošnjega praznika so asfaltirali kar 6 cestnih odsekov v skupni
dolžini 1,4 kilometra, postavili pa so tudi dve avtobusni postajališ-
či, in sicer v Migojnic^ (na sliW) in v Zabukovici. T. TAVČAR
planinski kotiček i
Male bele špice in Rombon
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 4. septembra na Male
bele špice v Italiji. Odhod bo v soboto, 4. septembra, ob 5. uri z
avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave sprejemajo do 31.
avgusta.
11. septembra pa vas vabijo na Rombon. Odhod bo ob 5. uri
z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave sprejemajo do 6.
septembra, tel. 063 452-927.
Na Kolce
Planinsko društvo Ojstrica in Planinska sekcija Društva
upokojencev Celje vabita planince na izlet na Kofce nad
Tržičem. Izlet bo v soboto, 11. septembra, z odhodom ob 7. uri
z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave in'plačila spreje-
ma klobučarstvo Tomažin v Linhartovi 22 do 8. septembra.
NAŠI KRAJI IN UUDJE
13
še malo manjka, pa bo plaz odnesel Kladovškov marof.
Plaz ogroža
Kladovškov marof
Kmetje v Zgornjih Trnovljah so nezadovoljni zaradi plazov
»Zgodba se je začela z as-
faltiranjem ceste od Zgor-
njih Trnovelj do Zaselc, ker
takrat niso bili zgrajeni us-
trezni odtoki vode, ki ob ce-
sti priteka na dan. Kmalu so
se pričeli sprožati plazovi, ki
se širijo po kmetijskih povr-
šinah in proti Kladovškove-
mu hlevu.«
Tako trdijo kmetje v Zgor-
njih Trnovljah pri Socki. Naj-
bolj nezadovoljni so na štirih
kmetijah, in sicer pri Kladovš-
kovih, Majcenovih, Kotniko-
vih in Cviklovih. Vsi se preživ-
ljajo s kmetovanjem, plaz ob
cesti Zgornje Trnovlje-Zaselce
pa jim je uničil že hektar ob-
delovalnih površin (njiv, trav-
nikov in sadnih dreves) in se
še vedno širi. Že pred petimi
leti je plaz nedaleč od Kla-
dovškovega marofa utrgal ce-
sto, ki so jo potem sanirali z
betonskimi oporniki in nasipi
zemlje, ki jo sedaj odnaša v
dolino. Za sanacijo naj bi po-
rabili že 11 milijonov tolarjev.
Podporniki sicer uspešno va-
rujejo cesto, vendar pa niso
ustavili plazov, ki so se začeli
širiti proti Kladovškovemu
marofu.
Letos spomladi se je utrga-
la zemlja v neposredni bliži-
ni Kladovškovega gospodar-
skega poslopja, kar je pov-
zročilo večje razpoke na zi-
dovih. Zemlja pod marofom
se je posedla za celih šest
metrov, teren pa se še vedno
premika. Kladovškovi se vsa-
ko jutro s strahom ozirajo
proti marofu, ker nikoli ne
vedo, kdaj bodo našli zruše-
nega. V njem imajo deset
glav živine, ki jim predstav-
lja vir preživetja.
Pred letom je občina Vojnik
poslala na teren ustrezno ko-
misijo, ki je naredila meritve
in izdelala geološko poročilo.
Spomladi so izdelali še statič-
ni projekt, ki so ga poslali v
revizijo v Ljubljano, pregleda-
la ga bo komisija za elemen-
tar. Tone Preložnik, ki je za-
dolžen za komunalne zadeve
v vojniški občini, meni, da tu-
di sam objekt ni dovolj stro-
kovno zgrajen. Da nima do-
volj globoko skopanih teme-
ljev in da se odplake iz hleva
iztekajo v plaz, trdi Preložnik.
V prihodnjih dneh naj bi
komisija v Ljubljani odločila,
ali gre za elemetarno nesrečo
ali ne. Če bodo v komisiji ugo-
tovili, da gre za elementarno
nesrečo, bo država (verjetno)
odobrila sredstva za sanacijo
plazu. Preložnik zagotavlja,
da bo občina v tednu dni našla
izvajalca zemeljskih del, ki bo
naredil globoke izkopanine
pod hlevom in postavil opor-
nike, ki bodo obvarovali ob-,
jekt pred rušenjem.
S tem pa še ne bodo obvaro-
vane ogrožene obdelovalne
površine. Kdo bo plačal potre-
ben poseg oziroma sanacijo
plazov, bo pokazal čas. Vpra-
šanje, če bo to lahko poravna-
la občina Vojnik, ki v proraču-
nu nima sredstev, namenjenih
za elementarne nesreče.
i=r ALEKSANDRA MAČEK
Delavci med postavljanjem drogov za elektriko.
Elektrika na Okrešlju
Dom na Okrešlju je ena
bolj obiskanih planinskih
postojank na širšem območ-
ju Kamniško-Savinjskih Alp.
Odločitev Planinskega druš-
tva Celje, da poleg že vgraje-
ne moderne čistilne naprave
dom poveže z električnim
omrežjem v Logarski dolini,
torej ni naključna.
Izredno zahtevna dela po-
stavitve drogov so delavci
Elektra Celje - Službe izgra-
denj in storitev iz Šempetra,
pod vodstvom Filipa Belo-
glavca, izvedli s pomočjo Pet-
najste helikopterske brigade
slovenske vojske. Ekipa heli-
kopterja, ki je pod vodstvom
pilota Milana Križiča in s
pomočjo delavcev Elektra,
postavila 22 drogov izredno
natančno, je delo opravljala
na območju, rezerviranem za
gamsje trope. Poleg električ-
nega, samonosilnega kabla,
bodo po potrebi lahko na dro-
gove priključili tudi telefon-
sko linijo.
Predhodna zemeljska dela
je izvedel Vili Malenšek. Dela
so bila končana v rekordnih
treh dneh, kljub temu, da je
bilo v izredno nevarnem in
skalnatem terenu potrebno
precej minirati in ročno kopa-
ti. »Vse luknje smo morali ko-
pati v skalo, drogove smo na-
mreč želeli čimbolj skriti in
tako preprečiti upor naravo-
varstvenikov. Delali smo v
dveh skupinah, pomembno
je, da smo kljub težavam za-
dostili tudi tehničnim predpi-
som,« je povedal Vili Malen-
šek, sicer tudi sam pilot in
izvedenec za dela v najtežjih
razmerah. Nevarna in tehnič-
no najbolj zahtevna dela so
torej opravljena. Tako bodo v
soboto, 28. avgusta, ko na
Okrešlju pripravljajo prvo sre-
čanje Savinjskih planincev, v
planinskem domu ugasnili ge-
nerator in prižgali luči, ki se
bodo z električno energijo na-
pajale iz doline.
E. MAVRIČ
Foto: C. SEM
Ovčarski praznik v Šmihelu.
Med ovcami v Smihelu
Minulo soboto so kot zadnji v sklopu tradicionalnih turističnih prireditev slavili Šmihelča-
ni, ki so pripravili Ovčarski praznik.
Letos so lahko obiskovalci že 23. spremljali prikaz striženja ovac, predenja volne in drugih običajev,
povezanih s pastirji in življenjem v šmihelskih planinah. Prireditev ni minila brez pastirskih dobrot,
člani Društva podeželske mladine iz Šmihela, ki so bili organizatorji Ovčarskega praznika, pa so
postavili tudi pastirsko kočo in turški plot. Po osrednjih prikazih so se v šaljivih igrah pomerili člani
društev podeželske mladine iz celotne Zgornje Savinjske doline.	'	Foto: CIRIL SEM
Še bi se ženil
Pri devetdesetih Franc Cerovšek najbolj pogreša
življenjsko sopotnico
Franc Cerovšek iz Zagrada pri Celju, ki je pred kratkim
dopolnil 90 let in jubilej prešerno proslavil v krogu svojih
najbližjih, rad poklepeta z obiskovalci in obuja spomine.
Kot najstarejši sin izmed enajstih otrok na Cerovškovi domačiji,
kjer še vedno kraljuje, si je moral že s petnajstimi leti poiskati delo,
da si je služil vsakdanji kruh.
Zaposlil se je v Emu v Celju,
kjer je v proizvodnji delal 38 let.
V službo se je celo življenje
vozil s kolesom, sedaj pa je že
35 let v pokoju. Poročil se je
pozno, šele pri 35
letih, ker je moral
počakati, da so se
mlajši bratje in se-
stre poiskali svoj
dom, med tem pa je
veseljačil po vaseh
na »pušn šankih«.
Pred 45 leti je na
pogrebni slovesno-
sti pri sosedu spoz-
nal 12 let mlajšo
Marijo iz Šempetra
nad Laškim. Mari-
ja, za prijatelje Mi-
mika, je rodila pet
otrok: Marinko,
Zdenko, Slavico,
Faniko in Martina.
A usoda jima ni pri-
zanesla. Sedemlet-
na Fanika je zbole-
la za meningitisom
in umrla. Po ose-
mindvajsetih letih
skupnega življenja
se je od žene ločil,
ker je Mimika pri
48 letih zapustila družino in si
poiskala delo v Avstriji. Tam se
je tudi ponovno poročila.
Po letu dni je tudi Franc stal
pred oltarjem z Ivanko iz Stopč
pri Grobelnem. Ko je nekega
dne pil s prijateljem v Celju in
tarnal, da je ostal sam in da išče
drugo ženo, mu je ta dal Ivan-
kin naslov. Franc ji je nemudo-
ma pisal in kmalu prejel njeno
vabilo. Obiskal jo je, obisku pa
je kmalu sledila poroka. Hitro je
minilo četrt stoletja njune skup-
ne poti. Lani jeseni je Ivanka
zbolela za rakom in umrla,
Franc pa je spet ostal sam.
Od takrat je Zagradčanu
strašansko dolgčas, čeprav ži-
vi v hiši z dvanajstimi svojci.
Zanj skrbita sin Martin in sna-
ha Marjana. Ima pa že tudi
osem vnukov in enajst prav-
nukov. Vendar vsi drvijo po
svojih opravkih in prevelika
starostna razlika je med njimi,
da bi bili prava družba zanj.
Franc potrebuje nekoga svojih
let, zato spet išče novo živ-
ljenjsko sopotnico. Nekateri
ga podražijo, da sta lahko spet
skupaj s prvo ženo Marijo, ki
je tudi ovdovela in se vrnila v
Celje. Prišla je celo na njegovo
slavje ob jubileju. A Franc za
ponovno združitev z njo noče
slišati, ker je preteklost pustila
v njem pregloboka sledove.
Zdravje Francu še kar dobro
služi, saj se je na devetdeset-
letnici še zavrtel s hčerko Sla-
vico. Edino sliši zelo slabo in
pred osmimi leti je na desno
oko popolnoma oslepel, ko so
mu operirali očesno mreno.
Čeprav slabo vidi, ni zamudil
najbolj odmevnega nebesnega
pojava leta. Sončevega mrka.
V posodo je nalil vode, jo po-
stavil na sonce in v njej opazo-
val odsev dogajanja na nebu.
ALEKSANDRA MAČEK
Franc Cerovšek se pri devetdesetih še
finhrn HrTi
Planinski shod na Okrešlju
v soboto, 29. avgusta, se bo ob 11. uri na Okrešlju pri
Frischaufovem domu začel I. dan planincev Savinjskega med-
društvenega odbora planinskih društev. Na vabilo za shod
planincev in drugih ljubiteljev planin sta se podpisala kar dva
predsednika: za Savinjski meddruštveni odbor Martin Au-
breht in za Planinsko društvo Celje Edvard Stepišnik. UM
14
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Kdo iz koga brije norce?
Prebivalci graščine Trebnik naj bi se izselili, pa ne vedo kdaj
Graščina Trebnik v Sloven-
skih Konjicah je bila v lasti
občine Slovenske Konjice,
pred dvema letoma pa jo je
odkupilo podjetje Jelen, ki
ima z njo velike načrte. Ure-
sničilo jih bo lahko šele, ko se
bodo iz graščine izselili seda-
nji podnajemniki, za katere
pa se je Jelen obvezal, da jim
bo zagotovil nadomestna sta-
novanja.
Podjetje Jelen si prizadeva
graščino obnoviti in preurediti
v zgodovinski spomenik, saj je
del kulturne dediščine. To pa je
razlog, da se mora devetnajst
podnajemniških družin .izseliti
iz graščine. Prebivalci pravijo,
da se o selitvi govori že vse
predolgo, do nje pa ne pride in
ne pride.
Direktor Jelena Boris
Klančnik je celjskemu podjet-
ju Atrij naročil gradnjo novega
bloka, kamor naj bi se vselile
družine. Novogradnja v Slo-
venskih Konjicah, katere last-
nik je podjetje Atrij, naj bi bila
končana letos v začetku mese-
ca maja. Takrat se je Boris
Klančnik sestal s podnajemniki
in jim povedal, da se bodo v
kratkem selili. Kljub temu še
avgusta niso dobili nikakršne
selitvene pogodbe. Ogorčeni
so, ker da jim nihče ne pove
točnega datuma ali vsaj mese-
ca, kdaj se bodo selili. Zaradi
govoric se je med njimi naselil
strah, ali je bil ta objekt res
namenjen njim. Izpraznili so že
kletne prostore, sedaj pa ne
vedo, ah naj se za bližajočo
zimo založijo s kurivom ali ne.
Eden večjih problemov je tudi
velikost stanovanj, saj so men-
da v novem bloku vsa dvosob-
na, kar pa je za veččlanske
družine nesprejemljivo. Ker so
stanovanja nova, bo verjetno
tudi najemnina večja.
Predvidevajo, da se je do-
končna ureditev bloka, pred-
vsem okolice, ustavila in jih
moti, da jim nihče v obraz ne
pove, da stanovanja niso do-
končana in bo treba nanje še
počakati. Na kogarkoli se obr-
nejo z vprašanji, se vsi izogiba-
jo odgovoru. Sklepajo, da se je
stvar začela zapletati že pred
leti, ko so nekateri posamezni-
ki vložili prošnje za odkup na-
jetih stanovanj in kasneje nanje
dobili različne odgovore.
In kaj pravi Boris Klančnik?
»Podnajemnike neprofitnih
stanovanj v graščini Trebnik
smo o gradnji novega bloka in
selitvi prvič obvestili lani no-
vembra. Res je, da sem letos v
začetku maja sklical z njimi
sestanek, pogovarjal pa sem se
tudi z vsakim posebej. Povedal
sem jim, da se bodo v kratkem
seUli, opozoril pa sem jih tudi
na to, da se lahko gradnja za-
vleče. Svetoval sem jim, naj ne
kupujejo goriva, ker se bodo še
pred zimo selili in tako tudi bo.
S tehničnim pregledom novo-
gradnje ta teden bi se naj stvari
bistveno premaknile naprej.
Prepričan sem, se se bodo lah-
ko stanovalci selili sredi sep-
tembra. Stanovanja so dvosob-
na, in če bo kdo želel imeti
dvoinpolsobno stanovanje oz.
več stanovanj, jih bo moral od-
kupiti. Naša dolžnost je poskr-
beti, da se ljudje preselijo v
tako velika stanovanja, kot jim
po zakonu pripadajo. Še vedno
bo ostala neprofitna najemni-
na, ki pa se bo povečala, saj so
stanovanja nova. Z njimi nismo
naredili selitvene pogodbe, ker
je lastnik novega bloka podjet-
je Atrij in bo z njimi sklenilo
pogodbe.«
Ostane le še vprašanje časa,
če se bodo prebivalci izselili v
določenem roku in vprašanje,
če se bodo stvari uredile tako,
da bo za vse lepo in prav.
: j	SABINA KRANJEC
Foto: ANDREJA POTOČNIK
Bo graščina Trebnik kmalu prazna?
DESKANJE
PO SPLETU
Vremenarji
Ja, z vremenom je križ. Ne-
kako se ga ne da krotiti, se mi
zdi. Dobro, recimo potem, da
se ga da vsaj približno napo-
vedati. O, to pa že. Glede na
muhasto poletje se mi je zato
zdelo smiselno, da vašo po-
zornost usmerim na spletno
stran, ki je posvečena vreme-
nu. Najprej sem poizkusil na
Weather.com (aha, naslov je
www.weather.com), ki pa me
ni tako navdušila, kot sem
pričakoval. Dobro, satelitski
posnetki niso slabi, še animi-
rane časovne zanke si je moč
pogledati, tako da lahko
spremljaš premikanje front in
ciklonov in vseh teh kunštnih
meteoroloških zadev, vendar
se mi zdi preveč ameriško
naravnana.
Ne rečem, da na njej ne
boste našli podatkov za Evro-
po, je pa treba povedati, da
Slovenije tam ne poznajo. Na
satelitskih posnetkih je Jugo-
slavija še zmeraj označena v
avnojevskih razsežnostih,
medtem ko boste na regio-
nalnem direktoriju našli le Hr-
vaško, Bosno in Srbijo. Moja
patriotska čustva ob tem sicer
ne trpijo, vendar nekomu, ki
uporablja skoraj desetletje
stare zemljevide, ne morem
pretirano zaupati, pa naj bo
še takšen vremenoslovec.
Glede vremena nekako bolj
zaupam našim meteorolo-
gom, zato sem si raje ogledal
uradno spletno stran Hidro-
meteorološkega zavoda RS
(www.rzs-hm.si), kjer so zelo
pregledno nanizani zadnji po-
datki o vremenu po Sloveniji
in Evropi, na voljo so podatki
iz avtomatskih postaj, stanje
voda pri nas, onesnaženost
zraka, koncentracije ozona,
na voljo so satelitske slike,
lahko pa si pogledate tudi
MPEG sliko gibanja oblakov.
Skratka, vse in še več.
Vremenska napoved je raz-
deljena v več delov, tako da
omogoča hitro informacijo za
manj zahtevne. Tisti, ki pa bi
radi izvedeli kaj več, bodo
poleg napovedi v slikah, bio-
prognoze, napovedi za Slo-
vensko Primorje, napovedi za
letalstvo, agrometeorološke
napovedi in računske napo-
vedi višinskih vrednosti naj-
brž prijetno presenečeni nad
računalniško simulacijo
ALADIN/SI. Če bi si za konji-
ček izbral meteorologijo, bi
najbrž nenehno visel na teh
straneh. Za tiste, ki jih pesti
seneni nahod, pa bo gotovo
koristna napoved koncentra-
cije cvetnega prahu.
Poleg povsem praktičnih
podatkov je na teh spletnih
straneh moč najti tudi nekaj
zanimivosti, povezanih z
vremenarstvom. Ozon, po-
plave, E1 Ninjo in podobne
zadeve. Poučno in zanimivo.
Še posebej so me pritegnile
povezave. Ni jih ne vem ka-
ko veliko, vendar je vsaka
izmed njih vredna obiska. Če
vas seveda zanima meteoro-
logija. Naletel sem na razne
zanimivosti, od čudovitih sa-
telitskih slik sončnega mrka,
do radarskih posnetkov gi-
banja vremenskih pojavov,
ki mi niso bile čisto nič jasne.
Veste, takšne spletne strani
so mi všeč. Enostavne, a ko-
ristne. In če žehš kaj bolj
poglobljenega, imaš za to na
voljo povezave. No, še bolj bi
mi bile všeč, če bi recimo
lahko kje vpisal, kakšno vre-
me si želim preko vikenda,
ampak tega še ni za pričako-
vati v bližnji prihodnosti, a
ne?
Vasja Ocvirk
vasja@eurocom.si
Srečanje vojniških
upokojencev
Preteklo soboto se je v ga-
silskem domu zbralo več kot
340 vojniških upokojencev.
Društvo upokojencev v obči-
ni Vojnik je zelo dejavno, saj
poleg tega srečanja, za katere-
ga želijo, da bo postalo tradi-
cionalno, organizirajo številne
izlete po domovini, in celo tuji-
ni. Člani so dejavni tudi na
športnem področju, kjer so
prejeli že mnogo priznanj in
pokalov. V okviru letošnjega
leta starostnikov so se v druš-
tvu odločili, da bodo obiskovali
bolne in onemogle.
Za zabavo je na srečanju
skrbel ansambel Francija Ze-
meta iz Vojnika. Obiskovalci so
bili nad prireditvijo zelo navdu-
šeni in si takšnih srečanj vseka-
kor še želijo, saj je to priložnost
za tkanje novih poznanstev.
Srečali so se tudi mnogi stari
prijatelji, predvsem pa so se vsi
dobro zabavali.	U.D.
Gasilska desetina z Ljubnega ob Savinji.
Tekmovanje gasilskih desetin
Dvanajst gasilskih desetin iz cele Slovenije se je minulo nedeljo pomerilo v upravljanju s
starimi ročnimi in motornimi brizgalnami.
Tekmovanje je pripravilo PGD Šoštanj. Z ročnimi brizgalnami so prepričljivo zmagah gasilci z
Ljubnega ob Savinji, ki so skupaj šteli 325 let in so tekmovali s sto trinajst let staro brizgalno s
konjsko vprego. Zmagovalci so se na tekmovanje kar nekaj časa pripravljali, v prihodnje pa bi si
radi priskrbeli še stare gasilske uniforme.V tekmovanju z motornimi brizgalnami so zmagali
gasilci iz Šentilja pri Velenju.	L. O.
Neurje podrlo kozolec
Zadnje neurje z dežjem je vehko škode naredilo tudi v
Savinjski dolini. V hmeljiščih je potrgalo veliko vodil, tako da
so jih morali ponovno obešati, bilo je nekaj podrtega drevja in
razkritih streh, Plaskanovim iz Andraža pa je močan veter
podrl kozolec (na sliki). Kozolec je bil star 103 leta, pod seboj
pa je pokopal kombajn za koruzo in traktor. Plaskanovim so
ob tem priskočili na pomoč sovaščani.	T. TAVČAR
NASI KRAJI IN UUDJE
15
Čar srednjeveških časov na
prelomu tisočletja
Srednjeveški dan na Starem gradu postaja zadnjo soboto v avgustu tradicionalna celjska prireditev - V družbi vitezov
in glumacev, opravljivke, tatica in birica, dvornega norčka in grajske gospode...
Tistim, ki so lansko zadnjo soboto v
avgustu, potem pa še ob ponovitvi v malce
skromnejši obliki septembra v starem
mestnem jedru Celja, prisluhnili gluma-
čem, opravljivki in dvornemu norčku, se
nagledali grajske gospode in vitezov, br-
kljali po srednjeveški tržnici in si želodce
napolnili v sre^jeveški krčmi, se te dni že
kolca po čaru srednjeveških časov. V Turi-
stičnem društvu Celje Srednjeveški dan in
Aronove viteške igre napovedujejo za to
soboto, 28. avgusta, med 14. in 22. uro na
Starem gradu, hkrati pa predsednica druš-
tva Andreja Rihter obljublja, da bodo prire-
ditev tradicionalno vsako zadnjo soboto v
avgustu prirejali tudi v naslednjih letih.
»Slab začetek, dober konec,« je na novi-
narski konferenci minuli torek zvečer sred-
njeveškemu dogajanju v Celju zaželela Dar-
ja Žnidaršič iz Zavoda Moj Aron, ki skupaj s
celjskimi turističnimi delavci že drugo leto
na Stari grad prinaša čar srednje-
veških časov. Grajsko gospodo,
oglaševalca in v srednjeveško
opravo odeta dekleta, ki so med
Celjane želela razdeliti »rdeča
zagrajska jabolka«, je namreč v
torek zmotil hud naliv, zato se je
dogajanje pri Vodnem stolpu v
Kocenovi ulici v malce okrnjeni
obliki preselilo v Pub Columbus.
S pomočjo številnih sponzorjev
in ljudi dobre volje se bo Celje v
soboto popoldne za nekaj ur
povrnilo v srednjeveški čas;
skrivnosten, mračen, kar malce
srhljiv? Nikakor, po programu
sodeč, bo zabaven in privlačen,
zanimiv in zvečer, ob 22. uri, ko
bo grajsko območje zažarelo v
siju bakel, tudi skrivnosten, saj
organizatorji za zaključek napo-
vedujejo presenečenje. -
v Mestni občini Celje obljub-
ljajo, da bodo do sobote očistili
in uredili Pelikanovo pot, po
kateri je od mestnega središča
do gradu lahko prav prijeten
sprehod. V soboto bo, verjemi-
te, še prijetnejši, saj bodo obi-
skovalci na poti lahko srečeva-
li srednjeveške glasbenike, pe-
snike, lokostrelce in dekleta,
ki bodo iz košar delila rdeča, v
Zagradu pridelana jabolka.
Po besedah vodje projekta Ka-
tarine Kerk se bo Srednjeveški
dan začel ob 14. uri s srednjeveš-
ko tržnico, na kateri bo svoje
izdelke in delo predstavljalo 25
srednjeveških obrtnikov. Na
vsako uro bodo dogajanje pope-
strili glumači s svojo gledališko
predstavo, ob 14. in 16. uri bodo
na svoj račun prišli najmlajši, saj
jih bo obiskal lutkar, zanje pa
bosta posebni atrakciji tudi udav
Miško in ježek. V družbi z
opravljivko, dvornim norčkom,
biričem, tatičem in vedeževalko
bo občinstvo pričakalo večer, ko
bo v veličastnem sprevodu med-
-nje prišla grajska gospoda, pri-
družili pa se jim bodo tudi gostje
iz Italije; bruhalci ognja in žon-
glerji. Fanfare bodo napovedale
viteški turnir, prireditev pa se bo
ob 22. uri zaključila s preseneče-
njem, ki ga - povedo le, da bo
grajsko območje zažarelo v soju
bakel - napovedujejo organiza-
torji.
Boste vmes postali lačni in
žeji? Brez skrbi, na grajskem
dvorišču bodo v srednjeveški
krčmi poskrbeli tudi za tovrstne
potrebe; za nezaupljive in izbirč-
ne želodce pa bodo ob srednje-
veški hrani stregli tudi golaž v
kruhovih skodelicah in odojka.
In pijača bo hladna, obljublja
Vid Gradišnik, saj bodo v krčmi
imeli za srednji vek prav nič
značilne hladilnike, ob njej pa
tudi stranišča. Si boste za spo-
min zaželeli fotografijo? Tudi za
to bodo poskrbeli; fotograf pa
vam bo izdelan, v barve ujet
spomin, izročil v eni uri. Malce
drugačen spominek bo lahko tu-
di spominski kovanec ali pa po-
seben poštni žig, ki so ga po
besedah celjske podžupanje Ja-
nje Romih po oblikovni predlo-
gi Matije Golnerja pripravili v
celjski Pošti. In ker bodo k vstop-
nicam za Srednjeveški dan (za
odrasle po 300, šolarje pa po 100
tolarjev) delili tudi posebne raz-
glednice z motivom lanskega
srednjeveškega dogajanja, bo
zanimivo počakati tudi na to, da
bo na grajsko dvorišče prijezdil
poštar, zbral razglednice v pošt-
no vrečo in z njimi odjezdil v
dolino.
^^m^ IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Sekcija celjskih taksistov bo
tudi letos poskrbela za prevoz
na Stari grad, za pot od želez-
niške postaje do gradu oziro-
ma nazaj pa bodo po osebi
računali 100 tolarjev. Prilož-
nost velja izkoristiti, saj se za-
radi pomanjkanja parkirišč dc
gradu obiskovalci ne bodo
smeli pripeljati s svojimi avto-
mobili!
Srednjeveški dan in Aronove
viteške igre bodo na Starem
gradu priredili ob vsakem vre-
menu; organizatorji sicer upa-
jo, da dežja ne bo, a če jim
nebo vseeno ne bo naklonjeno,
bodo prireditev kljub temu iz-
peljali v neokrnjeni obliki.
»Preveč dela in priprav je, po-
stavitev kulis in zahteven pre-
voz sta predraga, da bi lahko
čakali na lepo vreme,« pravijo.
Srednjeveški dan in Aronove viteške igre bo postala tradicionalna poletna
prireditev v Celju, obljubljajo organizatorji.
Haas in Kreslin na Starem gradu
Na Starem gradu od letoš-
njega aprila za gostinsko po-
nudbo skrbi Vid Gradišnik,
podjetnik, ki se doslej z go-
stinstvom nikoli ni ukvarjal,
grajsko območje, pravi, pa
mu je bilo hitro izziv še za
pripravo prireditev.
V sodelovanju s Turističnim
društvom Celje ter ob pomoči
sponzorjev je tako na pragu
poletja, zadnjega maja, v goste
povabil Zorana Predina, večer-
ni koncert pa je obiskalo kar
tisoč ljudi. Sledil je lokostrelski
turnir in zatem še grajske Igre
brez meja, ki si jih je ogledalo
kar 1.200 obiskovalcev.
Vrhunec poletnega- dogaja-
nja na grajskem območju pa
napoveduje za torek, 31. av-
gusta, ko Ido ob 20. uri pianist
Hinko Haas odigral klavirski
koncert. Izbral je dela Beet-
hovna, Chopina in Gershvvi-
na, na Stari grad pa bo organi-
ziran avtobusni prevoz. Zara-
di dopustov nekohko kasne-
je, kot je bilo sprva načrtova-
no, pa bo koncert Vlada Kre-
slina in Beltinške bande v pe-
tek, 10. septembra, zvečer. IS
poglejmo-pojejmo
v soboto gremo v jame!
Avtobus za pred dvema tednoma napovedani izlet v Škocjanske
jame in na Cerkniško jezero ste napolnili v treh dneh po objavi, kar
je v nizu izletov, ki jih v uredništvu Novega tednika pripravljamo
za zveste bralce in naročnike, prav svojevrsten rekord.
Upamo, da se bomo imeli vsaj tako lepo, kot napovedujejo
izbrani kraji tokratnega izleta in gostitelji - prijazni prebivalci Krasa
in Notranjci, ki se tako v Škocjanskih jamah kot tudi ob Cerkniš-
kem jezeru, našega prihoda že nekaj časa veselijo. Še enkrat torej:
tisti, ki ste se prijavili na sobotni izlet oziroma ste dobili obvestilo,
da ste nanj vabljeni: dobimo se v soboto, 28. avgusta ob sedmih
zjutraj na avtobusni postaji v Celju. Ne pozabite na veliko dobre
volje in na toplo oblačilo, da vas v čudovitem, pri Unescu
zaščitenem parku Škocjanske fame, po katerem se bomo sprehaja-
li dobri dve uri, ne bo preveč zeblo!	NMS
Zlata nagrada Novega tednika
Le v enem časopisu tistega dela naklade, ki gre v prodajo v
kioske, in v enem časopisu iz naklade, ki je namenjena
naročnikom, bomo vsak teden odtisnili žig z napisom
»ZLATA NAGRADA NOVEGA TEDNIKA«. Če boste žig našli
v svojem izvodu, pridite z njim v uredništvo Novega tednika,
kjer vas čaka lepa nagrada Zlatarne Stožir iz Celja.
V akciji bomo do konca leta med zveste kupce in naročnike
Novega tednika razdelili 66 zlatih nagrad Zlatarne Stožir.
Srečo vam želimo in opozarjamo, da bo žig vsakič odtisnjen
na drugi strani časopisa, zato ga vsakič pazljivo prelistajte.
16
VROČA TEMA
Molk v dolini solz
Vladna komisija za popravo krivic bo predlagala preiskavo o domnevnih povojnih pobojih v Špitaliču
v mesecu avgustu je v jav-
nosti odmevala zgodba Stan-
ka Novaka, krajana iz Priho-
ve, ki trdi, da naj bi bilo v
okolici Žičke kartuzije po-
kopanih več deset tisoč žrtev
povojnih pobojev. Zgodovi-
narji in drugi poznavalci so
mnenja, da so te navedbe
pretirane, a obenem dopuš-
čajo verjetnost, da so se po-
boji na tem območju zgodili.
Za vsako zamolčano gomilo
je bilo življenje in vsaka žr-
tev ima pravico do spomin-
skega obeležja. V uradni
preiskavi, zdaj je jasno, da ta
bo, preiskovalci ne bodo
imeli lahkega dela. Doku-
mentov ni. Prič povojnih do-
gajanj je vse manj, prebival-
ci v dolini sv. Janeza pa so se
ovili v molk.
Vladna komisija za popra-
vo krivic je v petek, 20. avgu-
sta, obiskala Špitalič, kjer si je
v bližnji okolici Žičke kartuzi-
je ogledala domnevna prizo-
rišča povojnih pobojev. Kot je
napovedal predsednik komi-
sije Janez Lukač, bodo ne-
mudoma zaprosili ministrs-
tvo za notranje zadeve, naj
zagotovi nadaljnja izkopava-
nja, od državnega tožilstva pa
zahtevali,- da sproži postopek
zoper neznane storilce, krive
povojnih pobojev. »Dolžnost
države je, da bo postopke iz-
peljala do konca in raziskala,
kdo je zakrivil poboje - so bili
vojaški ali politični poboji.
Vse, kar se je zgodilo po 15.
maju 1945, je že regularno
dejanje države oziroma po-
vojne oblasti. V primeru od-
kritja množičnega grobišča
med gradnjo avtoceste v Ma-
riboru je država korektno po-
stopala. Zakaj? Da gradnja ne
bi zastala in da bi preprečili'
zlonamerno sklepanje. Zdaj ■
bodo na vrsti še druge lokaci-
je, kjer pa ni avtocest,« je de-
jal Lukač med ogledom v Špi-
taliču. »Slovenija mora popra-
viti povojne krivice in tudi
evropski parlament to od na-
še države nedvomno pričaku-
je,« je menil Anton Šemrl,
član vladne komisije za po-
pravo krivic in podpredsed-
nik Združenja žrtev komuni-
stičnega nasilja Slovenije. Čla-
ni vladne komisije poudarja-
jo, da je resnici šele treba priti -
do dna. V dohni sv. Janeza so
bili prvič in prvič so prisluhni-
li tudi Stanku Novaku, ki jim
je malone v eni sapi povedal
zgodbo o najdbi kosti in jim
pokazal nekatere kraje, na
katerih naj bi bilo na kupe
kosti po vojni ubitih ljudi.
Ribniki ali
grobišča?
Takole je Stanko Novak,
47-letni strojni tehnik, sa-
mostojni podjetnik iz Priho-
ve, pripovedoval članom
vladne komisije in pred tem
še številnim drugim, ki jih je
priklical v dolino s svojimi
neverjetnimi trditvami:
»Spominjam se dogodkov,
ki jih kot otrok nisem mogel
razumeti. Zakaj je bil Špita-
lič svoj čas obdan z bodečo
žico? Eni so mi dejali, da so
jo postavili menihi, da so
lahko pasli krave in verjel
sem jim. Zakaj so tod okrog
terase, so imeli menihi tudi
vinograde? Zakaj nisem
smel niti v času velike suše v
Špitaliču piti vode iz doma-
čega vodnjaka? >Pa če vsa
živina pogine in mi pomre-
mo, vode iz,tega vodnjaka
ne bomo nikdar pih!< mi je
dejal oče. >Če boš pil vodo iz
bližnjih potokov, se boŠ za-
strupil,< sta mi večkrat govo-
rila stara mama in stari oče.
Veliko kasneje, pri sedemin-
štiridesetih letih, sem izve-
del, da sem vse svoje življe-
nje jedel hrano, pridelano na
grobiščih, pil vodo, ki se je
pretakala . preko kosti. Do-
kopal sem se do spoznanja,
da je v teh gozdovih na de-
set tisoče grobov po vojni
ubitih žrtev, med njimi tudi
žensk in otrok. Grobovi so
še marsikje, v Portovcu, na
Jerneju, tudi Konjiška gora
in vsi stari rudniki so polni
kosti.« Besede, ob katerih je
Stanko Novak kazal okoli
sebe, so tudi minuli petek
vrele iz njega.
Začelo se je leta 1992, ko je
hotel obnoviti kakšnih osem-
sto let stare kartuzijanske rib-
nike. »Občina mi je dala kon-
cesijo za obnovo ribnikov, lo-
til sem se dela in pri kopanju
sem naletel na človeške kosti.
Odnesel sem jih na občino, a
so mi dejali, da so živalske in
naj nadaljujem z delom. Po-
tem sem kaj hitro prejel od-
lok o spremembi ureditvene-
ga načrta in moral z deli pre-
nehati,« je pripovedoval No-
vak.
Od ust do ust
Ko je bil prisiljen stroje us-
taviti in podreti, kar je že
zgradil, je sam pri sebi sklenil,
da bo na lastno pest raziskal
povojno dogajanje v doHni.
Kosti mu niso dale spati. »Ves
svoj prosti čas, sobote in ne-
delje, sem hodil od hiše do
hiše in poslušal zgodbe do-
mačinov, ki jim sprva nisem
mogel verjeti, tako grozljive
so bile. Glede na pričevanja
sem na določenih lokacijah
poskusil kopati in povsod
sem kaj odkril - tudi z živim
apnom prekrita grobišča in
sledove telefonske žice okoli
okostij rok ali nog,« je dejal
Novak in zatrdil, da so bile z
obstojem grobišč seznanjene
tako nekdanje kot sedanje
občinske oblasti. Prav zaradi
zamolčanih grobov pa po No-
vakovih navedbah naj ne bi
dovolili obnoviti Žičke kartu-
zije in nenazadnj'e tudi ribni-
kov.
V Zavodu za varstvo narav-
ne in kulturne dediščine so
nam povedali, da je Stanko
Novak začel z obnovitvenimi
deli ribnikov brez ustreznih
soglasij, imel je tudi ideje o
gradnji teniškega igrišča in
igrišča za golf - v dolini, ki je v
celoti zavarovana kot kultur-
ni spomenik, ribniki pa sodijo
pod okrilje samostana. V za-
vodu niso nasprotovali uredi-
tvi ribnikov, temveč necelovi-
tim in nepremišljenim pose-
gom v prostor.
Prekopavanja bi razkrila
marsikatero skrivnost, pa je
prepoved obnovitve ribnikov
komentiral Novak in pouda-
ril, da se kljub njegovim šte-
vilnim najdbam in opozori-
lom ni zganil prav nihče. O
svojih domnevah je obvestil
nemško vlado, skupaj s so-
mišljeniki pa pripravlja petici-
jo, ki jo bodo izročili papežu
Janezu Pavlu 11. in ga seznani-
li -z oskrunjenjem Žičke kar-
tuzije. V dolino je povabil
predstavnike odbora za za-
molčane grobove in tudi hr-
vaške novinarje, ki so njegovi
zgodbi z zanimanjem prisluh-
niU. Večernji list je o mračnih
dogodkih v dolini sv. Janeza
poročal že dvakrat, prvič o
»množični grobnici v Špitali-
ču, veliki za "dva današnja Ma-
ribora«, drugič pa je objavil
»ekskluzivno zgodbo sloven-
skega partizana Jake Leber-
ja«, ki je spregovoril o grozlji-
vih pobojih v dolini sv. Jane-
za. Ko smo Jako Leberja po-
klicali, da bi preverili njegovo
pripoved in pridobili izjavo, je
dejal, da mu nekateri očitajo,
da je izdajalec in bo zato ostal
raje tiho.
Resnica?
Prič povojnih dogodkov ni
več veliko. »S prebivalci v
Špitaliču smo se skušali tri-
krat pogovarjati, vendar so
se zavili v molk. Eden je za-
grozil, da nas bo ubil, če bo-
mo tam okoli še kaj spraše-
vah,« je dejal Janez Černej,
član vladne komisije za po-
pravo krivic. Po njegovem
mnenju so trditve Stanka No-
vaka o skupnem številu po-
kopanih pretirane, marsika-
tere navedbe pa so resnične.
Černej, ki je eden najboljših
poznavalcev problematike
povojnih pobojev na Celj-
skem, je tudi povedal, da do-
slej znana pričevanja kažejo,
da naj bi iz celjske smeri v
Špitahč pripeljali 19 kamio-
nov ljudi in 40 družin; lahko
bi jih pripeljali iz taborišča na
Teharjih ali iz Starega piskra.
O razsežnostih dogodkov v
doUni solz, kot so območje
okoh Špitaliča nekateri doma-
čini poimenovali po drugi
svetovni vojni, za zdaj vsi le
ugibajo. Veliko pa jih je, ki v
obstoj vsaj enega večjega
množičnega grobišča sploh
ne dvomijo. Med njimi je tudi
Jože Baraga, nekdanji konjiš-
ki župan in član komisije za
ugotavljanje povojnih zloči-
nov ter predsednik konjiške-
ga zgodovinskega društva:
»Domnevno število po vojni
ubitih ljudi v teh krajih je pre-
tirano; zločinov je dovolj in ni
treba, da si jih zraven še iz-
mišljujemo. Pobojev ni moČ
zanikati in glede na izjave prič
so se dogajali leta 1946. Kak
šen je obseg grobišča, ne ve-
mo. Ko je leta 1952 ah 1953
potok Žičnica tako narasel, da
je spodjedel kartuzijski stolp,
so se razkrile kosti. V stolpu,
premera okoli tri metre,, sega-
jo človeške kosti več kot dva
metra globoko.« Posamezne
kosti imajo tudi v UNZ Celje,
z najdbo pa je bil seznanjen
tudi Zavod za varstvo narav-
ne in kulturne dediščine.
Uradna preiskava v odmak-
njeni zaprti dolini ob izvirih
potokov, kjer je kartuzijanski
red leta 1165 postavil svojo
prvo redovno naselbino v
Srednji Evropi, nemških in
slovanskih deželah, naj bi
razkrila tudi temno stran.
r - r	KSENUA LEKK^
Konjiški župan Janez Jazbec trdi, da je za najdbo kosti
izvedel iz medijev in da o domnevnih množičnih grobiščih
v okolici Špitaliča ne ve ničesar. »Prav je, da bodo povojne
dogodke raziskali po uradni poti,« je menil, »saj jim ne
moreta priti do dna ne občina ne kakšen posameznik.«
Okoli Žičke kartuzije se zbirajo komisije, odbori, društva in novinarji. Večina prebivalcev te
doline ne more verjeti trditvam o množičnih grobiščih.
»Po navedbah nekaterih prič naj bi iz celjske smeri - iz
teharskega taborišča ali iz celjskega Starega piskra - v
Špitalič pripeljali 19 kamionov ljudi in 40 družin,« je pove-
dal Janez Černej, član vladne komisije za popravo krivic.
Anton Šemrl in Janez Lukač med ogledom
domnevnih množičnih grobišč i; dolini sv.
Janeza.
Stanko Novak že dobrih pet let koplje po
preteklosti, po hribih in gozdovih, išče kosti
žrtev in žive priče povojnih zločinov.
REPORTAŽA
17
Življenje na odru
Aljoša Kovacic - poet, igralec in pevec
Svet je velik oder, na katerem ljudje igramo
fazlične vloge. Življenje Je kot igra s prepletom
fazličnih občutij. Tli in tam pa se najde kdo, ki
je poleg svoje vloge želi vživeti tudi v ostale.
Eden taikšnih je tudi Aljoša Kovačič iz Šmarja
pri Jelšah, ki je svoje življenje posvetil odrskim
deskam in glasbi.
Že v zgodnjem otroštvu se je pokazal njegov
dar za igro in doživljanje različnih vlog. Je človek,
Id s svojo prijaznostjo in dobroto seže do srca
vsakemu človeku. Ne gradi gradov v oblakih, pač
pa želi zgraditi čim več mostov med srci ljudi.
ZMetni Aljoša študira na AGRFT igralstvo,
zaključuje drugi letnik, obenem pa je uspešen
glasbenik. Spominja se slik iz otroštva: »Nekega
dne nas je obiskal znanec, ki je igral kitaro. Mama
mu je dala svojo kitaro in on je zaigral. Takrat
sem prvič držal kitaro v rokah, jo občutil in takrat
se je v meni rodila neustavljiva želja po igranju
Idtare.« Vendar je usoda ubrala
drugačno pot. Aljoša je najprej
igral trobento, ker v glasbeni
šoli ni bilo več prostora, da bi se
vpisal k pouku kitare. Po dveh
letih je opustil ta instrument.
Končno se mu je uresničila
velika želja in pred osmimi leti
je začel igrati kitaro. Njegova
prva kitara je bila stara in uniče-
M. »Strune so bile debele in
moji prsti so bili zaradi tega do
krvi zajedeni, vendar je ljube-
zen do kitare kljub bolečini na-
raščala. Sprva nisem hotel vide-
ti not. Svoj posluh sem spojil s
prebiranjem tonov in tako doži-
vel stik z instrumentom in ka-
isneje z ljudmi.« Kitara je postala
M njegovega življenja.
Glasba je njegova spremlje-
valka vse od rojstva, saj je zapi-
sana v genih. »Prvi stik z glasbo
mi je dala družina. Mislim, da
glasba daje moč in pogum v
življenju, pomaga premagati
trpljenje. Naša prababica, ki
smo jo klicali mama Mima<, je
dočakala sto let. Bila je slepa,
slabo je slišala, nepolaetna je
bila in včasih jo je zapustil spo-
min. Vendar je na praznovanju
stotega rojstnega dne prepevala
tako, kot je prepevala vse svoje
življenje,« se spominja Aljoša.
Na poti do zvezd
»Nekega dne sem v časopisu
prebral, da iščejo mlade igralce
za snemanje mladinskega fil-
ma. Odločil sem se poskusiti
srečo in se prijavil na avdicijo.«
Kljub hudi konkurenci mu je
uspelo. 15-letnemu Aljoši so do-
deUli glavno v filmu Generalka,
kjer je skupaj s Sabino Stanko-
vič in Savino Domik odigral lik
Bojana. To je prvi slovenski
mladinski film, ki je izzvenel
malo drugače. »Takrat sem do-
živel vrhunec dotedanjega živ-
ljenja, saj se je zgodilo veliko
stvari, ki sem jih dojel šele ka-
sneje. Scenarist Andrej Vajevec
mi je igralstvo približd na tak
nivo, da sem se med snema-
njem popolnoma sprostil. Ne
morem reči, da sem kot igralec
kaj naredil, ampak to me je
spodbudilo, da sem šel študirat
igralstvo na AGRFT. Najprej
sem želel postati pilot.« Aljoša
je v nižjih razredih osnovne šole
sodeloval pri dramskem krož-
ku, vendar kasneje ni posvečal
večje pozornosti igri. Vsekakor
ima talent in je rojen za oder.
Aljoša je svobodni umetnik
in obenem upornik, v pozitiv-
nem pomenu besede. Zaradi
svoje nekonvencionalnosti je bil
zaznamovan, še posebej v sred-
nji šoli, ker ni spoštoval pravil in
delal po predpisih. »Vendar sem
si na Gimnaziji Celje-Center pri-
dobil znanja za celo življenje.
Znanja o odnosih, vedenja o
čustvih, zatiranju, naučil sem se
izražati samega sebe. Vse to
sem se naučil skozi te ljudi, ki so
mi pomagali.«
AJjoševo življenje je zapolnje-
no z igro, glasbo in poezijo.
Predvsem z igro, saj se skozi
vse leto pripravlja na interne
produkcije. Najbolje se je pri-
pravil na vlogo klošarja: »Imel
sem občutek, da te vloge ne
bom zmogel in to je opazila tudi
moja sošolka. Peljala me je v
park, kjer sva celo popoldne
klošarila. Iz smetnjakov sva po-
birala smeti in jedla odpadke,
zvečer pa sva pristala v eni klo-
šarski družbi. Ta izkušnja mi je
pomagala, da sem pristno in
doživeto odigral vlogo.«
Poleg trdega dela na AGRFT
najde čas tudi za svojo skupino
z imenom Gonske sobe. »Ročk
'n roll je po eni strani moja
poezija. Pa tudi sicer se ukvar-
jam s pisanjem poezije,« pravi
Aljoša, ki ve, da ga čaka še dolga
in trnova pot do končnega us-
peha, vendar je prepričan, da
mu bo uspelo.
SABINA KRANJEC
Aljoša Kovačič
Družina Marjane in Janka Šuca skrbi poleg treh sinov tudi za
tri rejenke. Po nedeljski slovesnosti, skupaj z mamo Lojzko
Rodež in duhovnikom Srečkam Hrenom.
Kapela na Halarjevem bregu
Na Halarjevem bregu pri Šmarju pri Jelšah, ob cesti v
Močle, je bila v nedeljo slovesna blagoslovitev nove kapele.
Slovesnosti, ki jo je vodil nekdanji šmarski kaplan Srečko
Hren, skupaj s Silvom Molanom, se je udeležilo približno 170
vaščanov in okohčanov. Kapelo, ki je posvečena Mariji z
Jezusom, je na dvorišču svoje domačije postavila družina Suc-
Rodež, na mestu križa, ki ga je porušilo neurje.
Zgrajena je po zamisli lastnika Janka Šuca in njegovega sorodni-
ka Ivana Šuca, ki sta opravila vsa gradbena dela. Lastnik je ročno
izdelal lepo okrašena kovana vrata, pri vsem skupaj pa je v
sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine upošteval
arhitekturo te pokrajine. Freske, tudi s . podobo znamenite cerkve
na Kalobju v ozadju, je naslikal Božidar Ščurek iz Celja.	BJ
18
NASI KRAJI IN UUDJE
Usodno pismo
Skoraj deset let je že preteklo, od kar je
Irena Bezgovšek z Brodnic napisala pismo
osamljenemu Janku Šmidu s Polane pri Jur-
kloštru. Kakšne besede je položila v to ku-
verto, noče izdati. Lahko pa si mislimo, saj je
ljubezen kmalu zaplamtela.
Zdaj 46-letni Janko, ki je po materini smrti ostal
čisto sam, se je enkrat po službi oglasil k Bezgovško-
vim v Laško, kjer je Irena pomagala pri gospodinj-
skih opravilih, in jo povabil k sebi. Deset let mlaj^
Irena se je v njegovi hiši, ki je bila potrebna ženske
roke, dobro odrezala. Tako je ostala pri njem.
Irena in Janko živita v skromni, skoraj dvesto
let stari hiši, pred katero žubori močan vodni
izvir. Poleg nje stoji stoletni hlev, v katerem
preživljata dve kravi, dve kozi in dolgorogega
kozla Mika. Posestvo ni veliko, službe pa tudi
nimata, zato je njuno življenje precej skromno
in polno odrekanj. Pa se ne pritožujeta. Tudi
po razkošju ne hrepenita. Da si lažje kupita
vsakdanji živež, se Irena vsak dan vozi z
motorjem v Jurklošter, kjer štiri ure čisti šolske
prostore, ki jih uporabljajo graditelji nove šole.
Do leta 1991 je tudi Janko služil denar. V
Laškem je kar 20 let raznašal pošto z motorjem.
Po novi zakonodaji pa so zahtevali, da opravi
vozniški izpit za motor. Tega ni uspel narediti,
zato so ga prestavili v Celje, kjer je raznašal
pošto s kolesom. Po nastalih nesoglasjih je ostal
na cesti. Sedaj občasno priskoči na pomoč
kakšnemu sosedu, sicer pa se zadržuje kar
doma. Včasih še raztegne meh harmonike, ki jo
je včasih veliko igral na ličkanjih, vendar zelo
redko, odkar mu je umrla sestra. Njena smrt na
božično noč lani ga je tako pretresla, da se od
takrat še ni obril. ALEKSANDRA MAČEK
Ko Janko Šmid raztegne meh, stara hiša
spet oživi.
Lubenice v
Dobriču
Lubenica je po splošnem
prepričanju kmetijska kul-
tura južnih krajev. Sedanji
čas pa je tudi to, kot že mar-
sikaj drugega, postavil na
glavo.
V Dobriču, v občini Polzela,
so pri Čremožnikovih na po-
budo njihovega 10-letnega si-
na Andreja spomladi v lončke
posejah semena lubenic, jih
potem gojili pod agro ponjavo,
nato pa konec maja posadili
na črno folijo na prosto. Sedaj
pa se že veselijo pridelka. Nji-
hov trud je poplačalo kar lepo
število zajetnih lubenic. Neka-
tere med njimi tehtajo tudi do
7 kilogramov, tako da se jih bo
Andrej do sitega najedel, pa še
za druge bo dovolj ostalo.
T. TAVČAR
občinska obeležja
Občina Mozirje
V današnji občini Mozirje
sta dve naselji, ki se že od
poznega srednjega veka po-
našata s trškimi pravicami:
Mozirje in Rečica ob Savinji.
Mozirje se je razvilo v istoi-
menski kotlinici pod gradom,
ki je do sredine 15. stoletja
varoval prehod v Zgornjo Sa-
vinjsko dolino. Zaradi ugodne
prometne lege je naselje že
leta 1318 dobilo trške pravice.
Trška moč se je še posebej
okrepila od druge polovice
prejšnjega stoletja. Tipično
vaško gručasto naselje Rečica
ob Savinji, ki se je razvilo ob
potoku Rečica in cesti na Pri-
hovo, pa se s trškimi pravica-
mi ponaša od prve polovice
14. stoletja.
Grb - Zeleni trak, širok eno
štiridesetino višine ščitovih
polj, obrobljen z dvakrat šir-
šo črno črto kot so črte atribu-
tov v grbu tvori trohrib, ki
deli ščit na modro in zlato
polje.
Iz trohriba raste v prvo polje
srebrna cerkev (simbolizira
trg Mozirje), predstavljena si-
metrično enako z desnim in
levim traktom; nad njunim
spojem v sredini ščita se po
njegovi simetrali dviga srebrn
stolp, ki ima vidni dve steni,
pokriti od zgoraj z dvema stra-
nicama visoke rdeče koničaste
strehe in zlato kroglo nad nje-
nim vrhom. Stolp ima zgoraj v
vsaki od sten po eno kvadrata-
sto črno okno.
Tanki zlati zidni venec deli
oba trakta v pritlični in visoko-
podstrešni del; poslopje z de-
sne in leve strani je zaključeno
s čelno steno, ki ima spodaj po
ena polkrožno zaključena čr-
na vrata, v zgornjem trikot-
nem delu pa nad zidnim ven-
cem po dve pravokotni po-
končni črni okni; zunanji stra-
ni v trikotnik oblikovanih sten
nosita rdečo strešno obrobo,
med notranjima stranicama
obeh traktov pa sta vidni pred-
nji strani dvokapih, rdečih
streh; notranje zidove obeh
traktov oblagajo križno na
zidni venec, štirje zlati pila-
stri, po eden na desnem in
levem traktu, sprednja dva pa
se stikata po simetrali poslop-
ja.
Dno ščita pokriva zelen hri-
bec, iz katerega raste v drugo
zlato polje črno lipovo drevo
(simbolizira trg Rečico) z vr-
hom pod sred-
njim hribcem de-
lilnega traku, s
štirimi pari v de-
sno in levo upog-
njenih vej, oblo-
ženih z zelenimi
lipovimi listi.
Zlati trak, ki ga
nosi ščit ob svojih
zunanjih robovih,
lahko služi le kot
grbovni okras.
Zastava - Za-
stava občine Mo-
zirje je v modri in
rumeni barvi, ki
ju pred njeno
sredino razdelju-
je v trohrib oblikovan zelen
trak.	^
Razmerje zastavine višine
proti njeni dolžini je 1:2,5, s
tem da je njena ruta razdelje^
na vertikalno na dve neenaki
polji v razmerju 40% modrega
polja - 60% rumenega polja;
deli jo v trohrib oblikovani in
v vertikalo postavljeni, s črno
črto očrtani zeleni trak. ]
Sedež občine: Savinjska ct
sta 7, 3330 Mozirje; površina
86 km^, povprečna nadmor-
ska višina 612 m; število nasfr
lij 21; število prebivalcev
6336; gostota prebivalstva na
km^ 74; delež Slovencev 97%;
delež moških 48,3%; delež
žensk 51,7%; število gospo'
dinjstev 1842; povprečno šte-
vilo članov gospodinjstva 3,4;
delež aktivnega prebivalstva
50,9%; delež prebivalstva do
20 let starosti 28,3%; delež
prebivalstva od 21 do 60 let
starosti 54,4%; delež prebi-
valstva nad 60 let starosti
17,3%; stopnja rodnosti 10,6
promila; stopnja umrljivosti
9,8 promila; naravni prirastek
0,8 promila; (podatki za leto
1996).	i
BRANKO GOROPEVŠEK
INTERVJU
19
Začaran z magijo odra
Vili Ravnjak, dramaturg, pisatelj, ezoterik in terapevt slovenskemu gledališču ne obeta dobre prihodnosti -Duhovnost je stvar za izbrance
Rodil se je v Celju in čeprav
J otroštvo preživel v Zrečah,
(večina njegovih spominov
,3 otroška in mladostna leta
jzana nanj. Ljubezen do
iledališča ga je po končani
lltademiji za gledališče, ra-
lio, film in televizijo zanesla
(Maribor, kjer se je v začet-
ki osemdesetih zaposlil kot
tamaturg, od leta 1985 do
»89 bil direktor mariborske
bme, v začetku devetdese-
I, ko se je za nekaj let
dpravil na pot svobodnjaka
f tistem času je pisal scena-
jza sklop oddaj Tretje oko),
a ga je na tem mestu nasle-
il Tomaž Pandur.
Vili Ravnjak, duhovni iska-
C in terapevt, dramaturg, pi-
itelj, scenarist in predvsem
ilik ljubitelj gledališča ter
}znavalec večine bolj ali
anj znanih duhovnih poti
ko že vse od študijskih let
vi v Mariboru. Dela v gleda-
Sfu, piše knjige, predava,
krati že dvanajst let hodi po
3teh samospoznanja; vse,
Ikar mu je kolegica iz celj-
lega gledališča prvič omeni-
razsvetljenje in se je udele-
1 delavnice o tem, kako ga
)seči, ga je pot duhovnega
(anja skoraj zasvojila.
Ukvarja se z reikijem, tera-
jami samoanalize, regresi-
, jogo, kabalo (to je evrop-
a oziroma židovska oblika
ge) ter meditacijo na notra-
0	tišino in praznino. Še ved-
1	išče sam, že leta pa tudi
lučuje. Pred nekaj tedni je
edaval v Celju in sicer zah-
mo občinstvo ga je zelo do-
0	sprejelo. Dobro je tudi
edaval, tako kot dobro piše
govori. Ni mag, čarovnik
bioenergetik, kakršne naj-
te za vsakim vogalom. Je
aetnik, poznavalec, znans-
inik. Prvo dopoldne v juliju
srečava pred gledališčem v
iriboru, kjer je spet zapo-
'n od takrat, ko je zaključil s
sanjem scenarijev za oddaje
Etje oko in je spoznal, da je
i^el čas, ko se želi ponovno
;svetiti gledališču. Oddaja je
1	slovenskem občinstvu na-
na zelo dober odmev. .
Vaši gledališki začetki?
Z gledališčem se ukvarjam
svojega dvanajstega leta,
sem svojo gledališko sku-
Jo ustanovil v OŠ v Zrečah.
^ila je skupina na Srednji
onomski šoli v Celju, tako
se mi je zdel odhod na
9demijo za gledališče nor-
flno nadaljevanje tega dela;
'slim, da so vsi, ki so se ali se
'^arjajo z gledališčem, zača-
z magijo odra. Biti na
'"■u in imeti stik z občins-
^Ti - to je hipnotična zade-
'l^i te potem zlepa ne spusti.
^ do 30. leta sem bil obse-
^ z gledališčem in sem po-
•^oval kar nekaj časa, da
^ se te obsedenosti iznebil.
Vedno delam kot drama-
vendar ne čutim več no-
l^^je prisile, ki je bila prej
j mojem delu v gledališču
'^otna dolga leta.
Cilj vsakega človeka, ki se
začne ukvarjati z duhov-
nostjo je, da bi dosegel raz-
svetljenje, vendar to vedno
ne uspe.
To je res končni cilj spozna-
vanja duhovnih poti, vendar
začneš medtem iskati še druge
izpolnitve in zadovoljitve. Z
duhovnostjo se ukvarjaš, ker
si želiš izboljšati svoje zdrav-
je, življenje... Veliko ljudi je,
katerih končni cilj ni dosega-
nje razsvetljenja, temveč jim
je pomembnejša pot, po kate-
ri stopajo. Sam sem si na za-
četku svoje duhovne poti želel
doseči ta končni cilj, potem
pa sem se začel ukvarjati pred-
vsem z energijami, ezoteriko,
in spoznal, da so metode po-
membnejše kot končni cilj...
Pa vendar ljudje hrepeni-
mo po nekakšni duhovni iz-
polnitvi. Kako jo doseči?
Predvsem s tem, da sprej-
memo sebe in življenje takšno
kot je. To je razsveteljenje.
Tudi Buda je spoznal, kaj je
resničnost in jo je sprejel. Cilj
duhovnosti je spoznati naravo
in življenje in to potem živeti
takšno kot je.
To zveni bolj enostavno kot
je v resnici; poti do takšnega
sprejemanja življenja so po-
navadi dolge in zapletene.
Tako je zato, ker smo ljudje
tako zapleteni. Ker sta tako za-
pleteni civilizacija in kultura, v
kateri živimo danes. Ljudje v
arhaični skupnosti so bili dosti
bolj enostavni, zato je bilo ta-
krat enostavneje živeti. Danes
je drugače zaradi razvoja tehni-
ke, civilizacije, zaradi težavnih
življenjskih zadev, ki jih s sabo
vlečemo že od otroštva. Izgubih
smo stik s svojo izvirno naravo
in zdaj se večinoma ukvarjamo
s tem, kako naj se vrnemo do
svojega izvora, kako naj spet
postanemo avtentični, izvorni,
naravni. Današnji čas nam tega
ne dopušča.
Gledališče je način, s kate-
rim se je mogoče vrniti k
svojemu izvoru. Vam je zato
tako blizu?
Gledališče lahko vse to po-
nuja gledalcem takrat, ko je
katarzično, očiščujoče. Teža-
va je v tem, da danes gledališ-
če ni in ne more biti katarzič-
no, saj svet, v katerem živimo,
ni čist, temveč je popolnoma
ciničen, absurden. Očiščujoče
gledališče - to je bilo mogoče
na primer v stari Grčiji, bilo bi
mogoče tam, kjer je svet ure-
jen, kjer veljajo moralne nor-
me. Gledališče, ki bi moralo
biti očiščujoče, je danes po-
polnoma izgubilo svoj na-
men. Postalo je nekakšna del-
na umetnost, ki lahko zadovo-
lji samo še določene, ozke
interese in predvsem željo po
zabavi, ne more pa več zajeti
globljega namena, po katerem
naj bi bilo najprej katarzično,
potem etično in univerzalno.
Do leta 1990 je imelo gledališ-
če pri nas zelo pomembno
družbeno politično vlogo, v
teh letih pa se je skladno s
spremembo družbe spremenil
tudi pomen gledališča. V zad-
njem času sem začel spet raz-
mišljati o tem, kaj narediti, da
bi gledališče spet postalo po-
membna umetnost.
Ste že našli odgovor?
Trenutno še ne, verjetno pa
bo to področje, s katerim se
bom ukvarjal v prihodnosti.
Delate kot dramaturg, na
odru, po drugi strani pa
preučujete antropologijo in
zgodovino gledališča. Kako
delo na odru usklajujete z
raziskovalno teorijo?
Teorija in praksa sta zelo
različni, predvsem, ker se pri
praktičnem delu v gledališču,
razen pri nekaterih režiserjih,
ki imajo smisel za takšno raz-
mišljanje, teorija sploh ne
upošteva. To sta dve ločeni
področji. Antropologija me je
zanimala zato, ker sem hotel
odkriti ključe, ki vodijo do
odgovora na vprašanje, kaj je
izvor igre, igralcev, odrskih
desk. Odkril sem, da je ključ
tisto, kar me tudi sicer najbolj
zanima. Duhovnost. Gledališ-
če je v svojih osnovah stvar
verskega in magijskega obre-
da.
To zveni že skoraj bogo-
kletno.
Teater je psihoenergetski or-
ganizem. Vsaka predstava na
občinstvo vpliva psihofizično
in energetsko, zato je zelo po-
membno, kaj se na odru doga-
ja. Danes, ko poznam pomen
podzavestnih energijskih vpli-
vov, se šele zavedam, kako zelo
pomembno je, kaj in kako
igramo, saj se vsa energija z
odra prenese na gledalce. V
slovenskem gledališču je veči-
na odrske igre s psihoenerget-
skega vidika zelo problematič-
na. Vendar je takšen tudi svet in
bolj subtilni vpliv je na občins-
tvo danes težko izvajati.
Kako vidite prihodnost
slovenskega gledališča?
Mislim, da bo resničnost
slovenskega gledališča slabša
kot je bila doslej; predvsem,
ker se položaj kulture v tej
družbi slabša in se bo verjetno
čez čas razredčilo število po-
klicnih gledališč, nekatera se
bodo skomercializirala, goto-
vo bodo obstajale tudi posa-
mezne umetniške skupine, ki
bodo delovale tvorno, vendar
brez posebnega družbenega
vpliva. Pravzaprav je slabše že
sedaj in to ne samo v gledališ-
ču, temveč v vsej kulturi. Za-
nimivo je, da smo Slovenci
potem, ko smo dobili svojo
državo, najprej priprli vrata
kulturi in s tem onemogočili
prav to, kar je prej stoletja
ohranjalo naš narod.
Sodelova.li ste tudi s Toma-
žem Pandurjem. Kako se
spominjate tistega obdobja?
To je bilo zelo pomembno
in razgibano obdobje, verjet-
no eno najboljših obdobij, ki
je ime mariborske drame po-
neslo v svet. Določene stvari
so neponovljive, res pa je, da
so bile ambicije previsoke v
organizacijsko finančnem
smislu, česar ljudje, ki so gle-
dališče vodili, takrat niso upo-
števali. Zato se je to zveneče
obdobje mariborskega gleda-
lišča žal zaključilo z veliko
temno luknjo.
Čeprav ste odrski umetni-
ki veliki indivdualisti, brez
skupinskega dela in sodelo-
vanja gledališča ni.
Ja, predvsem zato, ker je
ustvarjanje gledališča zelo
kaotična stvar - tako kot sam
proces ustvarjanja ali razisko-
vanja umetnosti. V gledališču
se združujejo ustvarjalni pro-
cesi vseh, ki pri projektu sode-
lujejo in dobre predstave gre-
do običajno skozi velike krize
v času ustvarjanja. Kriza pogo-
sto pomeni rojstvo prave, do-
bre stvari, tako da je krizno
stanje v gledališču že skoraj
normalno stanje.
Ob kaotičnem ustvarjanju
je verjetno težko v sebi ostati
nekaotičen.
To je težava, ki jo po vseh
teh letih ukvarjanja z duhov-
nostjo še nisem popolnoma
razčistil. Vem, da si želim us-
tvarjati v bolj tihih, mirnih
okoljih, vendar je v gledališču
to nemogoče. Mogoče je sicer
ustvarjati tudi iz meditacij-
skega miru, vendar to za gle-
dališče ni v redu. Bolj kot je
zanimivo in kaotično, bolj je
razgibano, saj je gledališče
stvar konflikta.
Ste se zato začeli ukvarjati
z duhovnostjo?
Mislim, da imam ukvarja-
nje z duhovnostjo zapisano v
karmi. Dokaj pozno sem
spoznal svoj duhovni talent,
šele pri 27. letih, ampak to je
tako močno preplavilo mojo
osebnost, da je postalo glavno
gibalo in na nek način je še
vedno tako. Po eni strani so to
moje energetske sposobnosti,
po drugi pa moja naravna tež-
nja, da bi doumel skrito spo-
ročilo vesolja in življenja.
Vam je uspelo?
To je težko reči. Če rečem,
da sem ga doumel, to pomeni,
da ga nisem, saj z besedami
končne resnice sploh ni mo-
goče izraziti. Mislim pa,'-da
sem na sTedi, saj v sebi vedno
bolj čutim gotovost in notra-
njo radost in mislim, da je to
povezano. Vsekakor pa je veli-
ka razlika med tem, kar pišem
in govorim in med tem, kar
potem počnem. Ko govorim,
se mi zdi, da sem kanal, skozi
katerega se vse zliva, sam pa še
nisem dovolj prečiščen, da bi
živel v skladu s tem, kar vem
in v kar verjamem. Vendar
sem spoznal, da je ključ uk-
varjanja z duhovnostjo prav
to, da jo znaš živeti v praksi.
Če tega ne znaš, doživiš v sebi
razcep. Zato se v zadnjih letih
zelo trudim ohraniti stik z
resničnostjo, saj je zelo težko,
če odtavaš.
Ukvarjate se tudi z regre-
soterapijo, ki je lahko zelo
nevarna metoda, če jo tera-
pevt izkoristi in na regresi-
ranca vpliva negativno.
Obstajata hipnotična in ne-
hipnotična regresija in pri prvi
je res mogoče vplivati, ker je
človek povsem odprt, pri ne-
hipnotični, ki jo delam sam, pa
to ni mogoče, saj gre človek
samo do tja, do koder lahko
gre. S to tehniko imam zelo
pozitivne izkušnje; zdi se mi,
da je zelo elitna in kraljevska
tehnika za dostop do podzave-
sti. Človeku se začne takrat, ko
dobi informacije o tem, kaj se
je z njim dogajalo v prejšnjih
življenjih, življenje namreč
kar samodejno spreminjati.
Je mogoče spremeniti kar-
mo?
V celoti je to mogoče doseči
le z razsvetljenjem oziroma s
popolnim uvidom v to, kaj si,
z vsem ostalimi tehnikami pa
jo lahko spremenimo le del-
no. Prepletenost sreče kot
spleta le pozitivnih okoliščin,
ali nesreče je stalna, življenja
si ni mogoče organizirati sa-
mo srečno, saj potem sploh ne
bi bilo več zanimivo. Pomem-
bno je, da se znaš nad vse te
izkušnje dvigniti. Gre za kar-
ma jogo, jogo delovanja - de-
luje, vendar brez navezanosti
na rezultate svojega dela. Ves
čas je potrebno delovati, ven-
dar nevezano.
Menite, da se lahko z du-
hovnostjo ukvarja vsakdo?
Z duhovnostjo naj bi se ukvar-
jali predvsem stabilni ljudje. To
je nevarno področje za ljudi, ki
so psihično bolni, pa tudi za
tiste, ki imajo samo določene
psihopatogene simptome. Si-
cer pa resno ukvarjanja z ezote-
riko ni nadomestilo za religijo -
mnogo ljudi zaide v to področje
samo zato, ker iščejo novo ve-
ro. Spoznavanje samega sebe ni
vera, temveč je znanost. To je
spoznavanje sebe. Pri mnogo
ljudeh, ki na to gledajo kot na
vero, se pojavi fanatizem, saj se
z določenimi duhovnimi resni-
cami poistovetijo. Zdaj je ob-
dobje, ko se vse stvari pojavijo
množično, vendar se na določe-
ni stopnji kvantiteta spremeni v
kvaliteto. To se bo v duhovnosti
zgodilo v prvih desetih letih
naslednjega tisočletja.
Torej je, tako kot naj bi
bilo gledališče, tudi duhov-
nost na nek način elitna de-
javnost?
Je; čeprav ni pogojena s so-
cialnim ali stopnjo izobrazbe,
je to stvar za izbrance. To ni
rehgija, temveč je znanost, je
ukvarjanje s samim seboj, to
pa je področje, s katerim se ni
pripravljen ali se ne zmore
ukvarjati vsakdo.
Kakšna bo vaša pot v pri-
hodnosti?
Verjetno se bom ukvarjal z
umetnostjo. Razmišljam o od-
hodu iz gledališča, vendar
bom to storil, ko bom tako
začutil. Mogoče bom začel
teater delati drugače. Kar za-
deva duhovne treninge, bom
delal predvsem na reikiju ter
meditaciji na notranjo prazni-
no in tišino, ki se mi zdi ena
najbolj pravilnih stvari. To ni
nekaj, kar prinaša takojšnji
učinek, temveč je življenjski
maraton, na katerem lahko
človek sodeluje do konca živ-
ljenja. Dolgoročno je to naj-
boljša oblika duhovnega tre-
ninga.
Tik pred izidom je vaša
nova knjiga z naslovom O
poteh samospoznanja.
Ta knjiga je nastala po sce-
nariju televizijske serije Tret-
je oko in je sedaj enciklopedi-
ja ezoterike, ki ima nekaj čez
tristo strani. Izdal sem jo v
samozaložbi, izkupiček od
prodaje pa bo šel v dobrodel-
ne namene - za šolanje tibe-
tanskih otrok v izgnanstvu.
^^^	NINA M. SEDLAR
»Igra je temelj sveta, gledališče pa najbolj veren izraz
njegove resnice. Gledališče predstavlja ogledalo iluzij, ki so
in niso resničnost. Kako bi svet, v katerem iluzije postajajo
resničnost, resničnost pa se preobrača v iluzijo, označili
popolneje kot z gledališčem, to je s svetom ogledala?«, je
zapisal v uvod h knjigi Umetnost igre, v kateri se je lotil
antropološkega raziskovanja gledališča in igre.
Vili Ravnjak
20
NASI KRAJI IN UUDJE
Spremenili um in telo
Budistka Mira Vasilic v Celju poučuje kitajsko budistično jogo
živeti v zahodnem svetu
zna biti zelo naporno. Psi-
hičnemu bombardiranju z
vseh strani je izpostavljen
vsak posameznik. Ljudem
se pogosto zdi, da jih je
usoda zapečatila in da ni
nobenega izhoda. Verjetno
prav zaradi tega nemira, ki
ga čutimo v sebi, zahodnja-
ki vse pogosteje iščemo po-
moč in odgovore v meto-
dah vzhodnega sveta, ki je
že po definiciji bolj umir-
jen.
Mira Vasilic je budistka.
To pa ne pomeni, da živi
nekje tam daleč, v odmak-
njenem svetu, še zdaleč ne.
Že dvajset let se ukvarja z
jogo in meditacijo ter preu-
čevanjem budizma, in pri
vsem tem najde čas tudi za
svojo družino. Zadnjih pet
let uči kitajsko budistično
jogo tudi Slovence. V nje-
nem doju (telovadnici) se je
prepotilo že kakšnih dvesto
ljudi. Nekateri so ostali, dru-
gi odšli. O jogi, budizmu,
problemih ljudi, sva se po-
govarjali nek poletni večer.
Pred 5 leti ste iz Zagreba
prišli živet v Celje in ste
istega leta začeli učiti kitaj-
sko budistično jogo. Je bilo
težko začeti?
Da, pred 5 leti sem prišla
živet v Celje in po treh mese-
cih sem organizirala prvi
trening joge, na katerega je
prišlo deset ljudi. Ta številka
je mogoče majhna, ampak
za Celje je lahko to tudi veli-
ko. Vsekakor pa mi je tolik-
šen obisk pokazal, da v Ce-
lju obstaja zanimanje za du-
hovnost. Na samem začetku
sem občutila tesnobo, ker
nisem razumela jezika in tu-
di način druženja z ljudmi je
tukaj drugačen.
Mnogi ljudje si, ko slišijo
beseda joga, predstavljajo
dajanje nog za vrat, delanje
špag in sedenje. Bi lahko
opisali, kako izgleda tre-
ning kitajske budistične jo-
ge?
Svoboda doživljanja je v
domeni razumevanja neke
osebe. Ljudje si velikokrat
predstavljajo jogo na takšen
način zaradi nezadostnega
poznavanja te duhovne prak-
se. Pogosto pa tudi mislijo,
da je povezana z religijo, kar
včasih tudi je, vendar naša
vrsta joge nima religiozne
podlage. Trening kitajske jo-
ge sestavljajo različne fizične
vaje, vaje v parih, meditacija,
masaža in diagnostika. Gre
za vaje moči, raztegovanja in
rotacije, ki se izvajajo na raz-
ličen način in specifične vaje
dihanja, ki so v naši vadbi
zelo pomembne. To so le ne-
kateri aspekti joge, čeprav te-
ga ni mogoče opisati, najbolj-
še je poskusiti vaditi. Naši
treningi so dostopni vsem
ljudem, ne glede na starost in
duševno stanje, pomembno
je, da želijo nekaj storiti zase.
Kako nekdo sploh posta-
ne učitelj joge? Ste morali
opraviti kakšen preizkus?
Vas zavezuje kakšen pose-
ben kodeks?
Osnovni pogoj je redno
prakticiranje joge najmanj
štiri leta. Naslednji dve leti je
treba asistirati učitelju pri
poučevanju, kar omogoča
vpis na učiteljski tečaj, ki
traja naslednji dve leti. Tam
obdelamo teoretične teme
in specifične prakse. Vendar
se študij s tem ne zaključi,
na liek način se učenje šele
začne. Obstaja etični ko-
deks, ki je zelo obširen in
zahteven in ga mora prebra-
ti vsak učitelj, preden pristo-
pi k asocijaciji učiteljev. Te-
melji pa na budistični filozo-
fiji. Eden od pomembnih po-
gojev je tudi, da je učitelj
budist.
Pri jogi gre za povezova-
nje uma s telesom. Vi v svo-
jih spisih poudarjate pred-
vsem mentalni trening. Za-
kaj?
S prakso budistične joge
poskušamo razumevati um,
telo in govor, katerih ravno-
težje nas vodi k duhovnemu
razvoju ah oddaljuje od nje-
ga. Prav tako poskušamo tu-
di razumeti in sebe uskladiti
s petimi naravnimi elementi
(zemlja, voda, ogenj, zrak in
eter). Razumevanje elemen-
ta zemlja v naši terminologi-
ji pomeni ohraniti naše
zdravje ali ga pridobiti. Ra-
zumeti element vode pome-
ni komunikacijo s sabo in
drugimi in imeti čim boljši
odnos z okolico. Element
ognja pomeni našo kreativ-
nost. Element zraka pomeni
razumevanje stanja uma. O
elementu etra pa se ne go-
vori, je le posledica našega
razumevanja predhodnih
štirih elementov. Tako razu-
mevanje stvari lahko izgleda
zapleteno, toda z malo tru-
da nas ta način razmišljanja
lahko pripelje do boljšega
razumevanja sebe in drugih.
Zelo poenostavljeno sta um
in telo neločljiva celota, ka-
terih razumevanje je posle-
dica pravilnega govora. Pra-
vilen govor pa je posledica
razumevanja uma in telesa.
Ali se vam zdi, da ljudje v
Sloveniji delajo dovolj, da
bi se počutili bolj zdrave?
Na splošno se mi zdi, da
se ljudje v Sloveniji dosti uk-
varjajo s svojim zdravjem.
Čeprav tako kot večina ljudi
skušajo čez noč priti do
zdravja, ne glede na to, koli-
ko let so ga rušili. Zaradi
želje po hitri rešitvi vehko-
krat doživijo razočaranje,
ker se nobene stvari, ki smo
jo tako dolgo zanemarjali,
ne da pridobiti čez noč. Že
dolgo so v modi tudi t.i. in-
stant metode hitrega zdrav-
ljenja, ki jih največkrat izva-
jajo samooklicani zdravite-
Iji. Te metode pa so brez
tradicionalne podlage in
zdravijo parcialno in so zato
pogosto neuspešne, poleg
tega se za njimi največkrat
skriva denar. Tudi množični
mediji so polni bombastič-
nih naslovov, ki nam obljub-
ljajo popolna telesa v krat-
kem času. Meni se tak način
pridobivanja »zdravja« zdi
neprimeren, koristneje bi bi-
lo ljudem pokazati, da je
nujno spremeniti stanje um-
telo in poiskati pravi razlog
prekomernega uživanja hra-
ne. Če hočemo razumeti te
težave, nam lahko pomaga
trening joge.
Ali mislite, da je joga
boljša od športa?
Ne, nikakor. Joga je du-
hovna disciplina in nima tek-
movalnega značaja. Ne uči
nas biti boljši od drugih,
prednosti nima določen po-
sameznik, vsak ima pravico
do svojega duševnega in fi-
zičnega zdravja. Ukvarjanje
z jogo po eni strani pomeni
intimnost posameznika, po
drugi strani pa je skupinsko
prakticiranje joge neizogob-
no, zaradi povečanja disci-
pliniranosti v samem izvaja-
nju. V Celju obstaja nešteto
različnih dejavnosti, s kate-
rimi se ukvarja mnogo ljudi.
Zanimivo pri tem pa je, da
jih zelo malo ostane pri eni
dejavnosti, ampak kar na-
prej iščejo nove in so zaradi
tega nezadovoljni.
Kako nam razumevanje
nas samih lahko pomaga
pri reševanju različnih te-
gob: fizičnega stanja, čus-
tvenega razumevanja, ob-
čutkov nekreativnosti in
duševne neuravnovešeno-
sti?
Na to vprašanje sem delno
že odgovorila. Ni problem le
v tem, da smo v katerem od
teh navedenih stanj. Meni se
zdi, da je večji problem, da se
človek ne zaustavi in si reče,
kje sem, kaj in kako nekaj
počnem, kam grem in kam
me je ta način delovanja pri-
peljal. Za nezadovoljstvo
vedno iščemo razloge izven
nas. Vedno ima problem tisti
drugi, ne mi. Redko rečemo:
»Oprosti, jaz sem kriv ali ni-
sem zbran.« Vedno mislimo,
da so problem drugi. Pomi-
slite, koliko ljudi pride zjutraj
na delo'in svojim kolegom ne
reče dobro jutro. Pa je to
tako enostavno. Take stvari
so kazalci velikega nezado-
voljstva s seboj. Koristno bi
bilo določeno težavo pogle-
dati z različnih zornih kotov,
ker si na tak način prepreči-
mo večja neravnotežja.
Sledite budističnemu
nauku. Mislite, da se budi-
stično filozofijo oz. religijo
da prestaviti v Zahodni
svet?
To vprašanje ljudje pogo-
sto postavljajo. Zdi se mi, da
je popolnoma vseeno, kje
ste, problem je vedno prob-
lem in sreča je vedno sreča.
Nesreča enega bolnega člo-
veka je vedno nesreča, pa če
živi na vzhodu, zahodu, se-
veru ali jugu. Budin nauk je
univerzalno učenje, ki nas
uči resnice in nas usmerja, da
poskušamo razumeti stvari
takšne, kot v resnici so, in ne
takšne, kot se nam zdijo.
Njegov nauk nas uči, da ne
razlikujemo ljudi po barvi,
narodnosti, religiozni in filo-
zofski usmeritvi ali po čem
drugem.
Kaj menite o tem, da je
mnogo hollywoodskih
zvezdnikov povedalo, da
sledijo nauku budizma.
Nasplošno se zdi, da se bu-
dizem in duhovnost v zad-
njih letih precej komercia-
lizirata. Kaj menite o tem?
Če bo to pomagalo, da se
ljudje začnejo ukvarjati s sa-
bo in svojimi problemi na
bolj koristen način, je to v
redu. Budizem se resnično
poskuša komercializirati kot
vse druge stvari. Toda tisti, ki
se zavedajo kompleksnosti
problema, vedo, da je naloga
budizma prebujanje razume-
vanja vzrokov in posledic na-
ših dejanj, storjenih s tele-
som, umom ali govorom.
NATAŠA PEUNIK
Mira Vasilic je zadovoljna s petimi leti dela v Celju.
modri telefon ^
Kako preživeti
Bralka Stanislava iz Celja
se zaveda, da bo težko odgo-
voriti na njeno vprašanje,
kljub temu pa želi, da bi ,ga
prebrali vsi, ki odločajo o
različnih podražitvah.
Moti jo govorjenje o gospo-
darskem napredku, pri čemer
je zelo jezna na različne po-
dražitve, ki hudo prizadenejo
ljudmi z nizkimi prejemki.
Meni, da imajo odgovorni v
občinah ter v vladi, ki imajo
visoke dohodke, premalo po-
sluha za male ljudi ter tudi
premalo vesti. Zato po njenem
mnenju preveč polnijo držav-
no ter občinske blagajne.
Vzorci odvzetega
mlelca
Kmetovalec iz občine
Šmarje pri Jelšah je v imenu
krajanov naslovil vprašanje
na mlekarno v Ar j i Vasi. Me-
ni, da bo zanimalo tudi dru-
ge, ki oddajajo mleko. V zve-
zi z rezultati odvzetih vzor-
cev mleka ga namreč zani-
ma, čemu ni v uradnem za-
pisniku podpisa pregledo-
valca vzorca ter štampiljke.
V tem primeru bi bilo med-
sebojno zaupanje bistveno
večje, je prepričan.
Direktor Marjan Jakob in
vodja službe kontrole Mle-
karne Celeia Marjeta Skorja
odgovarjata: »Vsak indivi-
dualni proizvajalec mleka
ima po Pogodbi o proizvodnji
in dobavi kravjega mleka pra-
vico preveriti in zahtevati od
predstavnika zadruge ali
kontrolorja Mlekarne Celeia,
da podpiše in žigosa zapisnik
o odvzemu vzorcev mleka.
Kontrolor mlekarne, ki vzorči
mleko v zbiralnicah, dosled-
no podpisuje zapisnike o od-
vzemu vzorcev mleka. Od 1.
septembra 1999 pa jih bomo
tudi žigosali na zbiralnicah.«
Zeleni val na
Mariborski
Marka iz C^elja moti promet-
na ureditev na Mariborski ce-
sti v Celju. Meni, da bi bil tam
nujen »zeleni val«. Predzad-
njo nedeljo zjutraj se je moe
ustaviti pred vsakim semaj
jem. Pri tem omenja, da
upošteval predpisano hitroj
Iztok Uranjek iz oddelka
okolje in prostor ter pron
Mestne občine Celje odgoy
ja: »Režim semaforjev na i
konstruiranem odseku Ma
borske ceste, med blagovni
Kovinotehna in Bežigrajs
uhco, je določil projekta
Projekt je na semaforskih i
pravah dosledno spoštovaa
ponedeljek, 30. avgusta, in
mo predstavniki občine si
paj s projektantom, policijs
upravo in upravljalcem sen
forjev (Elektrosignal Celje)
stanek, na katerem bomo p
verili učinkovitost projekta
zvezi s pretočnostjo Marib
ske ceste. Odredili bomo i
trezne popravke projekta,
ciljem večje pretočnosti (a
Ijen je zeleni val) in čas(
delovanja (izklopljeni seii
forji v nočnem času).«
Semafor pri
intersparu
Darka iz Celja zelo in
utripajoča rumena luč
križišču pri celjskem Intel
paru (križišče Interspar-^
totehnika-Emo na Bežigr
ski ulici), ki jo opaža že d
go časa. Opozarja, da je ta
kajšnje križišče z ene str<
nepregledno, z druge str<
pa se težko vključuje. Zi
predlaga običajni semafoi
Iztok Uranjek iz oddelka
okolje in prostor ter pron
Mestne občine Celje odgov
ja: »Ob rekonstrukciji Be
grajske ulice, med Maribor;
cesto in predmetnim kriŽ
čem, je bila postavljena ti
semaforska naprava. Tak
uvoz v Interspar še ni bil p
metno tako obremenjen, da
vključili tudi semaforsko t
pravo, zato je na utripu. S S
tvijo območja Interspara
dodatno prometno obrenief
tvijo obeh cestnih priključi'!
se je pokazala potreba, da
zaradi varnosti pri vključe*
nju na Bežigrajsko ulico I
trebno vključiti semafoP
napravo. To bomo storili v
slednjem tednu, ko bomo
kladili tudi semaforizacijo'
ripasovne Mariborske cestf
Vsak dan med 10. in 17. n
bo do srede. 1. septernbi
vaša vprašanja po telefoi
(na številko Modrega tek
na 0609 620-133) sprejeti
la novinarka Marjela Agn
Šolanje psov in
tekma
Kinološko društvo Celje
prireja na vadišču v Lokrov-
cu v soboto, 4. septembra,
ob 8.30 uri pokalno tekmo v
agilytiju. Z malo šolo za pse
bodo pričeli že 1. septembra
ob 17. uri, 2. septembra pa
še z nadaljevalnim tečajem,
prav tako ob 17. uri. Podrob-
nejše informacije dobite ob
sredah od 17. do 19. ure v
društveni pisarni v Lokrov-
cu pri Celju ali po telefonu
na številko 063-451-867.
UM
Gaberje Celjanom
v Mestni četrti Gaberje pripravljajo v soboto, 28. avgu^
ob 18. uri praznovanje ob 80-letnici delovanja KPD Svo^
Gaberje-Celje.
Ob tej priložnosti bodo v soorganizaciji KPD Svoboda
in PGD Gaberje pripravili prireditev Gaberje Celjanom,
krajšem kulturno zabavnem programu in pogostitvi krajah'
pa bo še večerna zabava s plesom ob zvokih ansarnl''
Braneta Klavžarja in Venus.
ŠPORT
21
Super derbi Ob jezeru?
Rudar po zmagi v Domžalah pričakuje Muro - Šaleško-prekmurski obračun za sladokusce - Publikum zvest tradiciji
4. krog nogometnega prvenstva v domači
glitni konkurenci je minil brez večjih raz-
[jiirjenj. Vsi rezultati so pričakovani, uresni-
Ičujejo pa se mnoge napovedi strokovnjakov,
lij so pred prvenstvom »tehtali« vse inačice
jn prišli do zaključka, da bodo Mariborčani
je bolj izraziti favoriti kot doslej, da bo
Rudar povsem blizu vrha, da bi Goričani
^teg^ili zabresti v težave... Ušteli pa so se pri
oceni novinca - Dravograda, ki je zaenkrat
hit.
Obdržati Icoraic
Korošci so kar trikrat zapored zmagali, kar
ni pričakoval praktično nihče. Bolj pričakova-
na so bila slavja Rudarja, ki je doslej zbral
enako število točk kot debitantje na prvoligaš-
ki nogometni sceni. Velenjčani so vse bolj
uigrani in delujejo iz tekme v tekmo močneje.
Alfred Jermaniš, najbolj zveneča okrepitev, se
je očitno specializiral za doseganje zadetkov v
finišu tekme. Potem, ko je zadel v 93. minuti
srečanja proti Primorju, je bil strelec tudi v
zadnjih trenutkih obračuna v Domžalah, ko je
bilo že vse odločeno. Visoka zmaga je sicer
marsikoga presenetila, toda vedeti je potreb-
no, da bodo Velenjčani proti slabšim nasprot-
nikom precej lažje igrali v
gosteh, kajti v Velenju se bo
večina ekip iz »spodnjega do-
ma« branila, kar so nakazali
že Ajdovci.
Trener Rudarja Brane Ob-
lak se ne boji nikogar, edino
moštvo, ki bi se ga lahko
ustrašil, je dejansko Maribor
Pivovarna Laško, pa se je že
v 2. krogu z njim spustil v
odprt boj, ga izgubil, a bo
zagotovo prežal na novo pri-
ložnost. Zdi se, da so Velenj-
čani prebrodili manjšo krizo,
kije bila kar pričakovana, saj
igralci s trenerjem vred niso
imeli med obema sezonama
nikakršnega počitka. Po iz-
padu v pokalu Intertoto, so
klonili še v domačem poka-
lu, v prvenstvu pa so ob Ma-
riborčanih in Dravogradu, ki
bo slej ko prej začel popuš-
čati, daleč najbolj prepričlji-
vi. Letošnja učinkovitost je
bistveno boljša kot lani ob
enakem času in tudi zato si
ljubitelji nogometa v Šaleški
dolini lahko obetajo nadvse
prijetno jesen.
Obračun
»napadalcev«
Ta se utegne nadaljevati že
v soboto, ko se Ob jezeru,
sodeč po dosedanjih predsta-
vah in upoštevanju filozofije
trenerjev Tarbuka in Oblaka,
°beta lepotica 5. kroga v ligi
Si.mobil. V Velenje prihaja
Mura, ohrabrena z visoko
zmago nad SCT Olimpijo.
Zanimivo, da sta sobotna
nasprotnika v 4. krogu slavi-
la z identičnim rezultatom,
razlika je le, da so imeli Prek-
murci težje delo, ki pa so ga
opravili zastrašuječo dobro.
Sobočani letos sicer slovijo
kot silno negostoljubni do-
mačini in anemični gostje, a
vztrajno napovedujejo preo-
brat, ki se utegne pripetiti
prav v soboto ob 20. uri, ko
bodo velenjski žarometi in
gledalci pričakovali eno na-
jatraktivnejših tekem prve
tretjine prvenstva. Razlog za
velika pričakovanja je pre-
prost: tako Brane Oblak kot
Milovan Tarbuk že leta zago-
varjata ofenziven nogomet,
obrambnega ali celo »bun-
kerja« ne preneseta niti pri
nasprotnikih, kaj šele v svoji
ekipi. Zato bosta obe enaj-
sterici v derbiju kroga štarta-
li na zmago. Rudar ima več
adutov, izkušenejše moštvo,
Mura je najbrž telesno bolje
pripravljena in ima več last-
nega kadra, kar je včasih od-
ločilno. Favorit bodo doma-
čini, čeprav je zmagovalca
skoraj nemogoče napoveda-
ti. Moč pa je trditi, da bomo
spremljali atraktiven nogo-
met s precej priložnostmi,
ogromno tekanja in tudi
atraktivne poteze tehnično
odlično podkovanih posa-
meznikov.
Vse vec novosti
Na Skalni kleti »lepotic« si-
cer že dolgo nismo več vajeni,
tu in tam se kakšna še izgubi
v mestu ob Savinji, toda časi
se spreminjajo in zdi se, da
bodo nogometni sladokusci
•vse bolj pogosto zahajali na
Skalno klet. Le-to so malošte-
vilni gledalci minulo soboto
predčasno zapuščali, kajti
HIT Gorica se je veselila zma-
ge (3:1 v 87. minuti), potem
pa sta z glavo zadela Rado-
savljevič in Hodžar. S točko
so bili seveda bolj zadovoljni
v domačem taboru, trener Ni-
kola Ilievski pa upravičeno še
vedno ne najde najlepših be-
sed za svoje napadalce.
Predvčerajšnjim se jim je pri-
družil še en Makedonec -
Panče Georgievski. 26-letnik
si je nabiral izkušnje v števil-
nih makedonskih prvoligših
,in naj bi postal prava osveži-
tev za Publikumov napad.
»Gre za klasičnega napadal-
ca, velikega borca, ki je odli-
čen skakalec in realizator.
Takšnega >razbijača< potrebu-
jemo,« pravi Ilievski, ki ni
skoparil s pohvalami na ra-
čun Emirja Džafiča, ki pa se
najbrž ne bo preselil na Skal-
no klet, kajti njegova cena je
po odhodu iz Celja pred leti
precej narasla in je verjetno
za Publikum nesprejemljiva.
Na zaključne pogovore je
prispel včeraj, po zaključku
redakcije.
Rumeno-modri so ob Mari-
borčanih še vedno edini nepo-
ražen prvoligaš. Podatek bi bil
spodbuden, če bi Celjani letos
slavili vsaj enkrat. Toda očitno
ostajajo zvesti tradiciji. Že lani
si postali specialisti za remije,
tudi letos zaenkrat ostajajo v
enaki vlogi. Morda le do obra-
čuna s SCT Olimpijo v pone-
deljek ob 19. uri.
i	TOMAŽ LUKAČ
L.j:.^Foto: GREGOR KATIČ
Nikola Ilievski: neporažen, a tudi brez
zmage.
Pivovarfi popustili
Košarkarji Pivovarne Laško so v pripravljalnem obdobju odigrali 7 tekem in v njih
Petkrat zmagali ter minuli teden doživeli poraza v svojih Treh lilijah. A ker pripravljalne
^ekme služijo za pripravo igre in preverjanje forme, ni nobenega preplaha.
Po zmagi nad avstrijskim Kapfenbergom so Laščani gostili še turškega Fenerbahčeja in
beograjsko Crveno zvezdo. Proti Turkom se je na trenutke v igri domačinov že poznala
utrujenost, saj je potrebno upoštevati, da udeleženci Evrolige ob vseh tekmah redno trenirajo.
Minulo soboto so gostili še jugoslovanskega finalista play-offa - Crveno zvezdo, ki je sestavila
Vrhunsko ekipo, ki bo zagotovo trd oreh za evropske nasprotnike. Beograjčani so še vedno
'Magnet za slovensko občinstvo in predvsem njihove rojake na sončni strani Alp, saj se jih v
Laškem zbralo blizu 600. Rdeče-beli so najprej zadevali s centrskih, potem še z branilskih
Položajev, gostitelji so jih ujeli, dobili prvi polčas, v nadaljevanju pa popustili in zmago
Prepustili gostom.
Pivovarna Laško pa kljub zadnjima porazoma deluje vse bolj homogeno. Očitno se je v ekipo
Je povsem vklopil Nachbar, Gilič je odlično začel in potem popustil, a bo izjemno hvaležen
'košarkar, medtem ko Vid Žarkovič blesti le na trenutke (v soboto je bo koncu polčasa zadel kar
^ sredine igrišča) in se bo moral še pošteno potruditi za primerno minutažo na parketu. T.L.
ingrad pred vsemi
Celjske košarkarice so na
močnem turnirju v Celju ug-
nale konkurenco in končale
na 1. mestu pred zagrebško
Croatio, Mariborom in slo-
vaško Istrobanko.
Ingrad je imel ogromno te-
žav prvi dan turnirja, ko se mu
je zoperstavil silno neugodni
Maribor, ki je bil za trenutek
celo na pragu zmage, toda
športna sreča se je nasmehnila
gostiteljicam. Zagrebčanke so
imele v drugi tekmi bistveno
manj dela s Slovakinjami in so
se zlahka sprehodile do finala.
V njem si je Ingrad hitro prii-
gral dokaj visoko prednost, ki
jo je racionalno zadrževal vse
do finiša, v katerem Croatia ni
resneje ogrozila prirediteljic.
V tekmi za tretje mesto je Ma-
ribor vnovič dokazal, da bo v
letošnjem prvenstvu trd oreh,
saj je ugnal Istrobanko. Naj-
boljša strelka turnirja je bila
domačinka Jera Grobelnik z
42 točkami. »S prikazanim
sem zelo zadovoljen. Okrepi-
tev Deakova je kakovostna ko-
šarkarica, tudi ostale so zado-
voljile, morda sem malce več
pričakoval od mlajših, ki še
niso pripravljene sprejeti veli-
ke odgovornosti,« je dejal novi
trener Ingrada Želj ko Ciglar,
ki menda ni najbolj zadovo-
ljen z nastanitvijo v mestu ob
Savinji.
Rezultati: Croatia - Istroban-
ka 72:54 (32:23), Ingrad Celje
- Maribor 68:67 (35:39); za I.
mesto: Ingrad Celje - Croatia
73:69 (44:25), za 3. mesto Ma-
ribor - Istrobanka 69:68
(39:42).
Maratonci že nared
Društvo maratoncev in pohodnikov Celje je v zaključni
fazi priprav na svoj največji projekt: maraton Celje-
Logarska dolina. Štart bo v soboto, 4. septembra, ob 6. uri
izpred sedeža Mestne občine Celje.
Sledih bodo še trije štarti: ob 8. uri v Mozirju (40 km), uro
kasneje v Ljubnem (25 km) in ob 10. uri v Lučah (15 km).
Najbolje pripravljeni se bodo seveda podali na najdaljšo
razdaljo, dolgo kar 75 kilometrov. Prijavnino za maraton
lahko tekači in pohodniki nakažejo na žiro račun št. 50700-
678-80828, sicer pa lahko za informacije pokličejo na telefon-
sko številko 441-621.
Organizatorji bodo tudi letos po svojih najboljših močeh
poskrbeli za udeležence maratona. Na vseh štartnih mestih
(razen v Celju) bo organizirana masaža, okrepčali se bodo
lahko vzdolž celotne proge, vsak udeleženec pa prejme tudi
spominsko majica, kolajno, malico in pijačo ter vozovnico za
povratek v Celje.
Letos bo proga spet nekoliko spremenjena, saj bo maraton
speljan ob Savinji po nasipu. Vse do Ljubnega bo pot
speljana tako. da ne bo potekala po magistralni cesti, trasa pa
bo dobro označena.	T.L.
Ponovno članski
hokej?
V ledeni dvorani v celj-
skem Mestnem parku je plo-
skev zaledenela že od začet-
ka avgusta. Hokejski klub
Celje, ki v drugi polovici de-
vetdesetih išče pravo identi-
teto, bo najbrž v novi sezoni
ponovno nastopal s člansko
ekipo.
Brez prvega moštva pač ni
moč pričakovati kakovostnega
podmladka, česar se v Celju še
kako dobro zavedajo, zato se
vsako leto trudijo sestaviti
člansko ekipo. Potem, ko še
pred mesecem dni ni bilo sko-
raj nikakršnih možnosti za
celjsko članstvo v domači ehtni
konkurenci, je v zadnjih avgu-
stovskih dneh prišlo do zasu-
ka. »Nova struktura Hokejske
zveze Slovenije se je zavzela za
naše sodelovanje med najbolj-
šimi. Obljubili so nam pomoč,
najbrž nam bo krovna organi-
zacija zagotovila pokrovitelja,
s katerim bi lažje prebrodili
prihajajočo sezono,« je poja-
snil tajnik kluba Miran Skale.
Stroški sezone bodo najbrž
presegli 50 milijonov tolarjev.
ob tem je potrebno skrbeti za
podmladek, ki sicer vidno na-
preduje in je ob pomoči Vul-
kanizerstva Prevolnik deležen
posebne pozornosti. Igralci do
15 let so se udeležili tudi dr-
žavnega prvenstva v In line
hokeju in pod imenom Big
Mac Celje zasedli 4. mesto.
Starejši že nestrpno čakajo na
razplet v krovni organizaciji,
ki naj bi ime pokrovitelja spo-
ročila prihodnji teden. Preka-
ljenim Rojšku, Kolarju in Mr-
djenoviču se bo pridružilo
predvidoma sedem somešča-
nov in peterica mladih Jeseni-
čanov.
Sicer pa se bo DP začelo
prve dni oktobra, tekmovanje
bo potekalo po dvokrožnem
sistemu, nato pa se bosta
izoblikovali dve skupini za
končnico. Srečanja bodo na
sporedu izključno ob sobo-
tah, kar zmanjšuje stroške in
ugaja amaterjem, ki naj bi
sestavljali celjsko moštvo, ki
bo najbrž vadilo pod taktirko
najizkušenejšega igralca - Ro-
ka Rojška.	T. L.
Polzela 99 domačinom
Konec tedna so se v serijo poletnih turnirjev v Sloveniji
vključili tudi v Savinjski dolini, kjer so pripravili dokaj
močan košarkarski turnir Polzela 99. Dobili so ga domači-
ni, ki so bili najboljši v konkurenci madžarskega Szolno-
kija, nemškega GSTV in turškega Fenerbahčeja.
Prvi dan so Savinjski Hopsi visoko, z 79:62, premagali
nemškega predstavnika. Ob polčasu je bilo sicer še tesno, saj
so Polzelani vodili za točko, v nadaljevanju pa so si zlahka
zagotoviU nastop v finalu, kjer jih je čakalo presenečenje -
Szolnoki. Madžari so namreč ugnah Fenerbahčeja, turškega
predstavnika v letošnjem tekmovaiiju za pokal Raimonda
Saporte. Turki so siCer bolje začeh, a izgubili z 52:63. Vtis so
popravili v tekmi za 3. mesto, ko so s 73:62 odpravili GSTV,
navdušili pa niso. V finalu so Savinjski Hopsi pred 450
gledalci ugnali Szolnokija. Domačini so ves čas tekme vodili,
največ za 16 točk v 35. minuti, in na koncu zasluženo slavili.
Najučinkovitejša sta bila Nikitovič z 19 in s! Udrih z 18
točkami.	T. T.
22
ŠPORT
Pavlincu dve
kolajni na EP
Na zboru najboljših evrop-
skih plavalcev invalidov se je
med 500 udeleženci iz 36 dr-
žav odlično odrezal Celjan
Danijel Pavlinec, star znanec
največjih prireditev, s katerih
se redno vrača z medaljami.
Sredi avgusta jim je dodal še
bron in srebro iz nemškega
Braunschvveiga.
»Tokratna konkurenca je bila
presenetljivo močna, tudi v in-
validskem plavanju je v zadnjih
letih občutiti napredek. Že po-
datek, da je število udeležencev
v Braunschvveigu zelo podobno
tistemu izpred treh let na 01 v
Atlanti, pove marsikaj,« je poja-
snil trenutne razmere Pavlinec,
ki je najprej plaval na 400 me-
trov prosto in zasedel 4. mesto,
potem pa je stopnjeval priprav-
ljenost in kakovost nastopov ter
si priboril bronasto in srebrno
odličje. »Že na 400 kravi sem bil
eden izmed kandidatov za ko-
lajno, toda preveč sem taktizi-
ral, tekmeci so me presenetih in
v silovitem finišu nisem imel
možnosti za stopničke. Po pr-
vem nastopu sem dolgo v noč
premišljeval kaj vse sem storil
napak, bil sem potrt in bal sem
se neuspeha na prihodnjih tek-
mah. Na srečo som se pravoča-
sno zbral in v obeh preizkuš-
njah na 100 in 50 metrov kravi
pokazal kaj znam, tako da sva
se s trenerjem Brunom Topla-
kom veselila novih odličij,« je
pojasnil Pavlinec. Do konca pr-
venstva si je privoščil počitek
brez kakršnih koli treningov,
nato pa ga čakajo že priprave na
naslednje veliko teknovanje -
01 v Sidneyu. »Upam, da bom
imel spet dobre pogoje za delo,
pri čemer mi pomagajo Elektro-
signal, Cetis in Darko Uležič, ki
mi omogoča brezplačno upora-
bo naprav v svojem fitness cen-
tru. Prihodnje leto oktobra bo
na olimpijskih igrah silno težko
priti med najboljše tri, toda, če
se bo ponudila najmanjša pri-
ložnost, jo bom znal iskoristiti,«
napoveduje naslednje obdobje
Danijel Pavlinec, najboljši slo-
venski plavalec invalid,
■i ........................I.........I......... TL.
Friderik Kolenc (TKD Ahac Šentjur) bi se na SP utegnil uvrstiti med najboljšo peterico.
Lahko bi ostal doma
v začetku septembra bo v Argentini svetovno prvenstvo v taekwon-doju, kamor potuje
tudi 25-letni član šentjurskega Ahaca Friderik Kolenc.
»Fredi« si je mesto v sedemčlanski slovenski odpravi priboril aprila na moštvenem
evropskem prvenstvu, ko je sebi v prid odločil vse dvoboje. Njegov odhod na največje
tekmovanje je bil do nedavnega še vprašljiv. Finančne zagate so zagrenile že marsikatero
reprezentanco ali posameznike, zato odlična forma vselej ni dovolj za odhod na prvenstvo.
»Zveza nima potrebnih sredstev, zato smo si jih reprezentanti morali priskrbeti sami. Forma
me ne skrbi, kajti dobro sem se pripravil. Ker na ekipnem EP nisem izgubil borbe, imam ob
ugodnem žrebu možnosti za uvrstitev med najboljših 5, kart)i bila zame prav posebna nagrada
za devetletno delo in trud,« je dodal Kolenc, ki v prvih krogih SP ne bi smel dobiti azijskega
nasprotnika. Za pot v Argentino je moral zbrati približno 450 tisoč tolarjev, to pa so mu
omogočili občina Šentjur, TKD Ahac, Macrocom, prevozništvo Raj h, Darko Mavrič, Izolaterstvo
Grajžl in vulkanizacija Mulej.	JOŽE KUZMA
Kiel »namočil« Valencio
Rokometaši Celja Pivovar-
ne Laško so v petek zgodaj
zjutraj odpotovali na 16-
dnevno turnejo, na kateri so
se najprej pomerili s špan-
sko Valencio in na Iberskem
polotoku stresli jezo po viso-
kem porazu s Kielom minuli
teden na »Schleckerju«.
Nov klub nekdanjega pivo-
varja Gregorja Cvijiča, ki je
sicer dosegel 3 gole, je imel
ogromno težav s fantastič-
nim Dejanom Peričem, ki je
nabral skoraj neverjetnih 27
obramb. Domačini so tako
zadeli vsega 20-krat, Celjani
pa so skupno dosegli 30 go-
lov, največkrat sta bila na-
tančna Pajovič in Škrbič (5).
Medtem so rumeno-zeleni
že v Franciji, kjer nastopajo
na turnirju v Strassbourgu,
potem pa potujejo na sloviti
»Marrane«. Niti na Euro
Tournoiu 99 niti v Parizu se
Celjani ne bodo več srečali z
rnorečim Kielom, ki je, mi-
mogrede, izgubil nemški su-
perpokal, saj je bil Lemgo
boljši.
T. L.
panorama
NOGOMET
I. SNL
4. krog: Publikum - HIT
Gorica 3:3 (0:1); Radosavlje-
vič (66., 88.), Hodžar (90-^).?
BS Tehnik - Rudar (V) 0:3
(0:0); Vidojevič (72.), Lavrič
(78.), Jermaniš (90-t-). Lestvi-
ca: Maribor PL 12, Rudar (V),
Dravograd 9, Primorje 7, SCT
Olimpija, Mura 6, HIT Gorica
5, Publikum 4, BS Tehnik 3,
Korotan, Potrošnik 2, Fero-
term Pohorje 1.
II.SNL
2. krog: Esotech Šmartno -
Aluminij 2:1 (1:1); Repovž
(19.), Zlodej (90H-), Drava -
Šentjur 2:2 (0:0); Jovanovič
(63.), Beršnjak (74.).
III.	SNL
2. krog: Hajdina - Usnjar
3:2, Krško - Zreče 4:2, Mons
Claudius - TIM Laško 1:3 ,
Dravinja - Gerečja vas 1:0.
koledai
SOBOTA
.....
Nogomet
I.	SNL, 5. krog; Velenje:
dar-Mura (20).
^ n. SNL. 3. krog; Šentji
Šentjur - Avtoplus Korte [n
III. SNL, 3. krog; Zre(
Unior - Hajdina, Laško: Ti
Laško - pobrežje, Šoštanj: (j
njar - Dravinja (vse 17)
NEDELJA
......
II.	SNL, 3. krog; Lenda\
Nafta - Esotech Šmartno. ■
III.	SNL, 3. krog; Stari
Starše - Mons Claudius (oj
17)
PONEDEUEK
Nogomet
I. SNL, 5. krog; Ljubljan
SCT Olimpija - Publikum (15
Holerpo
petih letih
Judoisti Iva Reye so s
udeležili izjemno kakovos
nega turnirja serije A v Pal
su na Madžarskem in se p
sušnih letih vrnili z odli
jem s pomembne tekme.
Nazadnje so celjski judoii
osvojili medaljo na podol
nem turnrju že pred petii
leti, tokrat pa se je odprli
Branko Holer, celjski mlad
nec, je namreč blestel v kat
goriji do 66 kilogramov. S s^
jimi odličnimi predstavami
je priboril 3. mesto in brog
sto medaljo, ter navdušil sy(
jega trenerja Štefana Cuka,^
lahko v bodoče z več optinii
ma pričakuje močne tel^
svojih varovancev. TJ
Mednarodne igre
šolarjev
V Velenje bo jutri pris-
pelo več kot 300 šolarjev
in njihovih trenerjev iz
dvanajstih evropskih mest.
V soboto dopoldan, 28. av-
gusta, se bodo pričele tri-
desete dvodnevne medna-
rodne športne igre mladih.
Mladi se bodo pomerili v
atletiki, odbojki in plavanju.
Športne igre, ki jih bodo v
Sloveniji organizirali dese-
tič, imajo namen razvijati in
poglabljati razumevanje in
prijateljstvo med šolarji raz-
ličnih dežel ter narodnosti.
Mednarodne igre imajo
svoja pravila, statut, zasta-
vo, simbole in himno, de-
cembra 1990 pa jih je Med-
narodni olimpijski komite
priznal kot pomembno or-
ganizacijo. Doslej je igre or-
ganiziralo že pet slovenskih
mest. Prve in jubilejne pe-
tindvajsete igre so bile v Ce-
lju. Junija letos je minilo že
trideset let, odkar so se na
pobudo profesorja športne
vzgoje Metoda Klemenca v
Celju prvič srečali šolarji,
stari od 12 do 15 let, in se
pomerili v nekaterih atlet-
skih disciplinah. Igre so se z
leti razrasle v pornembno
mednarodno gibanje šolar-
jev. V Velenju, ki letos gosti
mlade, pričakujejo od slo-
venskih ustanov, predvsem
od ministrstva za šolstvo in
šport ter Olimpijskega ko-
miteja, poleg moralne tudi
denarno podporo.
K.L.
Audi qiiatro golf turnir
Audi quattro golf turnir se je pod pokroviteljstvom A2S
Spektre Orbit odvijal na golf igrišču Zlati grič v Slovenskih
Konjicah.
V soboto, 7. avgusta, se je v hudi vročini pomerilo 15 parov,
prvi trije pari (Jevšenak-Krivec, Brečko-Lešnik ml. in Moljk-
BezenŠek) pa bodo sodelovali na finalnem turnirju 12.
septembra na Bledu, z malo sreče in vaje pa tudi na
svetovnem Audi quattro Cup turnirju v Buenos Airesu v
Argentini.	KŠ
Sentjurčan med ameriškimi košarkarji
Naslednji teden bo za leto
dni zapustil slovenska tla in
svoje najbližje 18-letni ko-
šarkar Davor Škornik iz
Šentjurja.
Prejšnji mesec je na trite-
denskem košarkarskem
kampu v Ameriki mladega,
210 centimetrov visokega ta-
lenta opazil glavni košarkar-
ski trener iz Atlante Bili Buf-
ton in mlademu Šentjurčanu
ponudil brezplačno bivanje
ter zaključek srednje šole v
Atlanti. Davor je seveda po-
nudbo z veseljem sprejel.
Davor Škornik, ki je 3 letni-
ke srednje strojne šole opra-
vil v Celju, bo tako četrti let-
nik zaključil v tujini. Sicer tre-
nira košarko 4 leta in trenut-
no igra za drugoligaški Ke-
moplast Šentjur, pred dvema
letoma pa je vzporedno igral
še pri mladincih Pivovarne
Laško. Trenira petkrat teden-
sko. pod vodstvom trenerja
Kemoplasta Igorja Pučka iz
Celja.
Šentjurski košarkar se je
udeleževal že različnih tek-
movanj. Pred dvema letoma
je igral za kadete slovenske
reprezentance na Evropskem
prvenstvu v Belgiji, kjer so
osvojili 7. mesto. Sicer pa že dlje igra v šolski
ligi za Šolski center Celje. Davorjeva ekipa pa
je v minulem šolskem letu osvojila 2. mesto v
ŠKL.
Davor bo v Atlanti ob treningu košarke še
opravljal izpite za četrti letnik strojne šole. Če
se bo pokazala kakšna ugodna možnost, bo
tam ostal in se vpisal v ameriški college na
študij košarke. Če se bo vrnil v Slovenijo, bi
rad igral v prvi ligi. Davor je sedaj vsekakor na
dobri poti do športne kariere.
ALEKSANDRA MAČEK
Košarkar Davor Škornik gre ha trening ^
Atlanto.
22
ŠPORT
Pavlincu dve
kolajni na EP
Na zboru najboljših evrop-
skih plavalcev invalidov se je
med 500 udeleženci iz 36 dr-
žav odlično odrezal Celjan
Danijel Pavlinec, star znanec
največjih prireditev, s katerih
se redno vrača z medaljami.
Sredi avgusta jim je dodal še
bron in srebro iz nemškega
Braunschvveiga.
»Tokratna konkurenca je Dua
presenetljivo močna, tudi v in-
validskem plavanju je v zadnjih
letih občutiti napredek. Že po-
datek, da je število udeležencev
v Braunschweigu zelo podobno
tistemu izpred treh let na 01 v
Atlanti, pove marsikaj,« je poja-
snil trenutne razmere Pavlinec,
ki je najprej plaval na 400 me-
trov prosto in zasedel 4. mesto,
potem pa je stopnjeval priprav-
ljenost in kakovost nastopov ter
si priboril bronasto in srebrno
odličje. »Že na 400 kravi sem bil
eden izmed kandidatov za ko-
lajno, toda preveč sem taktizi-
ral, tekmeci so me presenetili in
v silovitem finišu nisem imel
možnosti za stopničke. Po pr-
vem nastopu sem dolgo v noč
premišljeval kaj vse sem storil
napak, bil sem potrt in bal sem
se neuspeha na prihodnjih tek-
mah. Na srečo som se pravoča-
sno zbral in v obeh preizkuš-
njah na 100 in 50 metrov kravi
pokazal kaj znam, tako da sva
se s trenerjem Brunom Topla-
kom veselila novih odličij,« je
pojasnil Pavlinec. Do konca pr-
venstva si je privoščil počitek
brez kakršnih koli treningov,
nato pa ga čakajo že priprave na
naslednje veliko tehnovanje -
01 v Sidneyu. »Upam, da bom
imel spet dobre pogoje za delo,
pri čemer mi pomagajo Elektro-
signal, Cetis in Darko Uležič, ki
mi omogoča brezplačno upora-
bo naprav v svojem fitness cen-
tru. Prihodnje leto oktobra bo
na olimpijskih igrah silno težko
priti med najboljše tri, toda, če
se bo ponudila najmanjša pri-
ložnost, jo bom znal iskoristiti,«
napoveduje naslednje obdobje
Danijel Pavlinec, najboljši slo-
venski plavalec invalid.
C±l_	-'	T.L.
Friderik Kolenc (TKD Ahac Šentjur) bi se na SP utegnil uvrstiti med najboljšo peterico.
Loliko bi ostal doma
v začetku septembra bo v Argentini svetovno prvenstvo v taekwon-doju, kamor potuje
tudi 25-letni član šentjurskega Ahaca Friderik Kolenc.
»Fredi« si je mesto v sedemčlanski slovenski odpravi priboril aprila na moštvenem
evropskem prvenstvu, ko je sebi v prid odločil vse dvoboje. Njegov odhod na največje
tekmovanje je bil do nedavnega še vprašljiv. Finančne zagate so zagrenile že marsikatero
reprezentanco ali posameznike, zato odlična forma vselej ni dovolj za odhod na prvenstvo.
»Zveza nima potrebnih sredstev, zato smo si jih reprezentanti morali priskrbeti sami. Forma
me ne skrbi, kajti dobro sem se pripravil. Ker na ekipnem EP nisem izgubil borbe, imam ob
ugodnem žrebu možnosti za uvrstitev med najboljših 5, kart)i bila zame prav posebna nagrada
za devetletno delo in trud,« je dodal Kolenc, ki v prvih krogih SP ne bi smel dobiti azijskega
nasprotnika. Za pot v Argentino je moral zbrati približno 450 tisoč tolarjev, to pa so mu
omogočili občina Šentjur, TKD Ahac, Macrocom, prevozništvo Raj h, Darko Mavrič, Izolaterstvo
Grajžl in vulkanizacija Mulej.	JOŽE KUZMA
Kiel »namočil« Valencio
Rokometaši Celja Pivovar-
ne Laško so v petek zgodaj
zjutraj odpotovali na 16-
dnevno turnejo, na kateri so
se najprej pomerili s špan-
sko Valencio in na Iberskem
polotoku stresli jezo po viso-
kem porazu s Kielom minuli
teden na »Schleckerju«.
Nov klub nekdanjega pivo-
varja Gregorja Cvijiča, ki je
sicer dosegel 3 gole, je imel
ogromno težav s fantastič-
nim Dejanom Peričem, ki je
nabral skoraj neverjetnih 27
obramb. Domačini so tako
zadeli vsega 20-krat, Celjani
pa so skupno dosegli 30 go-
lov, največkrat sta bila na-
tančna Pajovič in Škrbič (5).
Medtem so rumeno-zeleni
že v Franciji, kjer nastopajo
na turnirju v Strassbourgu,
potem pa potujejo na sloviti
»Marrane«. Niti na Euro
Tournoiu 99 niti v Parizu se
Celjani ne bodo več srečali z
rnorečim Kielom, ki je, mi-
mogrede, izgubil nemški su-
perpokal, saj je bil Lemgo
boljši.
T.L.
panorama
NOGOMET
MIllV,...-v:
I. SNL
4. krog: Publikum - HIT
Gorica 3:3 (0:1); Radosavlje-
vič (66., 88.), Hodžar (90+).?
BS Tehnik - Rudar (V) 0:3
(0:0); Vidojevič (72.), Lavrič
(78.), Jermaniš (90+). Lestvi-
ca: Maribor PL 12, Rudar (V),
Dravograd 9, Primorje 7, SCT
OUmpija, Mura 6, HIT Gorica
5, Publikum 4, BS Tehnik 3,
Korotan, Potrošnik 2, Fero-
term Pohorje 1.
II.SNL
2. krog: Esotech Šmartno -
Aluminij 2:1 (1:1); Repovž
(19.), Zlodej (90+), Drava -
Šentjur 2:2 (0:0); Jovanovič
(63.), Beršnjak (74.).
III.	SNL
2. krog: Hajdina - Usnjar
3:2, Krško - Zreče 4:2, Mons
Claudius - TIM Laško 1:3 ,
Dravinja - Gerečja vas 1:0.
koleda]
SOBOTA
Nogomet
I.	SNL, 5. krog; Velenje: ^
dar - Mura (20).
^ II. SNL, 3. krog; Šentj|
Šentjur - Avtoplus Korte (17
III. SNL, 3. krog; Zreč
Unior - Hajdina, Laško: Ti
Laško - pobrežje, Šoštanj: u
njar - Dravinja (vse 17)
NEDEUA
II.	SNL. 3. krog; Lendav
Nafta - Esotech Šmartno.
III.	SNL, 3. krog; Stari
Starše - Mons Claudius (ci
17)	1
PONEDEUEK ^
Nogomet
I. SNL, 5. krog; Ljubljan
SCT Olimpija - Publikum (15
Holerpo
petih letih
Judoisti Iva Reye so s
udeležili izjemno kakovos
nega turnirja serije A v Pal
su na Madžarskem in se p
sušnih letih vrnili z odlij
jem s pomembne tekme.
Nazadnje so celjski judois
osvojUi medaljo na podol
nem turnrju že pred petin
leti, tokrat pa se je odprk
Branko Holer, celjski mlad
nec, je namreč blestel v kati
goriji do 66 kilogramov. S svi
jimi odličnuni predstavami 1
je priboril 3. mesto in bron
sto medaljo, ter navdušil svb
jega trenerja Štefana Čuka, i
lahko v bodoče z več optimii
ma pričakuje močne teku
svojih varovancev. T.l
Mednarodne igre
šolarjev
V Velenje bo jutri pris-
pelo več kot 300 šolarjev
in njihovih trenerjev iz
dvanajstih evropskih mest.
V soboto dopoldan, 28. av-
gusta, se bodo pričele tri-
desete dvodnevne medna-
rodne športne igre mladih.
Mladi se bodo pomerili v
atletiki, odbojki in plavanju.
Športne igre, ki jih bodo v
Sloveniji organizirali dese-
tič, imajo namen razvijati in
poglabljati razumevanje in
prijateljstvo med šolarji raz-
ličnih dežel ter narodnosti.
Mednarodne igre imajo
svoja pravila, statut, zasta-
vo, simbole in himno, de-
cembra 1990 pa jih je Med-
narodni olimpijski komite
priznal kot pomembno or-
ganizacijo. Doslej je igre or-
ganiziralo že pet slovenskih
mest. Prve in jubilejne pe-
tindvajsete igre so bile v Ce-
lju. Junija letos je minilo že
trideset let, odkar so se na
pobudo profesorja športne
vzgoje Metoda Klemenca v
Celju prvič srečali šolarji,
stari od 12 do 15 let, in se
pomerili v nekaterih atlet-
skih disciplinah. Igre so se z
leti razrasle v pomembno
mednarodno gibanje šolar-
jev. V Velenju, ki letos gosti
mlade, pričakujejo od slo-
venskih ustanov, predvsem
od ministrstva za šolstvo in
šport ter Olimpijskega ko-
miteja, poleg moralne tudi
denarno podporo.
K.L.
Šentjurčan med ameriškimi košarkarji
Naslednji teden bo za leto
dni zapustil slovenska tla in
svoje najbližje 18-letni ko-
šarkar Davor Škornik iz
Šentjurja.
Prejšnji mesec je na trite-
denskem košarkarskem
kampu v Ameriki mladega,
210 centimetrov visokega ta-
lenta opazil glavni košarkar-
ski trener iz Atlante Bili Buf-
ton in mlademu Šentjurčanu
ponudil brezplačno bivanje
ter zaključek srednje šole v
Atlanti. Davor je seveda po-
nudbo z veseljem sprejel.
Davor Škornik, ki je 3 letni-
ke srednje strojne šole opra-
vil v Celju, bo tako četrti let-
nik zaključil v tujini. Sicer tre-
nira košarko 4 leta in trenut-
no igra za drugoligaški Ke-
moplast Šentjur, pred dvema
letoma pa je vzporedno igral
še pri mladincih Pivovarne
Laško. Trenira petkrat teden-
sko, pod vodstvom trenerja
Kemoplasta Igorja Pučka iz
Celja.
Šentjurski košarkar se je
udeleževal že različnih tek-
movanj. Pred dvema letoma
je igral za kadete slovenske
reprezentance na Evropskem
prvenstvu v Belgiji, kjer so
osvojili 7. mesto. Sicer pa že dlje igra v šolski
ligi za Šolski center Celje, Davorjeva ekipa pa
je v minulem šolskem letu osvojila 2. mesto v
ŠKL.
Davor bo v Atlanti ob treningu košarke še
opravljal izpite za četrti letnik strojne šole. Če
se bo pokazala kakšna ugodna možnost, bo
tam ostal in se vpisal v ameriški college na
študij košarke. Če se bo vrnil v Slovenijo, bi
rad igral v prvi ligi. Davor je sedaj vsekakor na
dobri poti do športne kariere.
ALEKSANDRA MAČEK
Košarkar Davor Škornik gre ha trening ^
Atlanto.
Audi quatro golf turnir
Audi quattro golf turnir se je pod pokroviteljstvom A2S
Spektre Orbit odvijal na golf igrišču Zlati grič v Slovenskih
Konjicah.
V soboto, 7. avgusta, se je v hudi vročini pomerilo 15 parov,
prvi trije pari (Jevšenak-Krivec, Brečko-Lešnik ml. in Moljk-
Bezenšek) pa bodo sodelovali na finalnem turnirju 12.
septembra na Bledu, z malo sreče in vaje pa tudi na
svetovnem Audi quattro Cup turnirju v Buenos Airesu v
Argentini.	KŠ
24
ZA RAZVEDRILO
ZA RAZVEDRILO
25
26
INFORMACIJE - ROMAN
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
13.8.: ALENKA JELENC iz
Celja - dečka, Sonja TURK iz
Podplata - dečka, Sonja
PLAVČAK iz Rogatca - dečka,
Marina SRBIČ iz Podčetrtka,
dečka. Simona KMETEC iz
Slovenskih Konjic - dečka.
14.8.: Ivana KOŠTOMAJ iz
Celja - deklico. Bernardika
BRGLEZ iz Podplata - dekli-
co.
15.8.: Barbka ZUPAN CIM-
PERMAN iz Šmartnega ob
Paki - deklico. Milanka KO-
MOSAR iz Žalca - deklico. Eri-
ka GLASEČNIK iz Velenja -
dečka.
16.8.: Polona MLAKAR iz
Šentjurja - deklico. Sevdije
DUGA iz Celja - dečka.
17.8.: Mojca POTOČAN iz
Celja - deklico. Alenka
URLEP iz Gorice pri Slivnici -
deklico.
18.8.: Polonca KOVAČ VE-
BER iz Celja - deklico. Saša
HRUŠOVAR PODPEČAN iz
Celja - dečka, Tatjana POD-
BREŽNIK z Ljubnega - dečka,
Marica KOVŠE iz Zreč - dečka.
19.8.: Irena MAJER iz Dra-
melj - deklico. Nina DŽUM-
HUR iz Celja - dečka. Leonida
GROFELNIK iz Mozirja - deč-
ka. Andreja OBLAK iz Nove
Cerkve - dečka. Marinka
VREČER iz Podčetrtka - de-
klico.
POROKE
Celje
Poročili so se: Igor GOLU-
BIČ in Mojca POTOČNIK iz
Galicije. Darko GROBELŠEK z
Lopate in RENATA KOŽEL iz
Gorice pri Šmartnem. Bog-
dan CAFUTA in Mojca
KLEPEJ iz Celja. Stanko
ARTIČ iz Dobovca pri Rogat-
cu in Marjetka KORES iz Ce-
lja. Matej ARTANK iz Zavrha
nad Dobrno in Karmen
TOMAŽIN iz Vrbnega.
Velenje
Poročili so se: Branislav
MILUTIN iz Brestovega in
Slobodanka VRHOVAC iz Ce-
lja ter Edin LUKAVAČKIČ iz
Šaleka in Hezermina MUJKIČ
iz Velenja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Branko
DEBEUAK in Barbara
ZABRET iz Trnovca pri
Dramljah.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se: Robert
MIKŠA iz Topol in Dragica
POSILOVIČ iz Irja.
Žalec
Poročili so se: Bogdan
PODREKAR in Martina NIKO-
LIČ iz Podvina ter Damjan
ŠOLMAN iz Migojnic in Moj-
ca GRADIŠNIK iz Gotovelj.
SflARTI
Celje
Umrli so: Martin TRŽAN iz
Zavrha pri Galiciji, 65 let, Šte-
fan GABERŠEK iz Celja, 63
let. Jožef LEŠER z Lopate, 73
let, Stanislav PUNGARTNIK
iz Stenice, 35 let. Ana DROB-
NAK iz Šmartnega v Rožni
dolini. 75 let. Angela POSA-
VEC iz Rogaške Slatine, 72
let, Anton PERČIČ iz Celja. 95
let. Jože ŠPENDE iz Dobleti-
ne. 69 let. Jožica PRAH iz
Krajnega brda. 42 let, Julijana
FAJDIGA iz Letuša, 73 let,
Rafaela GLOBOVNIK iz Celja.
53	let. Alojz MEDVED iz Loš-
ke gore pri Zrečah. 51 let,
Milan METLIČAR iz Gotovelj,
47 let, Alojzija KRISTAN iz
Lemberga pri Šmarju, 70 let.
Vida BRAČUN iz Babnih Brd,
54	let.
Šentjur pri Celju
Umrla sta: Benedikt PE-
ČAR iz Šentjurja, 82 let in
Pavlina BELEJ iz Šentjurja, 63
let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Anton RUPNIK
iz Laš, 89 let. Marija
RIHTER z Babnih Brd. 88
let, Karolina KOZARIČ iz
Rogaške Slatine, 54 let, Jo-
žef KUŽNER iz Cerovca pod
Bočem, 91 let, Jožef
PEPELNJAK iz Rogatca, 80
let, Albin PEČNIK s Polja ob
Bistrici. 73 let.
Velenje
Umrli so: Doroteja Ber-
ta CSIKOS-SWESSIA iz Vele-
nja. 61 let. Apolonija ŠTRAVS
iz Lokrovca. 80 let. Jožef ZU-
PANC iz Šoštanja. 69 let. Ro-
man MAKUC iz Žerjav, 52 let,
Kristina REPENŠEK iz Šmi-
klavža, 79 let, Ferdinand HRI-
BERŠEK iz Šoštanja, 52 let,
Marta PLAZNIK iz Laz, 55 let,
Frančišek MAJHENIČ iz Za-
vodnja. 60 let, Josip KOLAR iz
Trnov. 72 let.
Žalec
Umrli so: Ana ČETINA iz
Podloga v Savinjski dolini. 66
let. Kristina SUŠNIK iz Tešo-
ve. 93 let. Jožef BREZOVNIK
iz Dobrovelj. 69 let. Marija
KOSMEU iz Zg. Grušovelj, 87
let, Lidvina JEZERNIK iz Vrb-
ja, 70 let.
|TRZN^i
Cene na celjski tržnici 23.
avgusta 1999
Šlf/l^-kos
Ob vsaki zapisani besedi se je Petru bolj meglilo v glavi in
nazadnje je z grozovitim krikom na spenjenih ustnicah padel v
znak, zlomljen v krču božjastnega napada! Hitro mu je
pomagal stari zdravnik in kar mimogrede vtaknil v žep svoje
halje njegovo pismo, ki mu je očitno prineslo še hujšo preiz-
kušnjo, kot jo je bil deležen v današnjem boju.
Zmedeno je gledal Peter po prostoru, v katerem se je
prebudil iz omedlevice. Ob postelji je sedel stari zdravnik in
mu z očetovsko ljubeznivostjo brisal pot z izmučenega obra-
za.
»Vse bo še dobro, mladi mož!« ga je hrabril. »Nikar se ne daj
kar tako zlomiti, ker te bodo imeli za slabiča in se bodo
posmehoval! tvojemu trpljenju!«
Dolgo je trajalo, da se je Petru povrnila bistra misel in vse
bolj se je v njegovo srce zajedala bolečina ob spominu na
prebrane besede.
»Kje je moje pismo?« je počasi, v tujem jeziku vprašal
zdravnika.
»Le kakšno sporočilo je prineslo, da te je tako pretreslo?« je
želel vedeti zdravnik, ko mu je vračal pismo.
Peter je drugače že zelo dobro govoril nemško, danes pa je
potreboval veliko časa, da je mogel dobremu možu povedati,
kaj se je zgodilo doma.
»Tukaj ne pomagajo ne solze ne kletev!« mu je tolažeče
govoril zdravnik in iz žepa potegnil sliko dveh mladih nasme-
janih fantov. »Vidiš, to je Ernest, moj sin. Letos bi doštudiral
medicino in prevzel delo za mano v naši bolnici. Zraven je
Helmut, glasbenik, umetnik, zaročenec moje hčere, ki se sedaj
zdravi v umobolnici! Mishm. da sem ti dovolj povedal, če pa
nisi razumel, ti še povem, da so oba sestrelili neke noči nad
Anglijo!«
»Kdo je v tej vojni komu sovražnik in kdo je komu zaveznik
in prijatelj?« je vprašal Peter zdravnika.
»Kako to misliš?« je zanimalo izkušenega moža.
»Glejte, vse je pomešano med sabo! Jaz se tukaj borim za
nekoga, ki mi doma uniči domačijo, ubije očeta, odžene v
suženjstvo mater in uniči mojo družinsko srečo! Žena je
pobegnila z otrokom, res s pomočjo nemškega vojaka. Potem
se je priključila neki novi, meni nepoznani vojski. Zdaj bi se
lahko zgodilo, da bi se jaz boril proti lastni ženi! Zares ničesar
več ne razumem.«
»Dobro razmišljaš, vojak in kmalu boš spoznal, da je vsaka
vojna, pa naj jo razglašajo še za tako sveto in potrebno, en
velik nesmisel, v katerem najbolj trpijo dobri ljudje, ki so
mimo svoje volje zapleteni vanjo. Daleč je še do konca te
vojne, pa ti lahko že z vso gotovostjo povem, da v njej ne bo
pomembno, kdo bo zmagal in kdo izgubil! Poražence in
zmagovalce bo doletelo enako žalovanje za mrtvimi, vdove se
bodo po vsem svetu zavile črnino in sinovom brez očetov, ki
bodo odraščali brez družinskega okolja in v pomanjkanju, bo
kaj malo mar, na čigavi strani je njihovega očeta raztrgala
bomba.«
Peter je samo prikimaval modrim besedam zdravnika in
pomirjen počasi utonil v spanec, ki ga je bil po vseh današnjih
stresih še kako potreben.
»Huje si ranjen, kot bi ti krogle scefrale telo. Vsaka rana na
telesu se počasi celi, tiste na duši pa bodo krvavele, dokler
boš živel!« ga je očetovsko pokril z odejo stari zdravnik in
tiho odšel še drugim siromakom zdravit telesne in duševne
rane.
Petra je zdravnik za nekaj dni obdržal v bolnici, da bi se
pomiril in opomogel. A bolj ko se je vanj vračala moč, bolj so
se mu zdeli dolgi brezdelni dnevi in še daljše noči, v katerih se
je zbujal ves prepoten in morastih sanj. Vedno znova je
prebiral svoje nesrečno pismo in v mislih podoživljal nesrečo,
ki je zadela njegovo družino. Vse pogosteje je močil s solzami
sliko svoje Anke in sina in vedno bolj je bil prepričan, da se
nikoli več ne bodO videli.
»Jutri zapustiš lazaret,« je zvečer sedel k njegovi postelji
zdravnik, kateremu se je Peter v teh dneh zelo priljubil.
»Upam. da me na bojišču kmalu zadene krogla, ki bo edino
zdravilo za moje bolečine!« je zagrenjeno odgovoril Peter, ki si
je želel pozabe vsega hudega.
»Škoda te je, vojak, da bi za nič zmrzoval tam v strelskih
jarkih! Vsak dan dobivam na zdravljenje bolj obupne primere
ozeblih vojakov! Ko moram tem revežem rezati odmrle prste
z rok in nog, mi postane slabo, kljub temu da sem v svoji
dolgoletni praksi videl že marsikaj hudega! Zate vem, da boš
po tej neumni vojni še kako potreboval svoje zdrave roke, da
si boš lahko znova postavil na noge svojo kmetijo. Zato sem
pri tvojem nadrejenem častniku dosegel, da ostaneš tu pri
meni kot bolničar in se tako izogneš nepotrebnemu trpljenju
prvih vrstah fronte!«
Peter je s hvaležnostjo gledal zdravnika in v tem hipu se ni
je zazdelo, da mu je po dolgi in vse hujši temi zasvetil pr
žarek upanja in vere. da so na svetu še dobri ljudje, zarai
katerih je še vredno živeti.
Bolj, kot se je bližalo novo leto, več dela je imel Peter i
ostalo sanitetno osebje. Tohko prej neopaznega trpljenja j
sedaj videl, da so se mu zdele njegove duševne bolečin
manjše ob vseh teh bolečinah, ki so jih morah prestaja
nesrečni ranjeni in ozebli vojaki.
»Dolgo ne moremo več zdržati v tako obupnem položaj
brez zdravil in skoraj brez vsake prave hrane!« se je pritožev
zdravnik ob pogledu na nove vrste nesrečnikov, ki so ji
neprestano dovažali in nosiU s položajev fronte.
»Že zdavnaj bi se morali umakniti, zdaj je tako za vs
prepozno!« mu je odvrnil stari general, poveljnik področji
»Zdaj nam ta berlinski norec ne pusti, da bi se vsaj častn'
predali Rusom in tako ohranili pri življenju na stotisoil
vojakov! Le kaj mu pomeni boj do zadnjega moža?«
»Upam. da bo von Paulus pametnejši in ukrenil tako, kot b
v tem brezizhodnem položaju še najbolj prav!« je odvrn
zdravnik ob spoznanju vse bede. v katero je brez potreb
zašla vojska in v njej vse bolj tonila proti nesrečnemu koncu.
»Ali sploh veste, da je danes novo leto?« je sredi dela zmot
Peter zdravnika. »Vem. seveda vem! Včasih je to bil dan, k
smo praznovali in si zaželeli sreče in še kaj lepega. Danes pa i
morda najbolj žeUm, da bi ne videl več jutrišnjega dneva, kib
s sabo prinesel še hujšo morijo in trpljenje!«
»Tudi vi ste že obupali?« je začudeno gledal Peter zdravnik^
ki ga je doslej vedno hrabril in tolažil.
»Tudi jaz sem samo človek, dragi moj vojak in zares bi bil
čudno, če me vse to trpljenje okrog mene ne bi počasi zlomil'
Zdi se mi. da zdaj delajo še samo moje roke in glava, srce paj
že zdavnaj mrtvo!«
Nič si nista Peter in zdravnik stisnila rok in nič si nis'
zaželela sreče v novem letu. saj je v obeh umrlo upanje, da^
tukaj sploh kdo ve. kaj ta beseda pomeni.
Mraz je v prvih tednih januarja še boj pritisnil na ubo^
vojake, ki so zdaj množično umirali zaradi podhladitve. Nih<i
ni imel več moči niti volje, da bi se postavljal v bran silovitiil
ruskim naletom, ki so zdaj v svojem razbesnelem zmagosla^'
ju teptaU vse pred sabo in obilno vračali tem, na pol zmrzni^
nim nemškim vojakom za vse trpljenje, katerega so mora*
sami trpeti v prvih mesecih vojne. Vsak naslednji dan, ki se
počasi izvil iz mračne teme, je bil za preživele težji in marsiktii
je zavidal tistemu tovarišu, ki je včeraj padel in ni več občut'
gorja stalingrajske fronte.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
29
30
KRONIKA
Kot v kakšnem
akcijskem filmu...
Minulo nedeljo zgodaj po-
poldne so se na cestah na ob-
močju Laškega in Celja z bli-
skovito hitrostjo odvijali pri-
zori, ki so še najbolj spominja-
li na kakšen akcijski film ame-
riškega tipa. Zadeva pa je bila
pravzaprav kar precej resna,
sodeč po posledicah.
Prvi prizor te dinamične
predstave se je pričel ob 13.20
uri' na Trubarjevi cesti v Laš-
kem, kjer je Pavel A. s svojim
osebnim avtomobilom dohitel
osebno vozilo BMW, ki je stalo
na cesti. Ustavil je tudi Pavel, a
pri tem doživel nemajhno pre-
senečenje. Voznik beemveja je
nenadoma sunkovito zapeljal
vzvratno in trčil v Pavlov avto-
mobil. Potem je zapeljal nekaj
metrov naprej in spet trčil v
Pavla ter ta manever ponovil še
petkrat. Šokirani in pošteno
prerukani Pavel je v strahu
pred »norcem«, ki se vanj zale-
tava, stopil iz avta ter se umak-
nil. Prizor je bil dovolj odme-
ven, da so takoj reagirali v laški
policijski postaji. Dva policista,
ki sta se v službenem vozilu
odpravila na intervencijo, sta
takrat že vedela, da bosta ime-
la opravka s 25-letnim Mitjo L.,
že čez nekaj -minut pa sta doži-
vela enako izkušnjo, kot jo je
Pavel. Mitjino vozilo je zaradi
velike hitrosti močno trčilo v
sprednji del policijskega vozila
in ga potiskalo nazaj po Tru-
barjevi cesti kakih šestdeset
metrov. Policistu-vozniku je
uspelo, da se je Mitji umaknil
na parkirišče ob cesti, a tam se
je pri izvozu na glavno cesto že
nahajal tudi Mitja, ki se je spet
namerno zaletel v polifcijski av-
to, nato pa oddrvel po cesti v
smeri Celja. V Košnici je zade-
vo prevzela celjska policijska
postaja. Dva policista v službe-
nem vozilu sta mu sledila z
vklopljeno modro utripajočo
lučjo in sireno, a se drveči »ma-
čo« za te signale ni zmenil, ko
pa je na Teharski cesti v Celju
ocenil, da ga bo policijski avto
dohitel, je pri veliki hitrosti ne-
nadoma močno zavrl in zape-
ljal na sredino vozišča. In spet
močno trčenje. Po trčenju je
Mitja nadaljeval vožnjo proti
Teharju, tam pa so mu živci že
toliko popustili, da je zapeljal s
ceste in pristal v jarku.
Bližnje srečanje med Mitjo in
policistoma je bilo kratko, saj je
na kraj prispelo reševalno vozi-
lo, ki je potolčenega Mitjo odpe-
ljalo v bolnišnico, kjer je ostal na
zdravljenju.
Menda je bil Mitja v nedeljo
zelo nesrečen, a njegove srčne
težave res ne morejo biti opra-
vičilo za vse neumnosti, ki jih je
počel in kar je s svojo trmo in
jezo povzročil: Pavel in policista
iz Laškega so utrpeli lahke tele-
sne poškodbe, počasi se celijo
tudi Mitjine rane. Na obeh poli-
cijskih vozilih je nastalo za okoh
1 milijon 300 tisoč tolarjev
gmotne škode, na Pavlovem
avtomobilu je škode za približ-
no 400 tisoč tolarjev, na Mitji-
nem beemveju pa za okoli pol
milijona. To pa še ni vse. Mitjo
čaka kazenska ovadba, pa naj-
verjetneje obtožnica in zatožna
klop na sodišču... Je bilo vse to
treba? Pri petindvajsetih letih se
takšne vrste herojstvu reče
neumnost.
MARJELAAGREŽ
Ogromna gmotna škoda, vzrok požara še ni znan.
Rdeči petelin v Šmihelu
V torek, 24. avgusta malo pred 5. uro, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Ivai
A. v Šmihelu nad Mozirjem.
S poslopjem je zgorelo tudi okoli 80 nakladalk sena in kmetijska mehanizacija, tako i
gmotna škoda znaša od 10 do 15 milijonov tolarjev. Gasilo je 55 okoliških gasilcev in 30 sosedi
domači pa so reševali in rešili vso živino. Vzrok požara še raziskujejo. M.A., Foto: SHERl
mini krimici
izginuli Hyundai
v noči na 17. avgust je nekdo
ukradel osebno vozilo znam-
ke Hyundai Coupe, ki je bilo
zaklenjeno in parkirano pred
stanovanjskim blokom na Go-
riški cesti v Velenju. Vozilo je
rdeče barve, z registrsko oz-
nako CE 52-61 E. Lastnik Izet
K. je oškodovan za okoh 2
milijona 200 tisoč tolarjev.
Tudi Eurocard
v času od 9. do 16. avgusta
je neznani storilec vlomil v
stanovanjsko hišo na Krpano-
vi uhci v Celju. Tam so ga
najbolj zanimali drobni pred-
meti: zlat moški prstan, ročna
moška ura Seiko, zlatnik-me-
daljon, nekaj domačega in ne-
kaj tujega denarja, pobral pa je
tudi plačilno kartico Eurocard.
Lastnik Franc K. je oškodovan
za približno 150 tisoč tolarjev.
Ves trud zaman
v sredo, 18. avgusta proti
večeru, sta 23-letni Peter K. in
19-letni Marjan K. sklenila, da
bosta kradla. V prodajalni Ke-
ros v Tržišču pri Rogaški Slatini
sta nekaj časa opazovala »te-
ren«, potem pa izkoristila pravi
trenutek in s polic ukradla ko-
palnično mešalno baterijo in
avtoradio kasetofon znamke
Sony. V trdni veri, da sta uspela,
so ju pred vrati presenetili poli-
cisti PMP Rogaška Slatina, jima
ukradena predmeta zasegli ter
kasneje zoper njiju napisali ka-
zensko ovadbo.
Presenečenje pri
izhodu
Borut Š. (27) je tabletoman.
Tako je namreč soditi po njego-
vem obnašanju, ko se je 18.
avgusta popoldne odločil, da na
travmatološkem oddelku celj-
ske bolnišnice ukrade lepo koli-
čino tablet. Imel pa je slab dan,
saj sta ga pri izhodu iz bolnišni-
ce zalotila dva policista PP Celje
in mu zasegla 11 paketov oziro-
ma 150 različnih tabletk.
Vlom v trgovino
v noči na 19. avgust je nez-
nani zmikavt vlomil v trgovi-
no Sneja na Kocbekovi ulici v
Celju. Nabrala si je 25 zavit-
kov z različnimi cigaretami,
nekaj čokolade in nekaj koz-
metičnih izdelkov, pet buteljk
vina in za okoli 6 tisoč tolarjev
menjalnega denarja. Lastnik
Zdravko M. je oškodovan za
približno 100 tisoč tolarjev.
Kazal na
nepravem mestu
Danilo R. (19) je 18. avgusta
zvečer vlomil v osebni avtomo-
bil Zastava Yugo, ki je bil parki-
ran pred stanovanjskimi bloki v
soseski Pod kostanji v Celju. Iz
vozila je ukradel avtoradio ka-
setofon Sharp, vreden okoli 30
tisoč tolarjev. Zadovoljen nad
uspehom, se je še istega večera
pridružil skupini vrstnikov in
jim razkazoval ukradeni pred-
met, ni pa vedel, da je poleg
njena tudi hčerka lastnika ozi-
roma oškodovanca Tomislava
P. Ta je avtoradijski sprejenrmik
prepoznala in ga Danilu vzela iz
rok, kmalu pa se jim je pridružil
tudi oškodovanec, ki je storilca
pridržal do prihoda policistov.
Zaseg orožja
Policisti so 14. avgusta ugo-
tovili, da Marjan M. v svojem
avtomobilu nezakonito pre-
važa malokalibersko puško
JW-15A z optičnim merkom.
Marjan je takrat povedal, da
je orožje kupil od Silva R.
Na osnovi sodne odredbe
so policisti PP Šentjur pri Ce-
lju dne 19. avgusta opraviU
dve hišni preiskavi. Pri Silvu
R. (31) so našli starejši samo-
kres in 5 nabojev, pri Branku
K. (24) pa so odkrili malokali-
bersko puško znamke JW-23
z optičnim merkom in 1 na-
bojem. Oba sta orožje pose-
dovala brez ustreznih dovo-
ljenj in obema so policisti
orožje in strelivo zasegh.
Drzno od zadaj
Štefanija V. (72) iz Celja je
šla 21. avgusta okoli 22.15 ure
peš po pločniku na Maribor-
ski cesti, nenadoma pa se ji je
za hrbtom pojavil moški in ji
iztrgal torbico, ki jo je imela
obešeno preko ramena. Je
drzni storilec, ki je po podlem
dejanju pobegnil v neznano,
vedel, da ima gospa Štefka v
torbici 80 tisoč tolarjev goto-
vine?	M.A.
Nesrečni padec
z vlaka
v petek, 20. avgusta okoli
13.30 ure, se je pripetila hu-
da nesreča na železnici.
Na železniški progi Zidani
Most-Maribor, v neposredni
bližini železniške postaje v Zi-
danem Mostu, so našU hudo
telesno poškodovanega AUsa
N. (17) iz Dolenjega Boštanja.
Ugotovitve policistov kažejo
na to, da je ponesrečeni Alis
skočil z drvečega vlaka in pri
tem tako nesrečno padel, da
je utrpel posebno hude tele-
sne poškodbe. Zdravi se v
celjski bolnišnici.	M.A.
Poplave na Mozirskem
v torek, 17. avgusta zjutraj, je zaradi večjega naliva na
območju Mozirja močno narasla reka Savinja.
Narasla Savinja (in vodotok umetne struge) je povzročila, da
je voda poplavila kletne prostore v stanovanjskih hišah na
Savinjski cesti v Mozirju, ki sta last Marije M. in Marjane G.
Gmotna škoda v obeh objektih znaša okoli 500 tisoč tolarjev.
Vodo so iz kleti izčrpaH gasilci iz Mozirja.	M.A.
Romunsko tovorno vozilo je ogenj zajel v Šentrupertu.
Pločevina v ognju
v zadnjih nekaj dnevih je
dvakrat gorela avtomobilska
pločevina, v obeh primerih pa
je požar povzročila okvara.
V	soboto, 21. avgusta okoli
22. ure, je med vožnjo po lokal-
ni cesti v Šmarju pri Jelšah ogenj
zajel osebni avtomobil Peugeot
205, ki ga je vozila Andreja L. iz
Ješovca. Požar, ki so ga pogasili
šmarski gasilci in ki je povzročil
za okoli 400 tisoč tolarjev gmot-
ne škode, je nastal zaradi okva-
re na dovodu goriva v motor.
V	ponedeljek, 23. avgusta
okoh 21.20 ure, se je na odse-
ku avtomobilske ceste Šen-
trupert-Vransko vnelo tovor-
no vozilo romunske registra-
cije. Ogenj, ki je zajel vlečno
vozilo, so pogasili celjski po-
klicni gasilci in gasilci iz Žalca,
priklopnik pa je voznik uspel
sam pravočasno odklopiti. Pri
ogledu so policisti ugotovih,
da je do požara prišlo pri mo-
torju, ker je počila cev za do-
vod goriva. Ogenj se je z ob-
močja motorja hitro razširil
na kabino in tovorni prostor,
kjer je zgorelo večje število
lesenih palet. Gmotna škoda
znaša približno 1 milijon to-
larjev. M.A., Foto: SHERPA
Pred nadaljevanjem
procesa Kamenik
V torek, 31. avgusta se bo na Okrožnem sodišču v Gelju
nadaljevala junija prekinjena glavna obravnava zoper
Kristijana Kamenika, ki ga obtožnica tožilstva bremeni
širikratnega umora v Tekačevem.
Kameniku je bil med tem že odpravljen pripor in bi se lahko
branil s prostosti, če ne bi imel na vesti kaznivo dejanje v zvezi
s ponarejanjem uradnih listin (šolskih spričeval, vozniških
dovoljenj) za kar ga je okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah
obsodilo na enoletno zaporno kazen. Zdaj je Kristijan Kame-
nik na odsluženju te kazni in na obravnavo bo 31. avgusta
prišel v Celje iz mariborskih Zaporov. Javnost, ki spremlja ta
maratonski sodni proces, bo gotovo najbolj zanimalo, kakšen
je rezultat analize sledi Kamenikovih športnih copat, ki je bila
opravljena v švicarskem kriminalističnem inštitutu. Gre za
edini materialni dokaz (dosedanje anaUze so izdelali slovenski
kriminahsti), ki močno bremeni Kamenika oziroma dokazuje,
da je usodnega dne bil na kraju zločina.	M.A.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
^ direktor: Jože Cerovšek
nadzorni svet: Milena Brečko
Poklic - predsednica, Matjaž^
Jamnikar in Tone Vrabl.
poslovni sekretar: Suzana Rober
Podjetje opravlja časopisno-j
založniško, radijsko in agencijsi
tržno dejavnost. Naslov: Prešerno*
19,3000 Celje,: |l
telefon (063) 422-50, I
f^: 441-032, :
Novi tednik izhaja vsak četrtek.^
Cena izvodaje280 tolarjev S
Naročnine: Majda Klanšek.l
Mesečna naročnina je 930 tolarje?
Za tujino je letna naročnina 22.00
tolarjev. Številka |
žiro računa: 50700-601-106900
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,;|
direktor: Alojz Zibelnik. ^^
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek |
na dodano vrednost. |
NOVI TEDNIK
Odgtjvomi urednik:
Branko Stamejčič. i
UrednicaNovega tednika: ^
Milena B.Poklič.
Urednica:TatjanaCvim. ^
Uredništvo: MarjelaAgrež, Janja Intiha
Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor
Katič.Ui^kaSelišnik,
Ivana Stamejčič.
Tajnica uredništva: Mqca MaroL
Ifehnični urednik: Franjo Bogadi,'
Računalniški prelom: Robert Kojtfffi
IgorŠarlah.	^
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail: tednik@NT-RC.si

Odgovorna urednica: ' i
Nataša Gerkeš-Lednik. J
Uredništvo: Simona Brglez,
Vesna Lejič, Sergeja Mitič,
Mateja Podjed, Tone Vrabl. i
Glasbeni urednik: Stane Š^^egel. \
\Wlja tehnike: Bojan Pišek. i
Tdefonstudia (zaoddajevživo):]
4900-880,490(>881 |
E-mail: Radio@NT-RC.si 1
Opravlja tiženjeoglasnega prostc«a^„
Novem tedniku in Radiu Cdje |
ternudi ostale agencijske storitve.|
Vodja Agencije: Franček PungerČi^
Propaganda: Valter Ldjen, Vojkf i
Grabar, Zlatko Bobinac, Camien
Koprivica, Vesna Mat jašič; J
Koordinator trženja: Mitja Umnik.
Telefon: 063/422-50 i
£ax: 441-032,443-511 J
E-mail: Agencija@NT-RC.si "1
KRONIKA
31
pocne
J Na Stari Dečkovi cesti sta
^ v torek, 17. avgusta popold-
mikastila Lojze in Tone.
jlabo pa se piše zlasti Lojzu,
jjje z nožem porezal soborca
peta. K sodniku za prekrš-
ke bosta šla oba, Lojze pa
jjmara tudi na sodišče.
I V lokalu Yellow submari-
(kakšno ime!) na Staneto-
ijje nažgani Branko prejšnjo
f^o zvečer razgrajal in si
jislužil sodnika za prekrške.
I V Bukovžlaku je grobjan
ijedeljko v četrtek popoldne
;pet tepel svojo ženo, da je
porala reva spet po pomoč k
[dravniku. Gre za enega naj-
jolj vpijočih primerov, kar jih
jozna novejša zgodovina
Iružinskega nasilja v mestu
it) Savinji, nasilniku pa se do
idaj ni še nič kaj hudega zgo-
lilo.
I V soboto zjutraj je šla pa-
rulja intervenirat v blok na
filčinskega ulici. Tam se je
fatjaž postavil pred vrata
tanovanja svoje nekdanje
oproge, jo napadel, ko jo je
ločakal, in jo vrgel po stopni-
ah. Tudi ta reva je morala po
»moč k zdravniku.
I V stanovanju v soseski v
tovi vasi naj bi bivši mož
ladlegoval bivšo ženo, so bili
i)veščeni policisti. Patrulja je
»tem ugotovila, da sta javni
ed in mir kršila nekdanja za-
Dnca Marjan in Jasmina, ki
ta se grdo gledala in se pre-
^sno prepirala.
M.A.
ioreloje
r
lagorelo v listnici
v petek, 20. avgusta okrog
8.30 ure, je zagorelo na
lospodarskem poslopju Ma-
ije H. v Spodnjih Grušov-
Preiskovalci so ugotovih,
i je začelo goreti v listnici
oslopja, kjer je zgorela večja
oličina slame in žagovine ter
ejalnik za pšenico. Gmotna
koda, ki je nastala, znaša
ikoli 1 milijon tolarjev, gasili
0 so gasilci iz Šempetra v
Svinjski dolini in Žalca. Prve
igotovitve preiskave kažejo
^ to, da sta požar zanetila
^oka pri igri.
Vse za pot
brez nezgod
Na Celjskem povsod dobro pripravljeni na prve šolske dni - Še zadnja opravila za
prometno varnost najmlajših v Mestni občini Celje
Pred pričetkom novega šol-
skega leta so na delu vsi, ki se
resneje ukvarjajo s prometno
vzgojo in preventivo ter s pro-
metom samim. Cilj njihovega
posamičnega in skupnega de-
lovanja je kar največja varnost
v prometu, zlasti najmlajših
udeležencev, sploh pa tistih, ki
bodo 1. septembra prvič stopili
na pot, po kateri bodo ho^
nasledifjih osem, devet let
Na prvem mestu so tu polici-
sti, ki so pripravili lastne aktiv-
nosti za prometno varnost v
prvih šolskih dneh. Na Policijski
upravi Celje se namreč še k^o
zavedajo, da so otroci in mlado-
letniki najbolj izpostavljena po-
pulacija v prometu prav v ob-
dobju pred koncem počitnic in
na začetku novega šolskega le-
ta. Tako so vodje policijskih
okolišev že junija lani tesneje
sodelovali z osnovnimi in sred-
njimi šolami širom celjske regije
in se o prometni varnosti dogo-
varjali z ravnatelji šol in mentor-
ji prometne vzgoje, v zadnjih
dneh pouka pa so spregovorili
tudi o problematiki varnosti
otrok v počitniških dneh, o
stopnji njihove ogroženosti v
posameznih okoljih in o ukre-
pih, ki naj bi pripomogli k čim
večji varnosti otrok, šolarjev.
Ob pričetku šolskega leta, še
posebej pa v času od 1. do 10.
septembra, bodo (ali pa so že)
policisti na območju PU Celje, v
sodelovanju z ost^mi (svetom
za preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu, avtošolami, ob-
činami, šolami itd.) intenzivno
izvedli predvsem naslednje ak-
tivnosti.
Pregledali so že vso mestno
signalizacijo v bližini osnovnih
in srednjih šol, z vodstvi šol so
pregledali uporabnost načrtov
»vama pot v šolo«, v času od 29.
do 31. avgusta bodo izvedli pre-
ventivno akcijo Hitrost ubija.
Policisti bodo sodelovali na
uvodnih roditeljskih sestankih,
kjer bodo prisotni starši prvo-
šolčkov, zanje pa bodo pripravi-
li krajša predavanja o prometni
varnosti in pasteh v prometu.
Vse šolsko leto, predvsem pa
na začetku, bodo policisti izva-
jali nadzor nad otroki - kolesar-
ji, ki se vozijo brez kolesarskih
izpitov ali s tehnično pomanj-
kljivo opremljenimi kolesi, ra-
darske nadzore (predvsem hi-
trost vozil) pa bodo izvajali
predvsem na cestah, ki poteka-
jo ob šolah ali v bližini šol. Poleg
teh nalog bodo policisti prever-
jali tehnično urejenost in brez-
hibnost vozil, naprimer avtobu-
sov, s katerimi se vozijo v šolo
otroci. Na željo vodstev posa-
meznih šol bodo policisti letos
prvič opravili tudi tehnično iz-
pravnost vozil, s katerimi se
bodo otroci podali na njihove
prve šolske izlete, ekskurzije
ipd. Policisti opozarjajo tudi na
7. in 8. avgust, ko bodo v dopol-
danskem času izvedli akcijo
»Varna pot« (skupaj s šolami in
drugimi), v okviru te akcije bo-
do na najbolj obremenjenih ce-
stah in križiščih prvošolčke sez-
nanjali z nevarnostmi, ki prežijo
nanje. Ob tem jim bodo sveto-
vali, kako, naj se obnašajo v
prometu.
Pomembna vloga
mestnega
prometnega sveta
Na prve šolske dni so se te-
meljito pripravili v Mestni občini
Celje, na ponedeljkovi novinar-
ski konferenci, ki jo je sklical
župan Bojan Šrot, pa so posa-
mezne aktivnosti in zadolžitve
posebej opisali. Marko Zidan-
šek, podžupan v MOC, je po-
stregel s podatki, da ima mest-
na občina letos 495 prvošolč-
kov, da je med njimi 39 takih, ki
bodo ob vstopi v šolo (devetlet-
ko) stari komaj šest let, in da je
vseh osnovnošolskih otrok
4248. Letos se je prvič po deve-
tih letih »ela v ilegali« vključil
tudi Svet za preventivo in vzgo-
jo v cestnem prometu, ki v okvi-
ru Mestne občine Celje deluje
od 1. junija letos. Ena izm^
pomembnejših nalog, ki si jih je
zadal svet, je obuditi prometno
preventivo in vzgojo na osnov-
nih šolah in pri tem kar najte-
sneje sodelovati s starši otrok,
je na novinarski konferenci
med drugim povedal Alojz Me-
lavc, predsednik sveta za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem
prometu. Iztok Uranjek, po-
močnik načelnika oddelka za
okolje in prostor ter promet, je
izrazil zadovoljstvo ob dejstvu,
da se prometna varnost iz leta v
leto izboljšuje, ob tem pa po-
stregel s podatkom, da je na
slovenskih cestah leta 1990
umrlo 35 otrok, lani pa 11. Pove-
dal je še, da so bili v teh dneh na
delu inšpektorji, rezultat njiho-
vih opazovanj pa je, da so že
skoraj povsod obnovili cestne
oznake, zlasti prehode za peš-
ce, da so postrižene vse previ-
soke žive meje, da so večinoma
obnovili poškodovano signali-
zacijo ter da je podjetje Rekla-
ma Celje izdelalo posebne
transparente, ki bodo na vseh
štirih mestnih vpadnicah opo-
zarjali na pričete novega šolske-
ga leta in temu primemo obna-
šanje udeležencev v prometu.
Ti naj se zamislijo ob letošnji
statistiki, ki pravi, da je bilo do
konca julija v prometnih nesre-
čah udeleženih 232 otrok in
mladoletnikov, lani 195, torej
kar 37 več. V tem obdobju je v
letošnjih nesrečah umrlo 5
otrok, vsi pa so bili potniki: 1 v
osebnem avtoijiobilu, 4 v avto-
busu. Hude telesne poškodbe je
v prometnih nesrečah utrpelo
40 otrok, lani do konca julija pa
88, to pa je tudi edini ugodnejši
podatek v tovrstni čmi kroniki.
MARJELA AGREŽ
Glasujte za naj policista
v ponedeljek, 23. avgusta se je pričelo glasovanje za izbor
najboljšega slovenskega policista. Glasovanje bo v času med 8.
in 16. uro potekalo do 27. avgusta. Brezplačna telefonska
številka, ki jo je treba zavrteti, je 080 2225, lahko pa glasujete
tudi preko Interneta na spletnih straneh Ministrstva za notra-
nje zadeve Slovenije.
' Radarji bodo
•	v petek, 27. avgusta dopoldne na območju Žalca, v popol-
danskem času pa na območju Slovenskih Konjic in Šmarja pri
Jelšah,
•	v soboto, 28. avgusta popoldne na območju Laškega in
Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Celja,
•	v nedeljo, 29. avgusta popoldne na območju Slo\^enskih
Konjic in Mozirja,	*
•	v ponedeljek, 30. avgusta dopoldne na območju Laškega in
Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Celja in Žalca,
•	v torek, 31. avgusta dopoldne na območju Rogaške Slatine
in Mozirja, popoldne pa na območju Velenja in Slovenskih
Konjic,
•	v sredo, 1. septembra dopoldne na območju Celja in Žalca,
popoldne pa na območju Slovenskih Konjic in Šmarja pri
Jelšah in
•	v četrtek, 2. septembra dopoldne na območju Laškega in
Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Mozirja in Celja. .
Laserski merilnik hitrosti bo v času od 23. avgusta do 3.
septembra pogosteje nameščen na območju Velenja in
Šentjurja pri Celju.
Orjaška gmota se bo
pomikala po polžje
Med najodmevnejšimi do-
godki tega leta bo gotovo
tudi tisti, ki bo trajal od 30.
avgusta do 6. septembra in
od 13. septembra do 20. sep-
tembra. Dogajal se bo na slo-
venskih cestah, od Kopra do
Krškega. Zdaj že gotovo ve-
ste, da gre za prevoz največ-
jega tovora v slovenski zgo-
dovini, za izredni prevoz
uparjalnikov za Nuklearno
elektrarno Krško.
V nuklearki bodo v okviru
posodobitvenih del zamenjali
dva uparjalnika, izmenjevalca
toplote. Vsak uparjalnik je
dolg 20 metrov in težak 343
ton. Prvi transport bo na pot
iz luke Koper krenil v pone-
deljek, 30. avgusta in bo v
Krško prispel 6.septembra,
prevoz drugega pa se bo za-
čel v ponedeljek, 13. septem-
bra in bo v Krškem v ponede-
ljek 20. septembra.
Transportna kompozicija
bo dolga 76 metrov, široka 5,8
metra, visoka 4,6 metra in
težka 666 ton. Potovala bo s
hitrostjo do 5 kilometrov na
uro. Uparjalnika sta nova in
ne vsebujeta radioaktivnih
snovi. Navedeni podatki sami
po sebi govorijo, da bo v
omenjenih dveh obdobjih
promet na določenih sloven-
skih cestah močno oviran, na
transportni poti pa bodo ure-
jeni in označeni obvozi. Žal,
na nekaterih odsekih obvoza
ne bo. Zapore bodo dinamič-
ne, kar pomeni, da bo promet
na posameznem cestnem od-
seku sproščen takoj, ko bo
transportna kompozicija za-
pustila predhodni odsek. Pri
prehodih iz avtoceste na re-
gionalke oziroma iz ene na
drugo polovico avtoceste so
predvidene krajše popolne
zapore.
V času prevoza velja na po-
sameznih odsekih transport-
ne poti odredba MNZ, ki pre-
poveduje promet tovornih vo-
zil in skupin vozil, katerih naj-
večja dovoljena masa presega
3.500 kg; vozil in skupin vozil,
ki so daljša od 14 metrov, trak-
torjev, motokultivatorjev, de-
lovnih strojev, vprežnih vozil
in vozil avtošol ter vseh vozil,
ki prevažajo nevarne snovi.
Natančnejše informacije o
zaporah in obvozih v času
prevoza uparjalnikov bo vsak
dan posredoval Radio Slove-
nija (frekvence UKV 88.5,
90.0,90.9,91.8,92.9,94.1,96.4
Mhz), lokalne radijske posta-
je in tiskani mediji (Delo,
Dnevnik, Večer, Primorske
novice. Dolenjski list). Infor-
macije bodo na voljo tudi po
odprtem telefonu AMZS
(061/341-341) in na spletni
strani Nuklearne elektrarne
Krško (www.nek.si).
M.A.
prometne nezgode
Otroka na kolesu
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Presečno se je v petek,
20. avgusta popoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno poš-
kodovana. *
Osemletni Samo iz Tajht se
je peljal s kolesom po lokalni
cesti iz smeri Presečnega pro-
ti Tajhtam, na prtljažniku pa
je sedela štiriletna Iris, prav
tako iz Tajht. Ko je v bližini
ribnika peljal po klancu navz-
dol, je v ostrem nepregled-
nem ovinku zapeljal na pesek
ter izgubil oblast nad krmi-
lom. Otroka sta padla po vo-
zišču, hude telesne poškodbe
pa je utrpel voznik Samo.
Trčila kolesarja
Na lokalni cesti Gabrovlje-
Slovenske Konjice se je v
ponedeljek, 23. avgusta do-
poldne,'pripetila nezgoda,v
kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe.
Matjaž M. (15) in Udija M.
(19), oba iz Bezine, sta se pelja-
la na kolesih po lokalni cesti. V
Škalcah je Lidija nenadoma za-
vrla, Matjaž pa je trčil v Lidijino
kolo. Pri padcu je Lidija utrpela
hude telesne poškodbe.
Trčenje na lopati
V naselju Lopata v Celju se
je v ponedeljek, 23. avgusta
popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri sta bili ranjeni
dve osebi.
Ludvik L. (49) z Lopate je
vozil osebni avtomobil po do-
vozni cesti proti lokalni cesti za
Šmarmo v Rožni dolini in Celje.
V križišču je zavil levo proti
Celju, takrat pa je iz smeri
Šmartnega pripeljal voznik mo-
tornega kolesa, 17-letni Gregor
K. z Lopate. V trčenju, ki je
sledilo, je voznik motomega
kolesa utrpel hudo telesno poš-
kodbo, njegov sopotnik, 21-let-
ni Tomi C. iz Gorice pri Šmart-
nem, pa je bil lažje ranjen.
M.A.
32
ZANIMIVOSTI
NINA VAS OPAZUJE
Bodo celjski direktorji
sprejeli Tofovo stavo?
»Stavit sem šel,« je dejal večni humorist in
kritik A^akega reišma Tone Fomezzi Tof, »točne-
je, se bom še šel, z vsakim slovenskim direktor-
jem, tudi s celjskimi, če si bodo upali, da bom v
enem dnevu prekolesaril vse slovenske prelaze,
ki so višji od 1000 metrov, to je od Vršiča,
Korenskega sedla in druge. Če jih ne bom, bom
vsakemu nakazal 50 tisoč tolarjev, če pa jih bom,
bodo oni nakazali po 50 tisoč tolarjev v poseben
sklad za otroke, ki so zboleli za rakom.«
Nekaj vidnih direktorjev je že stavilo, trenutno
jih ima na spisku enajst, sam Tof, ki se na veliko
jezi na svojega urednika Nedeljskega (kdo ve, kaj
jima spet ni prav, je že v ozadju Tofov butik, ki je
včasih zelo oster in neprizanesljiv), pa trenira, kot
je le malokdaj v življenju. Vs^ dan preteče in
prekolesari nekaj deset Idlometrov. »Toda kaj je v
tej Pokljuki?« se je jezil. »Teden dni sem bil tam na
višinskih pripravah, vsak dan sem prekolesaril ali
pa pretekel od trideset do štirideset kilometrov,
jedel navadno hotelsko hrano, obogateno s sad-
jem, pa nisem izgubil niti kilograma. Zdravniki so
rekli, da me pri mojih letih (mimogrede, Tof je že
nekaj časa od tega prekoračil 60 let) spustijo na
tako naporno pot samo, če shujšam za tri kilogra-
me, pa sem že zdaj suh kot šprikla.«
Direktorji nekaj vedo. Če bo-
do izgubili, bo denar šel v dobre
namene. In tudi vedo, da bodo
izgubili, kajti Tof je doma iz
Kranjske Gore, kjer je največ
profesorjev varčevanja in ni je
sile, ki bi ga pripravila do tega,
da bi plačal stavo. Pa ne, da je ne
bi hotel, raje bo plezal po vseh
štirih, kot pa da bi izgubil stavo
in z njo denar.
Se pa je takoj po nogometnem
spektaklu Slovenija-Albanija po-
nosno držal celjski časopisni
mogotec Goran Obrez, ko je po
Knafelčevem prehodu stopal na
čelu kolone, na koncu katere je
bil nihče drug kot največja slo-
venska nogometna zvezda Zlat-
ko Zahovič. V najbolj živem
prehodu v Sloveniji, kjer je vse
do jutranjih ur polno mladine,
so Zahoviča pozdravili z aplav-
zom, kakršnega ni doživel v svo-
jih zlatih časih niti legendarni
Brane Oblak. In kljub temu, da
je Ljubljana v lepih nočeh, kakr-
šna je bila po tekmi, živahna vse
do jutranjih ur, nima gostilne, ki
bi lahko postregla s hrano tudi
po polnoči. »Če nam kuhar ni
pobrisal domov, bomo lahko
pripravili še kaj toplega - če pa je,
bo dober kakšen narezek,« so
rekli v gostUni As in takoj pogrni-
li mizo v posebni sobi, Zlatko pa
je tam nazdravil novi zmagi. In
povedal, da je že odpovedal let v
Grčijo, kamor bi moral odpoto-
vati dan po tekmi ob šesti uri.
»Še vedno sem na doping kon-
troli, zato bom prišel dan pozne
je,« je sporočil svojemu klubu
Mariborčan, ki se je začel nogo-
metno kaliti pri Železničarju.
Upamo samo, da Novega tedni-
ka ne berejo tudi v Grčiji, saj bi
tako lahko izvedeli, da jih je
Zlatko, preprosto povedano, na-
tegnil in je v času, ko naj bi čakal
na oddajo urina, sedel s prijatelji
in pil dobro briško vino. Suho.
Tega ima najraje. Domov pa je
vozila njegova soproga, da ne bi
bilo kaj narobe.
Ko smo že omenili Gorana
Obreza - njegova Ekipa se je med
slovenskim športnim bralstvom
dodobra utrdila. In ko je slišal
znanega mariborskega podjetni-
ka Leona Šteharnika, kako kriti-
zira Nogometno zvezo Slovenije
zato, ker ni organizirala prodaje
majic in šalov z državnimi bar-
vami pred nabito pohiim stadio-
nom, saj bi šli za med, se je
Goran odločil. Ni nam sicer zna-
no, ali bo njegovo podjetje zače
lo tudi s prodajo teh športnih
rekvizitov, toda po njegovih sijo-
čih očeh smo l^iko razbrali, da
bo na prihodnji državni tekmi
Ekipa vse to že prodajala.
NINA KAVRAN ADLEŠIČ
Koliko direktorjev bo sprejelo izziv Toneta
Fornezziia-Tofa ?
tračnice
Mifiistrove strasti
Janko Razboršek, minister za turizem: »Dobrodošli doma
mešanim na žaru!« (Da zgodbe o reševanju slovenskega turist
nega ministra v hrvaških vodah ne ponavljamo še enkrat).
Vse za
zmago
Poslanec in podžupan v ve-
lenjski občini Bojan Kontič
se pripravlja na vročo parla-
mentarno jesen. Za boljšo
kondicijo (vsaj tako pravijo
tisti, ki marsikaj vedo), se je
odločil, da se bo poslej vozil v
Ljubljano kar s skuterjem. Le
z obilo treninga bo prihodnje
leto zmagal na županskih
dirkah.
vitezi belega mesta
zanimivost
Nenavaden goban, ki raste iz drugega gobana.
Nenavaden goban
Drago Flis iz Štor je navdušen gobar in se s tem konjičkom ukvarja že vrsto let.
Pred nekaj dnevi je na Smrekovcu, kamor se še posebej rad odpravi, našel enkraten primerek
jesenskega gobana oziroma dveh, saj se je, kot pripoveduje gobar Drago, drugi jurček čvrsto držal
tistega, ki je rasel iz tal. »Vsakemu gobarju je v veselje, če najde v naravi kaj tako nenavadnega,«
je z navdušenjem pripovedoval Drago. Goban je bil tudi na celjski tržnici deležen mnogih
radovednih pogledov.	U.D.
REPORTAŽA
33
V gorn jegrajskem Steklu
V stražnem stolpu je na ogled skoraj tisoč primerkov, ki po svoje pričajo o nekdanjem življenju
pred skoraj pol tisočletja so
y Gornjem Gradu postavili
jjražni stolp Štekl. V dolgih
letih se je njegova vloga spre-
jninjala, večina prvotnega zi-
^u ni več ohranjenega, ven-
dar pa je Štekl kljuboval času.
^ bolj mu kljubuje sedaj, ko
50 v njegovih prostorih člani
turističnega društva in drugi
Gomjegrajci v želji, da prah
se()anjosti ne bi popolnoma
zabrisal preteklosti, ustvarili
imenitno zbirko, ki je več kot
ifredna ogleda.
m:-
v spodnjem delu Štekla že
dlje časa pripravljajo razstave
del različnih umetnikov. V pr-
rem nadstropju je splošna et-
nološka zbirka postavljena že
deset let, vendar so zbirko le-
tos, ko so urejali drugo nad-
stropje, še obnovili in obogatili.
Obiskovalce najprej pozdra-
vi Tratnikova soba, v kateri je
del zbirke iz zapuščine gomje-
grajskega učitelja Tratnika, v
sobi pa je mnogo starega po-
hištva, steklenine, obuval... V
tem delu se nahajajo koščki
lončevine, najdene na Gradiš-
ču. »Nekateri strokovnjaki oce-
njujejo, da je lončevina iz časa
feoč let pred Kristusom. Če bi
bilo to res, bi morali zgodovino
Jomjega Grada postaviti v
Irugačne časovne okvire,« je
pripovedoval Franc Pusto-
slemšek, predsednik TD Gor-
inji Grad, ki tako pred občino in
Iffaj že postavlja nove izzive. V
teh prostorih so razstavljeni tu-
di mnogi drugi predmeti iz
vsakdanjega življenja s prelo-
ma stoletja, nekateri pa se po-
našajo s še bolj častitljivo sta-
rostjo.
Tako se lahko obiskovalci
sprehajajo in pasejo oči na bolj
3li manj umetelno izdelanih
loncih, skledah, jedilnem pri-
boru... Posebej je izpostavljen
kotiček zadrečkega lončarstva,
kjer je razstavljena iz gline iz-
delana posoda, žgana z borovi-
mi drvmi, ki ji dajejo značilno
črno barvo. Gornje^ajci se po-
našajo s tako imenovanimi
»klobuki« - posodo, ki so jo
uporabljali za peko krvavic v
krušni peči in Id je zaradi obli-
ke edinstvena v evropskem
prostoru. Te klobuke je še se-
daj moč najti na mnogih zgor-
njesavinjskih kmetijah. V eni
izmed sob so našli mesto orod-
je, ki so ga uporabljali za delo
na kmetijah in v gospodinjstvu,
ter drobni hišni predmeti. Pe-
trolejke, predmeti za izdelavo
lanu, čajne, pinje, možnarji... Z
vsakim od razstavljenih pre-
metov je povezana svojevrstna
zgodba, ki po svoje priča o
preteklosti. Poleg možnarjev, s
kateririii so streljali pred veliko
nočjo, so na primer razstavlje-
na tudi potrebna dovoljenja.
Nekdaj so lahko streljali samo
fantje, ki so odslužili vojsko. Ti
so morali na oblast nasloviti
posebno prošnjo za streljanje;
v dovoljenju pa je točno dolo-
čeno, kje, kdaj in koliko časa
lahko streljajo... Med zbirko je
tudi mersW škaf s škofijskim
grbom, ki so ga v prvi polovici
prejšnjega stoletja uporabljali
za pobiranje desetine... Raz-
stavljeni predmeti trenutno ni-
so posebej označeni in opisani,
vendar bodo Gomjegrajci tudi
to nadoknadili in uredili muzej-
sko zbirko, kot se šika.
»Večino stvari smo nabrali v
gornjegrajski kotlini, nekaj so
ljudje prinesli sami, sploh po-
tem, ko so videli, kakšna zbir-
ka je nastala v Šteklu,« pono-
sno pripoveduje Pustoslemšek
in rad doda, da vsak predmet
zase seveda ni posebnost, toda
celota je edinstven prikaz živ-
ljenja zgornjesavinjskega člo-
veka. Ob poti v zgornje nad-
stropje vidijo obiskovalci razno
orodje, predvsem kovaško, ve-
činoma ročno izdelano... Bog-
ve, koliko isker se je zasvetilo
izpod rok Žerovnikovih kova-
čev, kjer se je s kovaštvom
ukvarjalo več generacij.
Od genija do fosilov
Obiskovalce v drugem nad-
stropju, ki so ga letos na novo
uredili, najprej pozdravi Jam-
nikova zbirka. Gre za prema-
lo znanega ljudskega ali
kmečkega inovatorja Antona
Jamnika, ki je bil pravi moj-
ster, ukvarjal pa se je z foto-
grafijo, urarstvom, slikars-
tvom, glasbo... Veliko pred-
metov, ki jih je uporabljal pri
svojem delu, je sam izdelal,
vsi pa se poleg uporabnosti
odlikujejo tudi z izjemno es-
tetiko. Nekateri ga imenujejo
kar zgornjesavinjski Leonar-
do da Vinci. Anton Jamnik je
bil nešolan človek, živel pa je
v letih od 1862 do 1942 v
Florjanu pri Gornjem Gradu.
Bil je invalid, saj si je med
služenjem vojaškega roka
poškodoval nogo. Vse to in še
več izvemo med ogledom ori-
ginalnih fotografij, ki jih je
posnel Jamnik, saj je beležil
različne dogodke - od porok,
birm do »gasilskih« slik raz-
nih kulturnih društev. V zbir-
ki so glasbeni instrumenti, ki
jih je sam izdelal, med njimi
»oprekelj«, instrument, zelo
podoben citram, samo da se
po strunah tolče z dvema
palčkama; po stenah visijo
natančno izrisani portreti, saj
je bil dober risar. Sam je izde-
lal vrtalni stroj ček, lesen mi-
kroskop, petrolejke za temni-
co... Skratka, v sliki in tudi z
besedo je predstavljeno delo
ljudskega genija Antona Jam-
nika.
Poleg muzejske zbirke v
stražnem stolpu Štekl v Gor-
njem Gradu vabijo na ogled
najprostornejše baročne
cerkve v Sloveniji, katedrale
sv. Mohorja in Fortunata, ter
muzejske zbirke Pod velbom,
kjer so razstavljene nabožne
podobice, stare razglednice,
voščilnice in fotografije. Vse
najavljene skupine si lahko
zbirke in katedralo ogledajo
vsak dan, individualni ogledi
pa so ob sobotah, nedeljah in
praznikih ob 11. in 16. uri.
Poleg Jamnikove zbirke so
prizadevni Gomjegrajci ure-
dili še Šokatnikovo zbirko -
gre za domačijo v Šokatu,
kjer so minuli rodovi marsi-
kaj shranili. Poleg naštetega
so našli tudi prostor za zbirko
fosilov in kamnin, ki jih je
pred približno 35 milijoni let v
morju zasul vulkan Smreko-
vec. Fosile so našli ob Dreti,
razne korale ali polžki s po-
drobnimi opisi pa so izjemno
zanimivi in privlačni. Zbirko
je uredil dr. Jernej Pavšič s
sodelavci in je ločena od dru-
gih.
Tako so v Gornjem Gradu s
pomočjo ljudi in nekaterih zbi-
ralcev, ki jim ni bilo vseeno, da
so predmeti odhajali ne le iz-
ven zgornjesavinjskih, temveč
tudi slovenskih meja, uredili
zbirko, ki bi bila v ponos vsa-
kemu kraju in ki pomeni svoje-
vrstno atrakcijo, vredno ogle-
da. Vendar Gomjegrajci še niso
dokončali svojeja poslanstva.
Na podstrešju Stekla namera-
vajo razstaviti še veliko pred-
metov, ki dandanašnji tonejo v
pozabo. Naporno delo je po-
plačano takrat, ko tudi vrhun-
ski strokovnjaki, ki radi priha-
jajo v Gornji Grad, ob ogledu
zbirke zadovoljno pokimajo.
»Takrat rečemo: splačalo se je,«
je svojevrstno popotovanje v
preteklost zaključil Franc Pu-
stoslemšek.
URŠKA SELIŠNIK
Franc Pustoslemšek med razstavljenimi predmeti.
Del Šokatnikove zbirke.
Kotiček zadrečkega lončarstva z značilnimi klobuki.
34
NASVETI
kaj bi danes kuhali?
Enolončnica z mletim
mesom,
paradižnik s krompirjem,
fižol in zelje v solati,
narastek s češpljami.
Enolončnica z
mletim mesom
Potrebujemo: 35 dag mlete-
ga mesa, 1 manjšo zeljno gla-
vo - težka naj bo približno 60
dag, malo olja, 2-3 žlice sese-
kljane čebule, sladko papriko,
kumino, majaron, sol, poper;
za podmet: 2 dl kisle smetane
in žličko moke.
Priprava: očiščeno zelje
narežemo na rezance in po-
parimo z vrelo vodo. Pokrito
zelje pustimo stati 5 do 10
minut, nato ga odcedimo. Na
olju prepražimo čebulo, da
postekleni, dodamo meso,
solimo in pražimo, dokler se
sok ne posuši. Ob strani ko-
žice popražimo papriko, do-
damo zelje, kumino, maja-
ron in poper. Vse zalijemo s
kropom, zamešamo smeta-
nov podmet in na rahli tem-
peraturi kuhamo do mehke-
ga. .
Paradižnik s
krompirjem
Potrebujemo: malo manj
kot kg krompirja, malo olja, 3
stroke česna, žličko sladke pa-
prike, 35 dag paradižnika.
Priprava: česen na maščobi
na hitro prepražimo in doda-
mo na krhlje narezan soljen
krompir. Dodamo papriko in
olupljen paradižnik. Dušimo
do mehkega, med tem pa več-
krat premešamo.
Fižol in zelje v
solati
Potrebujemo: približno 60
dag kitajskega zelja, 10 dag
fižola in solatno mešanico (ol-
je, kis, kumino, sol).
Priprava: kitajskemu zelju
ločimo liste in jih operemo v
več vodah. Zelo široke liste
prerežemo, nato pa liste nare-
žemo na rezance. Posolimo,
potresemo s kumino, zabeli-
mo s solatno mešanico in do-
damo topel fižol.
Narastek s
cespljami
Potrebujemo: 25 dag kruha
ali 3 velike stare žemlje, 6 dag
masla, 2 dl mleka, 2 dl kisle
smetane, 3 jajca, 6 dag slad-
korja, vanilin, malo cimeta, 2
žlici moke in 50 dag češpelj.
Priprava: kruh ah žemlje
narežemo na tanke rezance in
jih zabelimo s tekočim ma-
slom. Mleko, smetano, rume-
njake in 2 dag sladkorja z va-
nilinom stepemo, nato pa
zmes prelijemo po kruhu. Ko
je primerno navlaženo, zame-
šamo trd beljakov sneg in po-
trosimo z moko. V namazan
narastkov model damo polovi-
co testa in ga potresemo z
razpolovlj enimi in narezanimi
češpljami ter preostalim slad-
korjem. Po vrhu razgrnemo
drugo polovico testa in pri 180
stopinj C pečemo 40 minut.
Preden postrežemo, lahko po-
samezne porcije okrasimo s
stepeno sladko smetano in
sladoledom.
Piše: MAJDA KLANŠEK
merilci časa
Blancpain
Po trditvah uradnih švicarskih virov je vrhun-
ska švicarska urarska znamka Blancpain danes
najstarejše še »živeče« urarsko ime. Z letnico
ustanovitve 1735 se prav radi postavijo, saj je
praktično nikoli ne pozabijo pripisati nekje na
številčniku, z istim imenom pa se ponaša tudi
njihova »top of the top« kolekcija, izdelana le v
30 primerkih in s ceno 980.000 nemških mark.
Za en primerek, seveda.
Sicer pa, številke so lahko tudi suhoparne,
posvetimo se raje tistemu, zaradi česa je Blancpain
še danes to, kar je.
Danes je Blancpain pojem v urarskih in pozna-
valskih krogih, saj proizvaja maloštevilne vrhun-
ske izdelke v svoji mali tovarni v Le Brassusu, kjer
najdejo delovno mesto le najbolj izkušeni urarski
mojstri.
Da pa ne boste živeli v zmoti, da sodobni
vrhunski urarji prečemijo v svojih delavnicah
cele dneve, sključeni nad svojimi drobnimi
izdelki, vedite, da se prav s pridom poslužujejo
vseh modernih strojnih, računalniških, optič-
nih in še kakšnih pomagal. Nič tuji jim niso
vrhunski računalniški programi, s katerimi pri-
hranijo ogromno časa za razna testiranja in
simulacije, saj lahko le tako ustvarjajo vrhun-
ske urarske izdelke, o katerih so njihovi dedki
sanjali že pred mnogimi desetletji, a jih s
takšno perfekcijo še niso imeli možnost proi-
zvesti.
Blancpain je ustanovil omenjenega 1735. leta v
švicarskem Villeretu gospod Jean-Jacques Blanc-
pain. Sprva so proizvajali izključno dele za žepne
ure in surove, nedodelane mehanizme. Proizvod-
nja ročnih ur, ki je dandanes praktično alfa in
omega v proizvodnji Blancpaina, je dobila pravi
podjetnišld zalet v 20. in 30. letih tega stoletja.
Takrat so začeli izdelovati za širši krog kupcev
zanimive urarske mojstrovine. Tako so posebej za
francosko tržišče leta 1926 izdelali prve avtomatič-
ne ure s patentom angleškega inženirja Harwoo-
da. Leta 1953 so skupaj z znanim Jacquesom
Cousteaujem naredili odlično reklamno potezo pri
snemanju dokumentarne serije »Svet tišine« s
svojim takrat zelo uspešnim 200M vodotesnim
modelom »Fifty Fathoms«. Tri leta kasneje so
predstavili najmanjši damski mehanizem »Lady
Bird« tistega &sa, v 70. letih pa so »veliki napad
quartza« preživeli z nemalo stobi.
V tistem obdobju je švicarska urarska industi|
začela intenzivno strnjevati svoje vrste, saj s
vodilni- menagerji te branže uvideli, da bod
posamič počasi ugašali tudi najboljši. Agresivn
ponudba cenenega in manj kvalitetnega blaga
Daljnega vzhoda je iz leta v leto predstavljala večj
nevarnost za kakovost ur in nenazadnje tudi 2
vso kulturo, stil, image in glamour, povezanimi
kvalitetnimi časomerilci. Blancpain se je takn
pridružil združenju SSIH, kjer je našel primeru
partnerje v vsej verigi svojih postopkov proizva
nje in prestižna imena kot Omega, Longine
Tissot... To združenje je občasno menjavalo svq
partnerje in krovno ime, z nastankom Swatcli
pred slabimi 15 leti pa zaživelo v vsej svoji velikos
urarskega podjetništva in se danes imenu
»Svvatch group«.
Velika urarska imena se ponašajo z velikin
urarskimi dosežki in rekordi. Blancpain pa je ede
tistih, ki je krojjl usodo napredka urarstva
velikimi škarjami in dobre izglede ima za podobii
korake tudi v prihodnosti.
Blancpain v Sloveniji še nima uradnega zastoi
nika.	DAVID LEČNI
Za 30 izbrancev z dovolj globokimi žepi - 9i
tisoč mark v platini.
kozmetičarka svetuje
Nasveti za vsak dan
Ali izgledate utrujeno? Ze-
lo priporočljiva je voda ali pa
čaji z blagim diuretičnim de-
lovanjem (posvetujte se s far-
macevtom). Dnevno popijte
vsaj 2 litra tekočine. To je
najboljši način, da pomagate
telesu, da se osvobodi stru-
pov. Počutili se boste lažje,
gibkejše, ten kože bo svetlej-
ši, obraz bo na izgled bolj
spočit, izginila bo nabuhlost
z vek.
Spite na hrbtu? Imate na eni
polovici obraza več gub? Ali
spite vedno na boku? Vedite,
da igralke in manekenke spijo
vedno na hrbtu, ker tako pazi-
jo na lepoto obraza.
Nehajte kaditi! Razen tega,
da uničuje pljuča, tobačni dim
zmanjšuje količino kisika, ki
prihaja v.kožo preko malih
površinskih kapilar. Koža je
na izgled siva in izgublja ela-
stičnost. Premislite in nehajte
- storite uslugo sebi in koži.
Prebudite kožo! Masaža
obraza je najboljši način, da
izzovete površinsko cirkulaci-
jo, aktivirate in učvrstite kož-
no tkivo (tonus). Jutranje in
večerno čiščenje izvedite z
rahlimi in pravilnimi potegi v
smeri od sredine čela oz. obra-
za proti lasišču, smer od spo-
daj navzgor. Najboljši pa so
vedno krožni gibi!
Previdno s kislino A vitami-
na! Zelo učinkovito zdravilo
proti aknam (Retinol) je v kre-
mah za zdravljenje aken, ven-
dar se izdaja samo na zdrav-
niški recept. Zelo uspešno de-
luje že v zelo kratkem času.
Vendar je priporočljiv samo za
debelo in bolj odporno kožo.
Zakaj? Ker je suha in tanka
koža še dodatno izsušena in
nadražena. Torej - če imate
opravka z aknami in se želite
izogniti brazgotinam, se vse-
kakor posvetujte z dermatolo-
gom. V času zdravljenja se ni
priporočljivo sončiti ali zaha-
jati v solarij!
Kozmetičarka VESNA
Ne solite jedi
med kuhanjem!
Dr. Herman Eyer, predstoj-
nik univezitetnega higien-
skega inštituta »Max von
Pettenhofer« je z natančnimi
poskusi dognal, da se rast-
linska hrana kvari, če jo med
kuhanjem solimo.
Kot vemo, so v rastlinski
hrani, zlasti v zelenjavi in sad-
ju, razne rudnine, kot so kal-
cij, kalij in magnezij, ki so
telesu neizogibno potrebne.
Če se kuha zelenjava v slani
vodi, se rudnine iz zelenjave
izlužijo v vodo, na njihovo
mesto pa pride natrij iz soli.
Tako izpodrine natrij vse dru-
ge rudnine v zelenjavi. Zato
človek iz zelenjave ne dobi
vseh potrebnih rudnin, am-
pak samo natrij. V slani vodi
se kuhana zelenjava torej osi-
romaši. Pa ne samo to. V slani
vodi kuhano korenje se nam.
zdi neslano, ker sol izgubi
svojo slanost, če se njen natrij
veže z zelenjavo. Gospodinja,
ki kuha v slani vodi, porabi
zato več soli.
Telo sicer potrebuje nekaj
natrija, a ne preveč. Natrij
namreč med drugim zadržu-
je vodo v telesu. Če v telesu
ne bilo natrija, bi se tako
zelo izsušilo, da bi človek
umrl. Velja pa tudi narobe:
če bi se v telesu nabralo pre-
več natrija, odvečna voda ne
bi odhajala iz telesa in člo-
vek bi nazadnje spet umrl.
Ledvice zdravega človeka
skrbijo za to, da se ves od-
večni natrij spet izloči iz tele-
sa. Zdravim ljudem torej pre-
tirano uživanje natrija ne
škoduje. Drugače pa je pri
tistih ljudeh, ki bolehajo za
danes zelo razširjenimi bo-
leznimi ledvic in krvnega ob-
toka. Njihove ledvice ne mo-
rejo zadosti hitro izločiti od-
večnega natrija iz hrane, zla-
sti iz mesa.
Sol nam je torej povečini
potrebna zgolj kot začimba,
ker je neslana jed neokusna.
Dr. Eyer svetuje, naj solimo
rastlinska živila šele potem,
ko so že kuhana. Tako bomo
porabili manj soli, užili manj
natrija in jedi bodo okusnejše.
Zelenjava naj se nikoli ne ku-
ha v vodi, ki luži iz nje telesu
prepotrebne rudnine, ampak
vedno le v sopari.
BOJAN SEŠEL
ikoledarI
NASVETI
35
roirokova idealna
i hrana
Očetje in
spodbujanje dojenja
Materinstvo in očetovstvo
iredstavljata v skupnem živ-
jenju novo dimenzijo, ki se
e morata partnerja naučiti
jveti, da se lahko medseboj-
10 osrečujejo otrok, oče in
Dati.
Prav zato v sodobni porod-
lišnici oče ne ostane pred za-
irtimi vrati porodne sobe, am-
lak prisostvuje rojstvu in po-
loju svojega otroka že v po-
odni sobi. Kasneje pa od oče-
ov kar preveč samoumevno
iričakujemo, da se bodo o do-
enju izobrazih in ga tudi
podbujali. Razlogi za takšna
ričakovanja temeljijo na na-
lednjih dejstvih:
-	Očetje, ki poznajo predno-
ti dojenja, so bolj naklonjeni
bjenju kot tisti, ki o dojenju
edo zelo malo. Očetje, ki žeh-
D, da. bi bil njihov otrok do-
;n, tudi v večjem številu po-
egajo po literaturi o dojenju,
odobno kot opisuje nek očka
5Texasa: »Preden je bil najin
trok rojen, sva se z ženo po-
ovarjala o dojenju in skleni-
da bo dojen najmanj šest
lesecev. Sam sem bil že dol-
0 prepričan, da za otroka ne
bstaja boljši način prehrane,
'endar sem šele potem, ko
em o dojenju prebiral dodat-
10 literaturo, spoznal, kako o
'Ojenju pravzaprav malo
em...«.
-	Nekateri avtorji so ugotovi-
i. da je dojilo 98 odstotkov
■^na, katerih partnerji so
podbujali dojenje in le dobra
etrtina tistih, katerih partner-
' niso spodbujali dojenja. V
Vedski raziskavi so ugotovili
'ozitivno povezanost med
'olžino dojenja in očetovim
^znavanjem dojenja; doječe
^ne so izjavile, da osveščeni
'^rtnerji niso »odrinjeni«.
Pomnijo se stvari, ki jih same
jozabijo; bolje jih razumejo,
so utrujene in izčrpane.
; Zaradi bioloških zakonito-
'^i je odnos mati - otrok nepo-
novljiv, vendar je očetov delež
tako pomemben. Čeprav
® mati tista, ki doji otroka,
[oločenih stvari ne more nih-
^ opraviti tako dobro kot
otrokov oče. Ste že kdaj opa-
zovali očeta, ko nežno dvigne
otroka iz materinega naročja,
si ga položi na ramo in otrok
takoj zaspi? AH otroka umirijo
široka ramena, velike in moč-
ne roke ali globok bariton? To
je še vedno skrivnost, ki jo
poznajo le očetje.
-	Otroci so zvečer pogosto
vznemirjeni, matere pa utru-
jene od nege in dojenja. Ta-
krat lahko oče pomiri otroka
na poseben način, ki se ime-
nuje »gnezdenje na vratu«.
Otrokovo glavo si namesti na
vrat v predelu svojega grla in
tiho poje. Nežne vibracije niž-
jih tonov zazibajo otroka v
spanje, saj prejema slušni
dražljaj po dveh poteh: preko
sluhovoda in vibriranja lo-
banjskih kosti. Tudi izdihan
zrak iz očetovega nosu, ki ga
otrok občuti na glavi, ga umi-
ri, kar nekateri imenujejo
»magični dih«.
-	Osveščen oče lahko ženi
pomaga prebroditi trenutke
negotovosti, ki lahko privede-
jo do opustitve dojenja. Tak
občutek negotovosti se pogo-
sto pojavlja pri materah prvo-
roj enega otroka po odpustu iz
porodnišnice.
Letošnja raziskovalna nalo-
ga celjskih gimnazijcev Gre-
gorja Poglajna in Brine Felc
je pokazala, da o dojenju naj-
več vedo očetje, ki so obisko-
vali šolo za starše in ki že
imajo otroke. Iz raziskave je
razvidno, da obiskuje šolo za
starše na Celjskem le polovica
očetov, prav toliko jih tudi želi
o dojenju pridobiti dodatne
informacije. To spoznanje nas
vodi do zaključka, da čeprav
igrajo očetje pomembno vlogo
pri dojenju, skorajda niso
vključeni v programe za spod-
bujanje dojenja.
Prav zato vljudno vabim
očete, doječe matere in vse, ki
imajo izkušnje z dojenjem v
Projektno pisarno - Celje,
zdravo mesto, Slomškov trg 4,
3000 Celje na Prvo srečanje
staršev o dojenju, ki bo 23.
septembra 1999 ob 16. uri. Po
kratkem prispevku strokov-
njaka s področja dojenja bo
dovolj časa za razpravo izme-
njavo mnenj in izkušenj o do-
jenju. Dobrodošh bodo nasve-
ti izkušenih mamic in očetov,
kako premagati težave pri do-
jenju. Previjalne mize, prosto-
ri za dojenje in varstvo starej-
ših otrok med srečanjem bodo
zagotovljeni. Vljudno vablje-
ni!
Dr. ZLATKA FELC, dr. med.,
■■MM specialistka pediatrije
Eksperimentirajino s kumarami
Letošnje obilno deževje v
mesecu juliju je blagodejno
vplivalo na rast kumar. V
vročem in sušnem avgustu
jih je bilo potrebno zasenčiti
in rositi. Obilni pridelek
nam v poletnih mesecih daje
možnost, da poleg kumarič-
ne solate in toplih kumar
poskusimo še kaj.
Kumare po
madžarsko
Potrebujemo: 2 kumari,
100 g suhe slanine, 750 g para-
dižnika, 1/8 1 kisle smetane, 1
čebulo, mleto sladko papriko,
peteršilj in parmezan.
Priprava: slanino narežemo
na kockice in jo prepražimo.
Dodamo ji sesekljano čebulo
in jo pražimo tako dolgo, do-
kler ne porumeni. Nato nanjo
položimo na rezine narezane
kumare. Paradižnike prelije-
mo z vrelo vodo, jih olupimo
in narežemo na štiri dele. Da-
mo ga h kumaram in dušimo
še petnajst minut. Na koncu
prelijemo s kislo smetano, so-
limo, popopramo in dodamo
mleto papriko. Preden postre-
žemo, jed posujemo s peterši-
Ijem in parmezanom.
Polnjene kumare
Potrebujemo: 5 srednje veli-
kih kumar, 200 g sesekljane
šunke, 1 čebulo, 100 g mesnate
slanine, 1 jajce, 2 dl kisle sme-
tane, paradižnikov pire iz 4
paradižnikov, poper, sol, maja-
ron, 1 žličko drobtin, olje.
Priprava: kumare operemo
in jih neolupljene vzdolžno
prerežemo. Izdolbemo sredi-
no. Razporedimo jih na ravno
površino, z izdolbeno stranjo
navzdol, da se odcedijo. Med-
tem na olju popražimo sese-
kljano čebulo, dodamo še se-
sekljano slanino in šunko. Za-
činimo s poprom in odstavimo
z ognja. Kumare razporedimo
v naoljen pekač z odprtino
navzgor. Izdolbeni del posoli-
mo in potrosimo z majaronom
ter napolnimo s pripravljeno
maso. Posujemo z drobtina-
mi, prelijemo z mešanico kisle
smetane in jajca, na koncu pa
prelijemo še s paradižnikovim
pirejem. Vse skupaj damo v
ogreto pečico in pečemo prib-
ližno dvajset minut.
Vložene kumare
Potrebujemo: 3 kg kumar, 3
žlice soli, 60 g gorčičnih se-
men, korenino ostrganega in
na koščke narezanega hrena,
koper, pehtran, pimetova zrn-
ca, lovorove liste, baziliko, 300
g šalotke, 11 vinskega kisa, 1/3
1 vode, 160 g sladkorja.
Priprava: kumare olupimo,
razpolovimo in izdolbemo se-
mena. Narežemo jih na poljub-
no veliko koščke. Stresemo jih v
veliko skledo, posolimo in pu-
stimo stati en dan. Nato jih
odcedimo in dodobra osušimo.
Razporedimo jih v kozarce in
jim dodamo še ostale naštste
sestavine. Zavremo kis, vodo in
sladkor. Ohlajeno tekočino zli-
jemo na kumare in pustimo čez
noč. Nato tekočino odlijemo,
prevremo, ohladimo in znova
prelijemo kumare. Ponovimo
še enkrat. Po tretjem prekuha-
vanju kozarce zapremo.
Kumaricno mleko.
Potrebujemo: 1/2 1 mleka,
kumaro, sol, poper, sladkor.
Priprava: kumaro olupimo,
nastrgamo in pustimo stati pol
ure. Nato jo s pomočjo mešal-
nika premešamo s sladkor-
jem, soljo, poprom in mle-
kom. Precedimo skozi cedilo..
Krajinska solata
Potrebujemo: 500 g kumar,
čebulo; za preliv: 3 žlice kisle
smetane, 3 žlice limoninega
soka, peteršilj, sol, poper.
Priprava: neolupljene kuma-
re narežemo na tanke koleščke.
Dodamo jim na drobno nareza-
no čebulo. Premešamo kislo
smetano, limonin sok, sol, po-
per in prelijemo kumare. Na
koncu solato posujemo s sese-
kljanim peteršiljem. Preden po-
strežemo, dobro ohladimo.
Grška solata
Potrebujemo: 1 kumaro, 4
paradižnike, 2 glavici čebule,
nekaj oliv, 200 g slanega sira,
konzervo sardin, skodelico
olivnega olja, limonin sok, sol,
poper, majaron.
Priprava: kumare, paradiž-
nik, čebulo in sir narežemo na
majhne koščke. Olje pomešano
z limoninim sokom, solimo, po-
popramo, dodamo majaron in
vse skupaj prelijemo po pred-
hodno narezanih sestavinah.
Solato okrasimo s sardinami in
olivami. Preden solato postre-
žemo, jo dobro ohladimo.
Solata s kumarami
in paradižnikom
Potrebujemo: 200 g zelene
paprike, 200 g kumar, 200 g
paradižnika, 2 čebuli, 2 hudi
papriki, 200 g sira v kockah,
sol, poper, kis, olje.
Priprava: zelenjavo nareže-
mo na kocke. PosoUmo, popo-
pramo, prelijemo z oljem in
kisom. Na koncu solato posu-
jemo s kockami sira.
SUZANA SUHOLEŽNIK
36
GLASBA
Francijevi najboljši učenci, ki z njim že igrajo na odru.
Ko Kozjan zarajža
Harmonikar Franci Rajgl je že pri desetili letih zabaval svate
»Smo veseljaki vsi, Kozjančani,« opeva
Kozjance pesem, ki jo je napisal harmonikar
Franci Rajgl in jo izdal na drugi kaseti, ki
nosi naslov Virštanjska. Franci, ki že od
petega leta starosti razteguje meh diatonične
harmonike, poleg poučevanja kopice učen-
cev snema že tretjo kaseto in se pripravlja že
na četrto turnejo po Kanadi.
Franci je na svet privekal v kmečki družim na
Veterniku nad Kozjem pred 35 leti, pet let
kasneje pa je že držal v rokah očetovo harmo-
niko. Pri desetih letih je že tako dobro raztego-
val meh frajtonarice, da so ga Zorinovi s Pečice
povabili za muzikanta na ohceti. Ljudje so se
presenečeni ozirali naokoli in iskah s pogledi
mladega junaka, ki je bil med množico, skrit za
harmoniko, komaj opazen. Ker se je njegov
talent za igranje harmonike tako zgodaj poka-
zal, so ga pri enajstih letih dali v uk Lojzetu
Slaku, priznanemu harmonikarju.
Mlad muzikant je začel igrati na raznih
prireditvah in porokah, vendar je želel doseči
še več. Tako se je pred desetimi leti odpravil na
prvo tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubeč-
ne. Osvojil je srebrno plaketo. V naslednjih
štirih letih je na Ljubečni izmenično osvajal
zlate in srebrne plakete, tako
da je leta 1994 je postal abso-
lutni zmagovalec tega tekmo-
vanja. Istega leta je Franci na
tekmovanju za veliko nagrado
Slovenije prejel Kristalno har-
moniko, zato mu pravijo, da je
eden od originalov igranja na
frajtonarici. Za najboljše odi-
grano ljudsko skladbo mu je
urednica Radia Slovenija Ja-
sna Vidakovič podelila največ-
je priznanje - Plaketo Avgusta
Stanka.
Kozjan se ni zadovoljil sa-
mo z nastopi po Sloveniji, zato
se je podal v svet. S harmoni-
ko je obiskal že Avstrijo, Nem-
čijo, Kanado in Združene dr-
žave Amerike. Ponekod je bil
celo večkrat. Povabil ga je ge-
neralni konzul Republike Slo-
venije v New Yorku, velikodu-
šno so ga sprejeli rojaki v Ka-
nadi, ki ga obiskujejo tudi na
domačiji na Veterniku. Tudi iz
tujine ni prišel praznih rok. S
svoje tretje turneje po Ameriki
in Kanadi je prinesel celo po-
kal francosko-kanadskega klu-
ba v Montrealu in plaketo slo-
venskega narodnega doma Li-
pa park. V decembru načrtuje
že četrto turnejo po Kanadi,
kar mu ureja njegov mene-
džer, zdomec Tone Mikulič.
Njegova trenutno največja že-
lja je gostovanje v Avstraliji,
kjer že navezuje stike s slo-
venskimi društvi. Da Franci
rad potuje, ni dvoma, vendar
se tudi rad pohvali, da je slo-
venske krvi. Rad prizna, da
»dokler nisem šel v svet, ni-
sem toliko cenil Kozjanskega,
predvsem pa lepot rodne va-
si.«
Tretja Icaseta je na
poti
Po izdaji prve kasete z na-
slovom To je naša harmonika,
ki jo je financiral sam, je pustil
službo v Montu Kozje in se
pričel profesionalno ukvarjati
z glasbo. Kmalu je pričel svoje
strokovno znanje prenašati na
mlajše generacije, na svoje
učence. Ima jih že precej in
razkropljeni so po celi Slove-
niji. Najmlajši je star le sedem
let, najstarejši pa jih šteje že
šestinpetdeset. Med njimi so
štiri ženske, najboljši med nji-
mi pa že nastopajo z njim na
prireditvah. »Zelo sem vesel,
da še nekateri mladi kažejo
veselje do narodne glasbe, če-
prav jih večina meni, da je to
goveja muzika,« pristavi Fran-
ci.
Ker je Franciju zelo pri srcu
Virštanj - tudi sam je član vir-
štanjskega vinogradniškega
društva - je svojo drugo kase-
to, ki je izšla marca lani, poi-
menoval Virštanjska. Izdala jo
je založba Zlati zvoki, k us-
pežnosti posnetkov na obeh
kasetah pa je prispeval znani
tonski mojster in producent
Igor Podpečan, s katerim
Franci veliko sodeluje.
Pred štirimi leti se je odločil,
da bo svoje kasete obogatil
tudi z vokalno glasbo, zato se
je povezal z vokalnim kvinte-
tom Veseljaki, ki je sedaj le še
kvartet. Damjan Kos, Domi-
nik Štefančič in Tone Brglez
prepevajo skladbe sami ali ob
spremljavi Francijeve harmo-
nike, vodi pa jih Andrej Kele-
mina iz Podčetrtka, ki skrbi
tudi za melodij6. Besedila piše
Alojz Toplišek. Tako se poča-
si rojeva Francijeva tretja ka-
seta.
Franci je dolgo sam igral na
prireditvah, porokah in ob
raznih jubilejih, sedaj pa se
pred občinstvom vse pogoste-
je pojavlja s svojimi učenci ali
s profesorjem Vilijem Kotni-
kom iz Žalca, ki igra klaviatu-
re in poje. Ta poskrbi za ljubi-
telje zabavne glasbe, Franci pa
za veselje in smeh. Znan je
namreč ne le kot dober har-
monikar, ki bi ga bilo v Slove-
niji težko nadomestiti, temveč
je tudi izjemen humorist.
ALEKSANDRA MAČEK
Franci Rajgl s svojo nerazdružljivo spremlje-
valko, diatonično harmoniko.
Musicafest ^99
Funky, groovy, jazzy in house ritmi na sobotnem mini
festivalu
V	okviru prireditev Poletje
v Celju, knežjem mestu se bo
med 22. in 29. avgustom v
knežjem mestu zgodil Teden
mladih, ki ga pripravlja Klub
študentov celjske regije.
Znotraj tega dogajanja bo cel
kup glasbenih prireditev, na
tem mestu pa vam na kratko
predstavljamo eno izmed za-
nimivejših.
V	soboto, 28. avgusta, bodo
namreč v atriju Mladinskega
centra pripravili prvi Musica-
fest, ki so se ga organizacijsko
in izvedbeno lotili člani Kul-
turno-umetniškega društva
Muzikafe. Festival bo v zna-
menju plesne godbe; noge, ro-
ke in glave prisotnih pa bodo v
gibanje skušali spraviti muzi-
kant je, ki že vrsto let razmiš-
ljajo in ustvarjajo globalno,
delujejo pa (na žalost) bolj
lokalno.
Poleg celjskega drum&bass
prvaka Elabjera, ki bo poleg
glasbe s pred nedavnim objav-
ljenega LP prvenca »Art Mille-
nium« zarolal tudi nekaj svo-
jih novejših kreacij, bodo na-
stopili še trije iz slovenske me-
tropole uvoženi bendi. Tren-
dovsko naravnana »super-sku-
pina« Rotor bo pod vodstvo*
Iztoka Turka (Videosex, u
bach) prisotne ogrela z neko|j
ko samosvojo »live« različic
mehkejše klubske glasbe
houseom.
Saksofonist Miklavž Ažj
(Petar Ugrin band, Big ban,
RTVS), klaviaturist Miran J„
van, basist Jožef Sečnik (Letef
potepuhi, Miladojka Vouneed
in bobnar Aleš Renola se bod,
skriti za imenom Off Courj
predstavili s fuzijo funkya, ja?
za in latina. V podobnih ritnaj
bodo cepetah tudi najvidneji
predstavniki slovenskega acid
jazza Planet Groove. Enajstt
lanska zasedba mojstrov svojil
instrumentov bo v Celju prj
mierno odigrala nekaj novf
stvaritev, shšati pa bo moč tud
godbo z njihovega lani objav
Ij enega albuma »Livin' On Pla
net Earth?«. Festival se bo zače
ob 20. uri, vstopnine ne bo.
Jubilejni Ptuj je pred vrati
Najstarejši slovenski festi-
val narodno zabavne glasbe,
30. Ptuj 99, bo 10. in 11.
septembra. Prvi večer se bo-
do ansambli potegovali za
zlata, srebrna in bronasta
Orfejeva odličja za nove me-
lodije, drugi večer pa bo pre-
gled dosedanjih festivalov.
Selektor Franc Lačen je
imel težavno nalogo, koga
povabiti. Mnogi ansambli, ki
so bili na Ptujskem festivalu
zelo uspešni, žal ne obstaja-
jo več ali pa niso več sposob-
ni zaigrati v živo. Zato bo na
jubilejni festival povabil po
tri iz vsake kategorije. Vsi
povabljeni bodo z daljšim
zapisi tudi predstavljeni
knjižici, ki bo izšla ob jubile
ju. Tako bodo na festivali
nastopili ansambli, ki so bil
največkrat nagrajeni, Bratji
iz Oplotnice, Prerod in Ašii
iz Celja. Največ nagrad zi
besedila so dobili Ivan Sivec
Ivan Malavašič in Manko Go
lar, največ melodij pa so zi
ptujski festival napisali Bori
Rošker, Franci Lipičnik ii
Igor Podpečan. Največ nasto
pov so na vseh dosedanjil
festivalih imeli trije ansamb
li s celjskega, Zeme (25
krat). Šaleški fantje in Ašii!
Največ nagrad za glasbo so
dobili Edvin Fliser, Tine Les
jak in Boris Rošker, najvei
zlatih Orfejev pa so osvojil
ansambh Rupar, Oglarji
Ptujski instrumentalni kvin
tet in Štajerskih 7. Najvei
revialnih nastopov je imel le
gendarni Tone Kmetec, naj
večkrat pa so bili v strokovni
komisiji Kajetan Zupan, To
maž Tozon in Ivo Ciani. Naj
večkrat so Ptujski festival vo
dili Marjan Šneberger (sode
loval je na vseh festivalih'
Vida Vidovič in Nataša Vodu
šek.
T.VRABl
glasbena uganka
Ali jih poznate?
Na posnetku so trije mladi
fantje muzikantje. Sprašuje-
mo, kdo so trije fantje s tro-
bento, klarinetom in harmo-
niko, kje so fotografirani in
kaj delajo danes. Natančne
odgovore pošljite do pone-
deljka, 30. avgusta 1999 na
naslov: NT RC (za T. Vrab-
la), Prešernova 19, Celje.
Najpopolnejši in morda tudi
najizvirnejši odgovor bomo
nagradili z glasbenim izdel-
kom skupine, v kateri trije
glasbenil^^ii fotografije na-
stopaj;	TV
GUSBA
37
glasbeni ex-press
Založba Helidon je prejšnji
jgden na domači trg lansirala
^nimivo zgoščenko »Ko boš
prišla na Bled«. Gre za prvi
(ovrstni glasbeni izdelek pri
'jjas, s katerim se Komorni
2bor Gaudeamus, skrit za
imenom PERPETUUM JAZ-
21LE pod vodstvom dirigenta
j^arka Tirana ob spremljavi
[jobnarja Ratka Divjaka in ki-
tarista Francija Pala, na svoje-
, vrsten način loteva jazz klasik
lin domačih zimzelenčkov.
Zaradi nepričakovano slabih
prodajnih rezultatov aktualne-
ga LP-ja s pomenljivim ime-
nom »Finally« ameriške R&B
superskupine BLACKSTREET
se je ustanovitelj in avtor veči-
ne uspešnic Teddy Riley odlo-
fil, da zasedbo razpusti.
Prejšnji ponedeljek je v av-
tomobilski nesreči umrl 57-
lemi BOB HERBERT, ustano-
vitelj najuspešnejše dekliške
zasedbe Spice Girls.
Legendarni country pevki
UNDA RONSTADT in EMMY-
LOU HARRIS sta v znameni-
tem mestu Tuscon v Arizoni
skupaj posneli LP »Western
Wall: The Tuscon Ses-
sions«. Prvi single »Sweet Pot«
je že v trgovinah, album, na
katerem je v njuni izvedbi
moč slišati kreacije že uve-
ljavljenih avtorjev (Neil
Young, Bruce Springsteen,
Leonard Cohen, Jackson
Brovvne...), pa bo izšel konec
meseca.
Več kot leto dni po izidu se
je na lestvice presenetljivo vr-
nila prva in do sedaj tudi edina
uspešnica kanadsko-ameriške
pop art naveze BRAN VAN
3000. Pesem »Drinkin' In LA«
je lani prilezla le do 37. mesta
in nato kmalu utonila v poza-
bo, iz katere jo je pred nedav-
nim potegnila velika ameriška
pivovarna, ki jo je uporabila v
TV spotih reklamne kampanje
za pivo Rolling Ročk.
Nepoboljšljiv pevec kali-
fornijske ročk zasedbe
STONE TEMPLE PILOTS
Scott VVeiland je spet v pripo-
ru. Tudi tokrat zaradi nedovo-
ljenega posedovanja in uživa-
nja prepovedanih drog (he-
roin, kokain). Scotta prihod-
nji mesec čaka neprijetno sni-
denje z do sedaj precej po-
pustljivim sodnikom, ki pa je
v izjavi za tisk dejal, da njego-
vih dejanj tokrat ne bo več
toleriral in mu bo z daljšo
zaporno kaznijo pomagal v
odločitvi, da opusti to življe-
nju nevarno razvado.
Slab mesec dni kasneje, 22.
oktobra, bodo v Los Angelesu
prvič podeljevali nagrade THE
RITMO LATINO MUSIC
AWARDS, s katerimi želi glas-
bena industrija še vzpodbuditi
naraščajoče zanimanje za lati-
no izvajalce. Izbor nomini-
rancev, ki se bodo pomerili v
petnajstih kategorijah, je že
znan, na presenečenje mnogih
pa največ nominacij ni zbral
Ricky Martin, temveč pevka
SHAKIRA. Ta se bo s konku-
renco pomerila v petih kate-
gorijah; Ricky Martin, Enri-
que Iglesias in Elvis Crespo pa
v štirih.
Prejšnji ponedeljek je mini-
lo natanko 22 let od smrti še
vedno najbolje prodajanega
pevca vseh časov, ELVISA
PRESLEVA. Založba RCA je
obletnico obeležila s komple-
tom treh plošč z zgovornim
naslovom »Artist Of The Cen-
tury«, na katerih je zbranih
kar 75 njegovih največjih us-
pešnic. Vzporedno s pripravo
te zbirke je potekalo tudi gla-
sovanje na Internetu, kjer so
izbrali deset Elvisovih naj-
boljših skladb, ki pa so izšle
na posebnem CD-ju, namenje-
nemu le v promocijske name-
ne.
Vodilni evropski hard ročk
magazin KERRANG je prejš-
nji teden v Londonu podelil
nagrade za najvidnejše letoš-
nje dosežke na področju te
zmeraj manj popularne glas-
bene zvrsti. Zvezda podelitve
je bil udarni trio
STEREOPHONICS, ki je edi-
ni izmed dvanajstih nagrajen-
cev zmagal v dveh kategorijah
(najboljši album in najboljši
britanski ročk bend). Med na-
grajenci velja omeniti še Ma-
rilyn Manson (sktipina leta),
Terrorvision (single leta - »Te-
quila«), Offspring (video leta -
»Pretty Fly«) in pa veterane
Black Sabbath, ki so bili iz-
brani za najboljšo hard ročk
skupino tega tisočletja.
Na naslovu http://
www.windowsmedia.com/
mariah lahko od prejšnjega
ponedeljka naprej slišite del-
ček nove skladbe »Heartbrea-
ker« najpopularnejše pevke
devetdesetih	MARIAH
CAREY. Pesem bo v kratkem
izšla tudi na single formatu in
že najavlja skorajšnji izid (2L
september) njenega novega al-
buma »Rainbow«.
22. septembra bodo najpo-
pularnejšim izvajalcem c^un-
try glasbe že 33. zapovrstjo
podeljevali nagrade CMA
AWARDS. Največ nominacij,
kar sedem, si je letos prigaral
TIM McGRAW, dve manj pa
si je prislužil do sedaj največ-
krat nagrajeni Vince Gill. V
triurnem TV spektaklu bo ob
omenjeni dvojici nastopil še
najslavnejši country duo
Brooks&Dunn, kravje deklice
Dixie Chicks in pevka Faith
Hill, posebna atrakcija letoš-
nje podelitve pa bo skupen
nastop najstniških zvezdnikov
'N Synch in country veteranov
Alabama.
Po petih letih molka se na
glasbeno sceno spet vrača
HOLLY JOHNSON, nekdanji
pevec razvpitih Frankie Goes
To Hollywood, konec osem-
desetih pa tudi zelo uspešen
solo artist. Holly se bo na
lestvicah tokrat najprej preiz-
kusil s singlom »Disco Hea-
ven«, ki bo izšel 6. septembra
pri njegovi založbi Pleasure-
dome, temu pa bo kmalu sle-
dil tudi album »Soulstream«.
To bo prvi Johnsonov LP izde-
lek po leta 1989 objavljenemu
albumu »Blast«, ki je takrat
zasedal sam vrh večine svetov-
nih lestvic. Single bo na trg
seveda pospremil video spot,
v njem pa bo manjšo vlogo
odigral njegov star prijatelj
Boy George. Na isti dan bo luč
sveta ugledal tudi izbor naj-
večjih uspešnic »Only You -
The Best Of Yazoo«, ki sta jih v
osemdesetih za takrat najpo-
membnejšo neodvisno založ-
bo Mute nanizala nekdanja
Hollyjeva znanca in tekmeca
Vince Clarke in Alison Moyet.
Prleški etno-poper VLADO
KRESLIN in član legendarne
irske folk zasedbe The Dubli-
ners SEAN MacGOWAN sku-
paj križarita ob jadranski
obali in v obmorskih mestih
zabavata domače in tuje turi-
ste. V okviru poletne turneje,
na kateri sta se z velikih uspe-
hom predstavila tudi na med-
narodnem etno festivalu v bli-
žini Splita, ju bo moč videti
tudi v Sloveniji, in sicer 25.
avgusta v ljubljanskih Križan-
kah. Na taistem prizorišču bo
v četrtek, 9. septembra, svojo
novo ploščo »Neka živim ka-
ko živim« skupaj s skupino
Ritmo Loco in dalmatinsko
klapo Nostalgija predstavil
DAVOR RADOLFI, slab teden
za tem, 17. septembra, pa bo
na tem priljubljenem kon-
certnem prizorišču nastopila
TEREZA KESOVIJA. Tereza
bo poleg številnih starejših
uspešnic odpela tudi večino
skladb s svojega pravkar ob-
javljenega albuma »Samo ma-
lo intime«.
STANE ŠPEGEL
Na vrhu ameriške lestvice najbolje prodajanih LP-jev se že več
kot dva meseca izmenjujejo rockerji LIMP BIZKIT, latino
zvezdnik RICKY MARTIN in floridski boy bend BACKSTREET
BOYS (na sliki). Ta teden so na vrhu spet floridski cuker-pebi. V
zadnjih sedmih dneh so prodali kar 233 tisoč kopij albuma
»Millenium«, kar je za dobrih 13 tisoč več od trenutno najbolj
vroče ameriške ročk zasedbe Limp Bizkit. Več kot odlično pa se
še vedno prodaja tudi prvenec poredne sedemnajstletnice
BRITNEY SPEARS, ki ga je, kljub temu, da je na trgu prisoten že '
več kot 30 tednov, v zadnjih sedmih dneh kupilo več kot 100 tisoč
ljubiteljev instant uspešnic tovarne hitov založbe Jive. Irski boy-
bend VVESTLIFE pa je s prvega mesta britanske lestvice single
plošč izrinil svojega menagerja RONANA KEATINGA in njegovo
»When You Say Nothing At Ali«. Pesem »If I Let You Go« je že
druga zaporedna No.l uspešnica zasedbe Westlife, kar je svojevr-
sten rekord. Nobeni fantovski zasedbi se do sedaj še ni uspelo s
prvima dvema izdajama za vihteti na vrh angleške lestvice.
20 vročih rc
vrtiuakpolkin
valčkov
tuje lestvice-single
38
RADIO - TELEVIZIJA
Radio Celje tudi za otroice
Ponedeljkov
vrtiljak
Vrtiljak polk in valčkov se
bo ta ponedeljek zavrtel že
310. V prvi uri vrtiljaka med
19. in 20. uro bo gost Gojko
Jevšenak, vodja ansambla
Dinamika, nato pa avtor od-
daje Tone Vrabl pripravlja
nekaj polka-valček novičk.
Osrednji dogodek Vrtiljaka
polk in valčkov bo žrebanje
za Zlato harmoniko. V zadnji
uri bo, kot vedno, najprej
Celjskih 5 plus 99, nato Slo-
venskih 5 plus 99, tudi tokrat
pa bomo nagrajevali v igri
Pivovarna Laško sprašuje in
nagrajuje.
Full Ceel
S prvim septembrom se ne
končujejo počitnice samo šo-
larjem, temveč tudi otroški
oddaji Full Cool, ki je na spo-
redu Radia Celje vsako sredo
od 18. do 19. ure. Tudi z no-
vim šolskim letom bomo vsa-
ko prvo sredo v okviru odda-
je pripravili nagradno igro Ra-
dijski spomin. Otroci stari do
15 let bodo med šestnajstimi
številkami poskušali poiskati
dva enaka posnetka skladbe,
pri tem pa jim bo v pomoč
računalnik, s katerim bo
upravljal tehnik Sašo Matelič.
Druga sreda v mesecu bo re-
zervirana za Full Cool Demo
Top in mlade, ki radi pojejo.
Tretjo in četrto sredo bomo
poskušali predstaviti mlade,
ki se bodisi ukvarjajo s kak-
šno zanimivo dejavnostjo
oziroma povabili v naš studio
vse tiste, ki kaj zanimivega
pripravljajo za otroke, pa se-
veda tudi kakšnega glasbene-
ga gosta, s katerim bodo otro-
ci klepetali. Tudi v nasled-
njem šolskem letu bomo dali
priložnost šolskim radiem in
novinarskim društvom, ki
bodo lahko sami pripravili
eno izmed oddaj.
Rojstnodnevni žur
Radia Celje
45. rojstni dan Radia Celje
bomo celjski radijski proslavili
18. septembra, ko v Ledeni
dvol=ani v Celjskem mestnem
parku pripravljamo žur do ju-
tranjih ur. V našo in upamo
tudi vašo družbo smo povabili
Vivian, ki bo nastopila ob 15.
uri, nato ob 16. uri Čuki, uro
kasneje Brendi in Korado, pa
Andrej Šifrer, koncertirala bo
celjska skupina Grozdje, ob
20. uro bodo na vrsti Vičtory,
ob 22. uri Mi2, za konec pa
bomo ob 23. uri žurali še s
celjsko skupino Nude. Za hra-
no in pijačo bo poskrbelo pod-
jetje S&S iz Celja. Predlagamo,
da svoje jeklene konjičke pu-
stite na parkiriščih sredi me-
sta, kjer je parkiranje ob sobo-
tah popoldne brezplačno in
do Ledene dvorane pridete
peš. Vstopnine seveda ne bo!
Trenutno so nekateri glasbeni-
ki na dopustu, med njimi je
tudi Brendi, prejeli pa smo tu-
di kartico pevca skupine Nude
Boštjana Dermola, ki mu je,
kot pravi »uspelo uiti na do-
pust«. Boštjan nam je pisal iz
14 dnevnega počitnikovanja
na Malti. Upa, da se nam »Ro-
la«, sicer pa se nam bo prav
gotovo »rolalo« 18. septembra.
Skupina Nude bo na žuru Radia Celje nastopila ob 23. uri.
Pop korporacija Štorman
Skozi kratko zgodovino mo-
jega življenja sem si vseeno pri-
dobil nekaj izkušenj in občutka
za pravo mero, čemvnB, naj to
ne bi bila ravno fnojci hiočna
stran, ker baje zmei^ij pretira-
vam. No, ampak (^vek phč o
sebi le redko na povseni
objektiven uftjtin, tako da lalj^...
ko s popolno subjektivno sanw-
zavestjo trdim zase,' da imam
razvit obč^t&L pi^^ mero.
Gremo zd£^ k stvari, ki je zad^r
vala preteklg oddajo »Stereo^
tip«.
Gost je bil zurniigostihec [ne
le zgolj gostinec, saj mu zdaj
lahko že zlahka rečemo hotelir,
čeprav nam je to za zdaj, bolj
}pt ne, še španska vas) Zvone
Štorman. V lahkotnem pogovo-
ru, kjer se je gospod Štorman
predstavil, podkovan z natanč-
nimi podatki o zgodovini svoje-
ga, na lastnem delu prislužene-
ga imperija, kot velik profesio-
nalec, ki mu v Sloveniji najde-
mo najlažjo in najočitnejšo pa-
ralelo v Slavku Avseniku. Do-
brodušen, ljudski, malce jodlar-
ski, obvladujoč slovenske manj-
vrednostne komplekse in pri-
krito nadutost je uspel doseči,
kar je želel in nenazadnje tudi
zaslužil. Klici v oddajo so bili
enodušni, polni strahospošto-
vanja, panegirikov o še zmeraj
takšnem preprostem gospodu
Štormanu, kot je bil v svojih
začetkih. Vse skupaj je stereo-
tipno spominjalo na evforično-
sti, ki smo jih deležni ob kakšni
zmagi Primoža Peterke ali Jure-
ta Koširja. Ali pa tisti, ko je
Brigita Bukovec osvojila srebro
v Atlanti. Ali pa tisti ob priho-
du papeža v Slovenijo, Clinto-
na, Pavarotdja, Kellyjeve druži-
ne, princa Charlesa...
Gospod Štorman je definitiv-
no postal pop zvezda Slovenije.
Če ga za zdaj poznajo zgolj na
Štajerskem, verjemite mi, ga
bodo kmalu tudi v drugih kon-
cih Slovenije. Tako, kot je SIq
ko Avsenik počasi, a zanesljiv^
huronsko, če hočete, pohom
vso jodlarijo z Bavarci urei
tako ho storil tudi gospod Šti
man. To, da je nekega pos/ziifl
ca, obiskovalca Štormanov^
:^stišča motilo malce preveč a
g^jzgdaha goveje žvjpeiJepo i^ij
pra&ini! To so kUcrti^h, ki
Tve-. nuumfjo tega, da gosjx
Št^rrhan ni v^ tisti drobceii
(Šičer možat iitj^čat) natak^
■■'Ček iz malega Šempetra v Su
vinjski dolini, ki ima mah, c
prijetno in čisto simpatično go
stilnico med polji zelenega zk
ta. Gospod Štorman je eden red
kih, ki je sposoben avstrijsk
argo kocko prodati Avstrijcem\
slovenski argo župi in jim \
nasmehu pojasniti, da je ta jn
ha narejena po recepturi naM
babic. (Čeprav nas že enkii
Bog obvaruj teh babičinih do
brot, ki se reklamirajo povsa
po medijih! Redke so namm
kulinarično izurjene babici
Jaz se moje spominjam zgolj ^
kurjem bedru, ki sem ga mom
vsak dan ocufat pod prisilo.) t
če vodi kakšna pametna pot\
Evropo, dragi moji, potem je ti
ta pot!!!
Na začetku sem govoril o ob
čutku za pravo mero; naj m
ključimo s tole ugotovitvijo, k
se preseže občutek za kritičn
presojanje česarkoli, se pričn
nekritično oboževanje. Pop ku
tura je, vsaj od Warfiola naprei,
to oboževanje znaki iztržiti t
takšen je dandanes ta svet. Tt
sti, ki so to zaštekali, so bi
sicer dostikrat opljuvani k
»argo« ali pa celo »agro« kn
tumiki, a biznis dejstva govon
njim v prid. Warhol je neka
slikal Campbellove konzerve ii
ravno tu se skriva ključ do p^
movanja Štorman Co. in njilw
ve kulinarične kulture; pardon
religije.
MOHOR HUDE'
SKRITA KAMERA
•	Nekoč najpopularnejši slo-
venski TV obraz Stojan Auer,
po novem pa svetovalec za
program na komercialni TV3,
ki jo znova obujajo od mr-
tvih, je kot vse kaže končal
kariero televizijskega vodite-
lja in se bo podal med politi-
ke. Nedavno je namreč izjavil
tole: »Kar se tiče štajerskega
okrožja, mishm, da so politiki
od tam, po domače rečeno,
velike riti.« Auerja za pred-
sednika torej, pa ne bo nič več
tako, kot je bilo. Sicer pa je že
čas, da kakšen zabavljač pri-
de v politiko, in politikom vr-
ne milo za drago. Slovenski
poslanci so namreč postali
dolgočasni in za številno TV
občinstvo prav nič več zabav-
ni.
•	Največji nogometni stro-
kovnjak med zdravniki in naj-
boljši zdravnik med žogobr-
carji, pa tudi med honorarni-
mi športnimi komentatorji,
Andrej Stare, je »naše fante«
iz nogometne reprezentance,
ki je sesula nogometno vele-
silo Albanijo, v prenosu tako
vzneseno hvalil, da je od sku-
pine slovenskih navijačev
prejel rumeni karton. Na
njem je pisalo, da bo dobil še
rdečega, če bo nogometašem
še enkrat rekel »naši fantje«.
Znani nacionalist Z. J. je zani-
kal, da bi karton poslal on.
Zanesljivo pa ni bil pošiljatelj
tudi honorarni komentator
nogometa na slovenski televi-
ziji Ivo Milovanovič.
• Slovenija je spet preleplje-
na z velikimi plakati, s katerih
nas gledajo znani obrazi. Ob
Jonasovem je zapisano »Po-
zor hud pes«, s čemer so na
POP TV najbrž hoteli poveda-
ti, da cucek, ki laja, ne grize.
®Saša Einsiedler - Štrum-
belj prav tako z jumbo plaka-
ta vabi pod srečne zvezde.
Tak je namreč naslov njene
nove oddaje. Ali je pod sreč-
no zvezdo rojen tudi Sašin
soprog, pa zaenkrat še ni mo-
goče reči. POP TVjeva zvezda
ga namreč zapušča, ker men-
da slava in zakon ne gresta
skupaj. Nemara pa bo Saška
kaj kmalu kot gostja lahko
nastopila v novi oddaji (h ka-
nalu A prestopljenega) San-
dija Salkiča, ki bo nosila na-
slov Mladoporočenci.
•	Menda se Srečko Meh, slav-
ni voditelj Zmenkarij ni vrgel
po očetu politiku in velenjske-
mu županu. Je mož beseda in
tisto, kar obljubi, tudi stori. Ta-
ko je držal besedo in ne bo več
vodil oddaje, s katero je navdu-,
ševal mlado občinstvo. Na Ka-
nalu A so mu že našli zamenja-
vo. Zmenkarij e bo prevzela
ženska, Karin Komljanec, ki
je poleg tega, da je dramska
igralka, tudi nadvse prikupna.
•	Mlada voditeljica razvedril-
ne oddaje na TVS Ivana Šun-
dov je očitno vsestranska us-
tvarjalka. Ne samo, da obvla-
da nastop pred kamero, kar
lahko občudujemo vsak te-
den, ko je na sporedu TV
Petka. Poslej bo tudi redakto-
rica oddaje, ki jo vodi. To
pomeni, da ji neumnosti, ki
jih pripoveduje gledalcem in
gostom, odslej ne bodo pisah
drugi, ampak si jih bo lahko
sama.
Ivo Milovanovič
Saša Einsiedler - Štrumbelj
celjski radijci od bdov
Jožica Skorja
Voditeljica Jožica Skorja je na Radiu Celje
že vrsto let. Začela je kot študentka, ki se nam
je pridružila ob vikendih, zdaj pa so »njeni«
petkovi dopoldnevi, ko pokliče v različna
zdravilišča, velikokrat pa si sama izmisli kak-
šne zanke za poslušalce in jih nagradi bodisi z
nagrado ali glasbeno željo, včasih pa nas tudi
prebuja v jutranjem programu.
Glasbo ima Jožica zelo rada, tako slovensko
kot tujo. V avtomobilu posluša radio precej
naglas, doma, za svojo dušo, pa si zavrti kaj iz
jazzovskega repertoarja. Sicer pa sodelavci Joži-
co poznamo kot nasmejano in skoraj vedno
dobro razpoloženo. Na skupnih žurih, teh je
sicer bolj malo, pa vendarle Joži, kot jo kličemo,
rada tudi zapoje. VabiU so jo že, da bi pela tudi
pri ansamblu, pa se ni odločila, ker je v njenem
življenju več ljubezni, tako da se ne bi mogla
zapisati samo eni. Pri srcu sta ji tudi ples in
ljudsko izročilo. Oboje združuje pri folklorni
skupini Kulturnega društva Anton Tanc iz Mari-
ja Gradca pri Laškem. Vsak petek zvečer imajo
vaje, ko pa jih vidimo na nastopih, je navadno
Jožica tista, ki povezuje program. Velikokrat jo
lahko vidimo kot povezovalko različnih priredi-
tev v Laškem in drugod, gledalci in poslušalci pa
jo radi vidijo tudi v tej vlogi.
Pravzaprav ima včasih kar preveč dela in kar
nekako pozabi nase oziroma na prosti čas.
Letos si je končno privoščila počitnice in jih s
prijatelji preživela na Rabu. Prav ta teden pa ^
hodi v šolo. Otroci v Osnovni šoli Primož^
Trubarja v Laškem jo poznajo kot prijazn"
knjižničarko, tisti iz podaljšanega bivanja pa ko'
učiteljico, ki z njimj dela in ustvarja ter tudi
med dvema ognjema. Tudi sodelavci jo pozn^
mo kot zelo domiselno. Voščilnice po nava^
izdela kar sama, zelo pa se razveselimo tu^
njenih daril, ki jih domiselno zavije ter jih tu'1'
zelo skrbno izbere. Jožici želimo, da ji nikoli
bi zmanjkalo vedrine, ki jo prenaša tudi ^
poslušalce Radia Celje.	.
SIMONA BRGLEZ, Foto: GREGOR KATI^
Jožica Škorja
TY VODIC
39
40
TV VODIC
TV VODIC
41
42
TV VODIC
FILM-TELEVIZIJA
43
v družbi s kanalom a
Moj film z osvežujočo
nagrado
v četrtek, 26. avgusta, ob
20.00 bodo gledalci lahko
izbirali med naslednjimi fil-
mi:
Pri pujsu 2
Kanadsko-ameriška ko-
niedija z letnico 1983 (tel. št.
glasovanja: 0909161 - 156
SlT/min.); režija: Bob Clark,
igrajo: Dan Monahan, Wyatt
Knight, Mark Herrier, Roger
Wilson, Cyril 0'Reilly.
Film je nadaljevanje istoi-
menske uspešnice. Gledal-
cem že znani junaki se še
naprej ubadajo z različnimi
najstniškimi problemi, pred-
vsem v ljubezni in seksu. Pee-
wee še vedno vztrajno išče
izkušeno žensko, ki bi znala
njega in njegove prijatelje po-
peljati v svet erotike in seksa.
Medtem pa fantje zagnano
pripravljajo šolsko dramsko
predstavo, s katero imajo ne-
malo težav, kajti nekaterim
predstavnikom mestne obla-
sti se Shakespearovo delo ne
zdi primerno za otroke ...
Živa bomba
Ameriški znanstvenofan-
tastični triler, 1997 (tel. št.
glasovanja: 0909162 - 156
SIT/min.); režija: Paul
lVynne, igrajo: Henry Tho-
mas, Madche Amick, Pamela
Gidley, Brion James, Frank
Whaley.
Le dva dni, preden naj bi
dokončno izdelali prvo zdra-
vilo proti raku, inženir Buck
Cbrgan odkrije usodno napa-
ko na strojih. Na razpolago
ima le 48 ur, da svojega po-
močnika Malcolma prepriča,
da je težavo mogoče hitro od-
straniti. Donald, šef laborato-
rija, ne misli čakati dolgo, za-
to se začne tekma s časom.
Kot da ne bi bilo težav že
dovolj, Bučka na poti domov
Ugrabijo ...
Delile na gugalnici
Angleško-ameriški akcij-
ski film, 1988 (tel. št. glaso-
vanja: 0909163 - 156 SIT/
•nin.); režiser: Gordon Hes-
sler, igrajo: Helen Cherry,
■^upert Frazer, Elspet Gray,
Lorna Heilbron, Nicholas
LePrevost.
Film prikaže zgodbo o žen-
ski, ki je pripravljena storiti vse,
da bi- obdržala moškega, ki ga
ljubi. Karin Foster (Meg Tilly) je
osamljena tajnica, ki se zaljubi
in poroči z Angležem in se z
njim preseli v Anglijo. Ko se
ustalita v svojem novem oko-
lju, začno Karinino čudno ve-
denje in neosnovani strahovi
vplivati na njuno zvezo. Alan
ugotovi, da ženi ne more več
zaupati. Zakon lahko reši le, če
temeljito razišče ženino skriv-
nostno preteklost ...
Akcija v slogu Indiane Jonesa
ponese glavnega junaka Qua-
termaina (Richard Chamber-
lain) na divjo pustolovščino v
rudnik kralja Salomona, kjer se
nahajajo sl^ti diamanti nepre-
cenljive vrednosti. Toda džun-
gla je polna neprijaznih domo-
rodcev, lačnih levov, smrtono-
snih plazilcev, strupenih insek-
tov in - začuda - čudovitih
žensk. Kljub vsemu nobena ovi-
ra ni dovolj velika za neustra-
šnega, inteligentnega in neiz-
merno lepega junaka, ki tudi ob
najhujši nevarnosti ohrani smi-
sel za humor.
Filmski poljub v
celjskem kinu
v sklopu ciklusa Filmski
poljub, ki si ga lahko od 26.
avgusta do 8. septembra,
vsak večer ob 20. uri, ogle-
date v kinu Mali Union, bo-
do na ogled predvsem filmi
s pridihom romantike, ki
ste si jih v letošnjem in
lanskem letu že lahko ogle-
dali v sklopu rednega pro-
grama Celjskih kinemato-
grafov.
V četrtek, 26., in v petek, 27.
avgusta, si lahko ogledate lju-
bezensko dramo Šepetati ko-
njem, ki jo je režiral sloviti
Robert Redford. V soboto,
28., in v nedeljo, 29. avgusta,
bo v romantični melodrami k
vam prišel Joe Black. Od po-
nedeljka, 30. avgusta, pa vse
do srede, prvega šolskega
dne, boste uživali v romantič-
ni komediji Šest dni, sedem
noči. V četrtek, 2. septembra,
in v petek, 3. septembra, bo
domišljijo kinoljubov razvne-
mala fantazijska romantična
drama Življenje po življe-
nju. V soboto, 4. , in v nede-
ljo, 5. septembra, boste točili
solze ob ogledu romance Lju-
bezen v steklenički ter pred-
vsem ob glavnem igralcu Ke-
vinu Costnerju. Od ponedelj-
ka, 6. septembra, do srede, 8.
septembra, pa bo na ogled še
sveža, pred kratkim posneta
mladinska ljubezenska dra-
ma Podle igre.
In če obnovimo še spomin
na prvi film v ciklusu. Šepeta-
ti konjem je romantična dra-
ma v režiji Roberta Redforda,
ki v svojem filmu tokrat prvič
tudi igra. V osrčju zgodbe je
štirinajstletno dekle, Grace
MacLean, ki je po padcu s
svojega konja Pilgrima moč-
no prizadeta. Njena mama
Annie se zaveda, da sta usodi
njene hčerke in konja med
seboj povezani, zato v reviji,
katere urednica je, objavi og-
las, da išče »šepetalca«, člove-
ka, ki zna pozdraviti motene
konje. Izve za Toma Booker-
ja, ki naj bi bil pri tem poslu
prava legenda, in s hčerko ter
konjem takoj odpotuje k
Bookerju v Montano. Med-
tem ko Tom dela s konjem in
skuša odkriti okoliščine ne-
sreče in kaj je konja prizade-
lo, se med njim in Annie raz-
vije ljubezensko čustvo s ču-
dovitimi in tudi tragičnimi po-
sledicami. Scenarij sta napisa-
la Eric Roth (Forrest Gump) in
Richard LaGravenese (The
Fisher King) po romanu, ki je
nastal iz resničnih dogodkov
in postal svetovna uspešnica,
napisal pa ga je Anglež Nicho-
las Evans. Producenta filma
sta Robert Redford in Patrick
Markey, ki sta skupaj delala
že pri Redfordovem filmu »A
River Runs Trough It«.
wmmmmm n.-m. sedlar
Matrica
že smo imeli članek o Matri-
ci, res je, toda tisto je bil napo-
vednik, ki je predvsem govoril o
literarnih ali filmskih koreni-
nah dotičnega filma, tokrat pa
se lahko posvetimo kritičnemu
seciranju izdelka. Z veseljem.
»Pomembno je biti cool. Po-
membno si je natakniti kvali-
tetna sončna očala trdno na
nos, pustiti, da črni plašč sliko-
vito vihra za tabo, se oborožiti
ne le do komolcev, temveč do že
prej omenjenega nosu, nato pa
se sprehajati skozi sovražniko-
ve rafale - dokler jih ne pobiješ
vseh.« Tako nekako bi lahko
Keanu Reeves dejal o svoji vlogi
Nea v Matrici... (ki je po nekem
naključju v poslednjem prevo-
du postala Matrika. Zakaj? To
je skrivnost. Mogoče se motim,
ampak v malem Gradovem
Angleško-slovenskem slovarju
je matrix matrica, kalup, mo-
del ali maternica, kar popolno-
ma ustreza ciljem filma]... in
seveda bi zadel bistvo. V glav-
nem, tale Neo je računalniški
heker v letu '99, ki se mu vedno
bolj mešata sanje in resničnost,
dokler ne stopi v kontakt z njim
Laurence Fishbume, Morfej
(hja, nadimek je prišel od Ovi-
dovega boga sanj, kaj bi druge-
ga), ki mu počasi razloži, da
leto '99 obstaja le kot nmtrica
oziroma virtualni model... Vsi
ljudje pa v resnici živijo tam
okoli leta 2197, kjer jih kot ne-
močne krave molznice izkoriš-
čajo za svoje namene umetne
računalniške inteligence ah UI.
Morfej in njegSoa uporniška po-
sadka se naokoli prevažajo v
»podmornici« Nebukadnezar -
to je bil babilonski kralj, ki je
razdejal Jeruzalem in pregnal
Jude v izgnanstvo - in njihov
namen je jasen: razdejati UI ter
rešiti človeštvo izpod molznih
strojev. Neo naj bi jim pri tem
pomagal. •
Kaj reči? Motivacije juna-
kov ali anti junakov so dokaj
preproste in jasne, morda celo
malo preveč. Seveda ni poseb-
nega govora o psihološkem/
čustvenem razvoju ali prikazu
karakterjev - to nadomestijo
vedno bolj nori, vedno bolj raz-
vijajoči se (in zares izjemno
fascinantni) specialni efekti.
Nekateri prizori so že sicer vi-
deni. Dialogi včasih šepajo.
no, včasih se tudi malce popla-
zijo po tleh, toda večinoma kar
držijo in tudi zgodba je dokaj
solidna, najbolj po zaslugi iz-
hajanja iz Gibsonove novele.
(Ste opazili, da se filmski pro-
ducenti vedno bolj zatekajo k
romanom namesto k original-
nim scenarijem? Kaj, ni idej?)
Keanu ustreza svojemu liku -
do skrajnosti cool je. Fishbume
temu ravno ne bo dejal najbolj-
ši film v karieri, toda glede na
visoke zaslužke tudi tarnal ne
bo. Carrie-Anne Moss kot JYoj-
ka služi predvsem za privesek,
ampak nabildan in simpati-
čen privesek. (Lahko bi jo upo-
rabili bolje. Tistim, ki poznajo
vzorce filmov, je njena vloga
preveč predvidljiva, tistim ki
se zanimajo le za streljanje - pa
ne, da eno izključuje drugo - je
važno le to, če se bosta z Neom
dala dol ali ne. Radovednežem
lahko povem, da sta za kulisa-
mi filma Keanu in ona to men-
da tudi storila, čeprav on ne
prizna.) Brata Wachovski
(Bound), glavna krivca za na-
stanek filma, sta lahko z rezul-
tatom dokaj zadovoljna. (Go-
tovo sta zadovoljna. Že snema-
ta dve nadaljevanji!)
Vse skupaj... Za znanstveno
fantastiko, ki se mimogrede uk-
varja z borilnimi veščinami in
nosi včasih pretirano sporočilo
»ne pustite, da resničnost ob-
vlada vas, raje vi obvladajte
njo«... solidno. Glede na to, da
je tole šele prva lastovka v jati
ameriških poletnih block-bu-
sterjev (čakajo še Vojna zvezd
in Mumija in poslednji Ku-
brick...), smo jo dobro odnesli.
Razen če ste po ogledu filma
začeli sanjati kaj čudnega. Am-
pak tudi v tem primeru vsaj
veste, kaj vas je zgrabilo. Matri-
ka. Saj res, kaj ježe to?
peter zupanc
kino
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: 26. 8. do 1. 9. ob 16.,
18.30 in 21. znanstveno fanta-
stični triler Matrica.
Metropol: od 26. 8. do 1. 9.
ob 18. in 20. črna komedija Kaj
dogaja.
Mali Union: od 26. in 27. 8.
ob 20. ljubezenska drama Še-
petati konjem, 28. in 29. 8. ob
20. romantična melodrama Ko
pride Joe Black, 30. 8. in 1. 9.
ob 20. romantična komedija
Šest dni, sedem noči. do 1. 9.
ob 20.30.
Kino Žalec 28. ob 21. in 29.8.
ob 20. ljubezenska srhljivka
Perdita Durango.
Kino Dobrna 28. ob 19. in 29.
8. ob 17. uri ameriška ljubezen-
ska drama Beneška kurtižana.
Škandal
Angleška kriminalka, po-
sneta leta 1998, bo na spore-
du v petek, 27. avgusta, ob
20. uri. Režija: Michael Ca-
ton-Jones, igrajo: John
Hurt, Joanne Whalley-Kil-
mer, Bridget Fonda, lan Mc-
Kellen, Leslie Phillips, Britt
Ekland.
Konservativna angleška vla-
da se leta 1963 znajde v nad-
vse neprijetnem položaju. Na
površje izbruhne škandal veli-
ke razsežnosti, ki lahko zama-
je vladine temelje. Središče
škandala, ki so ga poimenova-
li kar Profumo škandal, je
John Profumo, angleški vojni
minister, ki se je nepremišlje-
no zapletel z dekletom na po-
ziv, Christine Keeler. Kakor se
kasneje izkaže, zadeva ni na-
ključna, saj ima vse niti v svo-
jih rokah siva eminenca, ugle-
den dr. Stephen Ward ...
Rudniki kralja
Salomona
Ameriški pustolovski film,
posnet leta 1985, bo na spo-
redu v soboto, 28. avgusta,
ob 16. uri. Režija: J. Lee
Thompson, igrajo: Richard
Chamberlain, Sharon Stone,
Herbert Lom, John Rhys-Da-
vies.
^ed filmi, ki jih lahko izbirajo gledalci, bo tudi kanadsko-
ameriška komedija Pri pujsu 2.
Gremo v kino!
Na zadnje zastavljeno vprašanje ste odgovarjali odhčno.
Stephen Tyler, se je glasil pravilen odgovor, in tokrat smo
prejeli precejšnje število rešitev. Nagrajenci so Jasmina Žohar,
ui. Cvetke Jerin 10, Štore, Polona Volavšek, Gorica 14, Gorica
pri Slivnici in Maja Tašker, na gmajni 13, Škofja vas. Nagrajenci
bodo prejeli vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov.
Tokrat sprašujemo, kako so naslovili ciklus filmov, ki jih
do 8. septembra vrtijo v Malem Unionu?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje,
do ponedeljka, 30. avgusta. Izžrebali bomo tri dobitnike
vstopnic za Celjske kinematografe.
44
PO SVETU
Konjenica na papirju
Liicovnega sveta
Na svetovnem prvenstvu koaj no Madžarskem ni bilo slovenskih tekmovalcev - Slovenijo je zastopal Likovni svet
Osmo svetovno prvenstvo
za dvovprežne kočije, ki se
je odvijalo v Kecskemetu na
Madžarskem od 18. do 22.
avgusta, je med poznavalci
po svetu vzbudilo precej za-
nimanja.
Kočije tekmujejo v treh
disciplinah. Tekmovalci pri-
kažejo dresuro s strogo dolo-
čenimi pravili in 15 liki na
stadionu; pomerijo se v ma-
ratonu na 20 kilometrov v
petih etapah z različnimi hi-
trostmi teka, ki so tudi stro-
go določene po etapah od 4
do zelo vznemirljivih 19 km/
h ter osmimi zapletenimi za-
prekami, tretja disciplina pa
je parkur na stadionu med
bogatimi cvetličnimi aranž-
maji. Discipline so širšemu
krogu ljudi neznane, vendar
so zelo atraktivne.
Kecskemet, prestolnica
športne konjereje na Ma-
džarskem, je tudi tokrat kot
organizator bienalnega sve-
tovnega prvenstva dobro
opravil nalogo organizatorja
velikih prireditev. Že odprtje
prvenstva z udeležbo števil-
nih predsednikov držav, ki
so se s kočijami popeljali v
častnem krogu, prikaz hun-
skih bojnih veščin, streljanje
z lokom, uporaba kopja in
bojne sekire ter številni pa-
dalci, ki so prekrili nebo z
zastavami 27 držav udele-
ženk, med katerimi žal ni
bilo Slovenije, je nakazovalo
dobro prireditev.
Vrhunec odprtja prvenstva
je bila postavitev svetovnega
rekorda Viktorja Buha iz
Pušče, ki je stoje na zadnjih
dveh konjih upravljal z 12
konji v diru. Po petih dneh
nastopanja pred strogo žirijo
so bili znani tudi zmagoval-
ci. Tokrat so Madžari bili ne-
premagljivi, brata Vilmoš in
Zoltan Lazar sta pobrala vsa
tri zlata odličja - Zoltan v
maratonu, Vilmoš pa v dre-
suri in parkurju.
Slovenijo je na tem svetov-
nem prvenstvu zastopalo
120 papirnatih konjev revije
Likovni svet iz Štor, ki jo
ureja Mihailo Lišanin. Liša-
nina so povabili organizator-
ji svetovnega prvenstva, da s
razstavo predstavi likovna
dela otrok na temo Konj. Li-
kovna dela so prišla iz 35
držav in so bila nagrajena na
razpisu štorske revije.
Čeprav so ministrstva in
druge institucije po vrsti od-
klonile sodelovanje in skup-
ni nastop ter pomoč pri po-
stavitvi razstave in promoci-
je Slovenije v Kecskemetu,
je revija iz Štor le uspela
pripraviti razstavo tako, kot
se spodobi za takšne promo-
cijske priložnosti. Da je raz-
stava uspela, govori tudi po-
datek, da so se odprtja ude-
ležili številni ugledni gostje,
med katerimi so bili sloven-
ska veleposlanica v Budim-
pešti Ida Močivnik, pred-
sednik zveze konjeniških
društev Madžarske Šandor
Farkaš, legenda madžarske-
ga nogometa Ferenc Puškaš
ter akademski slikar in
umetnostni kritik Peter Fol-
di, ki je razstavo predstavil
obiskovalcem. Seveda ni
manjkalo drugih obiskoval-
cev, razstava pa je našla svo-
je mesto tudi v vseh predsta-
vitvenih publikacijah pr-
venstva in seveda v dnev-
nem časopisju.
Razstava je bila postavlje-
na v otroški SOS vasi (podob-
ne vasi so ustanovljene v 50
državah sveta, namenjene pa
so otrokom brez staršev), ki
je ta čas bila zelo obiskana.
Ob Likovnem svetu, uredni-
ku in papirnati konjenici pa
je na prvenstvu na Madžar-
skem sodeloval tudi Franci
Žagar, predsednik Konjeniš-
kega društva Gotovlje. Koli-
ko Slovenijo poznajo naši pr-
vi sosedje, pa pove podatek,
da v uradnem katalogu na-
stopajočih reprezentanc ob
zastavi in imenu Republike
Slovaške stoji kratica SLO,
Franciju Žagarju pa so ob
imenu in naslovu pripisali,
da prihaja iz Republike Češ-
ke. Veliko sta gostom iz Slo-
venije pomagala ljubitelj
konj in otroških likovnih del
Buza Mihalj iz Subotice, ki
bo v svoji galeriji letos okto-
bra že drugič predstavil li-
kovna dela na temo Konj, in
Erika Szabo, likovna peda-
goginja v OŠ Laszlo Tot v
Kecskemetu. Kolekcija likov-
nih del otrok s te šole je letos
tudi nagrajena v nateč^u Li-
kovnega sveta. Franci Žagar,
ki je tudi ravnatelj OŠ Griže,
se je dogovoril za nadaljnji
sodelovanje z osnovnimi šo
lami v Kesckemetu.
Svetovno prvenstvo je koj
čano, prva promocija razpisi
Likovnega sveta za likovni
dela otrok na temo Konj z|
leto 2000 je opravljena, stiS
in razgovori pa so pokazali
da je razstava zanimiva tud
za organizatorje naslednjegi
prvenstva, ki bo v Nemčiji
Zaenkrat je znano, da bo raz
stava oktobra gostovala v Su
botici in novembra v Moskvi
prihodnje leto v marcu pa ji
bodo občudovali v Argentini
M.L
Vodna ovira, ki so jo morali premagati tekmovalci v maratonu.
Plakat, ki vabi na razstavo Likovnega sveta.
Na Barbani in v Ogleju
Ko pri Trstu prestopimo
državno mejo z Italijo, ima-
mo do Gradeža še približno
50 kilometrov vožnje. Da bi
prispeli na otok Barbano, se
moramo v pristanišču vkrca-
ti na majhno ladjico, ki nas
bo po laguni pripeljala do
znamenitega Marijinega
svetišča. Kraj je dobil ime po
nekem samotarju Barbanu,
ki je živel na tem otoku.
Začetki svetišča segajo v le-
to 582. Ni znano, aH je bil
takrat ta kraj že otok ali še
celina. Prva zanesljiva listina,
ki govori o otoku, je iz leta
734. V njej papež Gregor III.
zatrjuje, da pripada svetišče in
vse imetje cerkvi v Gradežu in
ne cerkvi v Ogleju. Največja
cerkvena slovesnost za Gra-
dež, celotno pokrajino in so-
sednje dežele je prvo julijsko
nedeljo. Procesijo na čolnih,
ki so okrašeni z zastavami,
redno vodi eden od škofov,
krene pa po laguni iz Gradeža.
Ta procesija za rešitev pred
kugo se opravlja že od leta
1237. Podobni sta še 15. avgu-
sta in 8. septembra.
Skozi dolga stoletja je morje
večkrat uničilo cerkev, ki pa
so jo vedno znova pozidali.
Leta 1901 je bila cerkev zaupa-
na frančiškanom in današnja
podoba je iz začetka tega sto-
letja. Tako romarji kot tudi
turisti občudujejo njeno lepo-
to. Baročni glavni oltar je iz
leta 1700 in je iz pisanega
marmorja, lesen Marijini kip
naravne velikosti pa je delo
neznanega umetnika in je v
živih barvah.
Oglejska bazilika
če ste že na tistem koncu
Italije, si oglejte še Oglej, saj je
iz Gradeža do tja samo pet
kilometrov. Oglejska bazilika
je posvečena Mariji Devici in
svetima Mohorju in Fortuna-
tu. Prvič je bila zgrajena leta
313, ko so se z Milanskim
ediktom cesarja Konstantina
končala preganjanja kristja-
nov in si je starokrščanska
skupnost v Ogleju lahko zgra-
dila prvo javno sakralno stav-
bo. Po uničenju prve cerkve,
ki je bila sedež škofije, so v
naslednjih stoletjih Oglejci pet-
krat na novo pozidali cerkev na
ostankih prejšnje, vsakič večjo
in lepšo. Današnja bazihka se
nam v glavnem predstavlja v
romansko-gotskih oblikah.
Tlak prekriva čudoviti mozaik
iz 4. stoletja; prelepo leseno
odprto ostrešje v gotskem slo-
gu je iz 14. stoletja; med tla-
kom in stropom je zaobjetih
deset stoletij zgodovinskih do-
gajanj. S svojimi 760 m^ je to
največji starokrščanski mozaik
zahodnega sveta. Niti Rim ne
premore podobnega.
Mozaik je bil delno poškodo-
van v 5. stoletji!!, ko so postavili
stebre; temelji le-teh so sedaj
vidni, ker so pred nekaj desetlet-
ji odstranili srednjeveški tlak,
pod katerim so stoletja ležale
mozaične površine, prekrite s
plastjo gline. To srečno naključ-
je je pripomoglo k ohranitvi take
mojstrovine. Ob odhodu iz bazi-
like moramo stopiti še v notra-
njost zvonika, kjer bomo lahko
občudovali teodorjanski mo-
zaik, ki so ga odkrili v sedemde-
setih letih tega stoletja. Poleg
tega pa bomo z vrha zvonika
lahko zajeli panoramo vseh ot
lejskih izkopavanj.	f^
Otok Barbana.
ZA AVTOMOBILISTE
45
Ford fiesta
Focus kabriolet in prenovljena fiesta
Nemški oziroma britanski
Ford, ki predstavljata jedro
skupine Ford na evropskih
tleh, se pripravljata na pred-
[stavitev nekaterih pomem-
toih novosti.
Tako bo že v Frankfurtu na
Dgled focus v kabrioletski va-
janti, vendar bo na trg pripeljal
Sele leta 2001. Ford focus kabrio-
let bo imel, za dodaten denar
«veda, tudi pločevinasto trdo
itreho, ki se bo odpirala tako kot
denimo pri mercedesu SLK.
Morda je za nas ta hip bolj
pomembna novica o prenovi fie-
ste, avtomobila, ki je že izjemno
dolgo v programu te tovarne.
Cako bo fiesta dobila nekaj obli-
[ovnih elementov new edge de-
jgna, oblikovalske smeri, ki je
fipomogla k nastanku denimo
focusa, ka in še nekaterih drugih
avtomobilov. Notranjosti pri fie-
sti ne bodo prav bistveno spre-
minjali, posebnih novosti pa po
sedanjih napovedih ne bo niti
pri motorjih.
Težave silver
seraphov in
arnageov
Letos nismo veliko pisali o
t.i. izrednih tehničnih oziro-
ma drugačnih pregledih av-
tomobilov, vendar je jasno,
da se napake dogajajo tudi
najboljšim, najbolj znanim
in najdražjim.
Tako bodo v kratkem na takšen
pregled poklicali skoraj 1800 rolls
roycev arnage in silver seraph.
Zakaj? Ker se je pojavila serijska
napaka pri ogrevanju sedežev, saj
se to gretje v nekaterih primerih
ne ugasne, v drugih pa vklopi
samo od sebe. Koliko bo ta pre-
gled, ki ga bo morala seveda pla-
čati tovarna, stal, še ni znano.
Recaro sedeži
s stranskim
airbagom
Italijanska tovarna se-
dežev Recaro je znana po
vsem svetu, saj izdeluje
avtomobilske sedeže, ki
slovijo po svojem udobju,
dobrem bočnem oprije-
mu, seveda pa imajo zato
tudi ustrezno ceno.
Sedaj je tovarna izdelala
tudi sedeže z vgrajeno stran-
sko zračno varnostno blazi-
no, namenja pa jih predvsem
avtomobilom koncema
Volkswagen (škodi octavii,
VW bori, seatu toledo, VW
golfu ipd.). Za sedež je treba
odšteti nekako 2000 mark.
POSTA SLOVENIJE d o.o.
POSLOVNA ENOTA CELJE
(Krekov trg 9, Celje, Slovenija)
POSTA SLOVENIJE d.o.o.
razpisuje na podlagi sklepa nadzornega sveta
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA
PRODAJO POSLOVNIH PROSTOROV
1.	Predmet pogodbe so poslovni prostori v
Celju, UI. frankolovskih žrtev št. 17a s pripa-
dajočim funkcionalnim zemljiščem. Poslov-
ni prostori so vpisani v zemljiškoknjižni vlo-
žek št. E-11, B/lll k.o. Sp. Hudinja in obsega-
jo: pisarniški del v izmeri 18,97 pisarniš-
ki del v izmeri 14,00 m^, skladišče v izmeri
8,97 m^, garderoba v izmeri 2,46 m^, sanita-
rije v izmeri 1,38 m^ ter nadstrešek v izmeri
12,05 m^ - SKUPAJ 57,83 m^.
2.	Izhodiščna cena za prodajo zgoraj navedene
nepremičnine je 9.939.554,00 SIT.
3.	Navedeno nepremičnino bomo prodali kot
celoto. Za prodajo kot celoto se šteje tudi
združen nastop več (delnih) kupcev, ki jih v
postopku prodaje zastopa skupni pooblašče-
nec.
4.	Rok za zbiranje ponudb je 7.9.1999. Ponud-
bi mora biti priloženo: dokazilo, daje ponudnik
nakupa položil varščino 10% izhodiščne prodaj-
ne cene na račun številka: 50700-849-1882
pri APP Celje. Ponudnikom, katerih ponudbe
ne bomo sprejeli, bomo varščino brezobrestno
Vrnili v nominalnem znesku v petih dneh po
Prejemu odločitve, da se njihova ponudba ne
sprejme.
5.	Pri razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne
Osebe, ki morajo ponudbi priložiti potrdilo o
državljanstvu oziroma izpisek iz sodnega regi-
stra, ki ne sme biti starejši od meseca dni, ter
Pooblastilo za zastopanje pravne osebe.
6.	Varščina bo ponudniku, ki bo na razpisu
iJspel, všteta v kupnino.
7.	Komisijsko odpiranje ponudb bomo javno
opravili 10.9.1999 ob 10. uri v prostorih Pošte
Slovenije d.o.o., PE Celje, Krekov trg 9, v sejni
sobi v drugem nadstropju.
8.	Ponudnike bomo o odločitvi obvestili v petih
dneh od dneva odpiranja ponudb.
9.	Ponudba ne zavezuje prodajalca k sklenitvi
pogodbe.
10.	Ponudnik, ki bo uspel na razpisu, mora
skleniti pogodbo v 8. dneh po prejemu obvestila
s strani prodajalca. Če ponudnik v tem roku na
sklene pogodbe s prodajalcem, pripada varšči-
na prodajalcu.
11.	Kupec mora celotno kupnino plačati v 30
dneh po sklenitvi pogodbe, pri čemer se znesek
vplačane varščine všteje v kupnino. Če kupec v
tem roku ne plača kupnine, pripada varščina
prodajalcu. Vtem primeru lahko prodajalec raz-
dre pogodbo brez dodatnega opomina. Prenos
prodane nepremičnine ni možen pred plačilom
celotne kupnine.
12.	Davščine, druge dajatve ter stroške v zvezi s
prenosom lastništva plača kupec.
13.	Nepremičnino bomo prodali po sistemu
»videno-kupljeno«, poznejših reklamacij ne bo-
mo upoštevali.
14.	Vse dodatne informacije o nakupu nepre-
mičnine so na voljo po telefonu 40-3610.
15.	Pisne ponudbe pošljite na naslov POŠTA
SLOVENIJE d.o.o. PE Celje, Krekov trg 9,
Celje, z oznako »ponudba-ne odpiraj«.
16.	Ogled nepremičnine bo 2.9.1999 od 10. do
14. ure.
46
PO SLOVENIJI - FEUTON
Kraljestvo
kralja Matjaža
Obisk v dolinah Tople in Koprivne ter Ludranskega vrha na Koroškem
Kdo si ne želi spoznati
domovanja kralja Matjaža,
še posebno, če lahko spoz-
na še dve zanimivi dolini in
najdebelejše slovensko
drevo? Ta predel je bil ne-
koč precej bolj povezan s
Podjuno kot z Mežiško do-
lino. Kmetije ležijo izredno
visoko (druga najvišja
kmetija v Sloveniji - pri Je-
klu) je na višini 1322 me-
trov. Posebnost teh kmeč-
kih lesenih hiš pa je vogal-
na vezava tramov in odprti
hodniki - ganki.
Najprej si poglejmo dolino
Tople. Od leta 1966 je zava-
rovana kot krajinski park.
Vanjo pridemo po dokaj sla-
bi asfaltni cesti iz Črne na
Koroškem (8 kilometrov).
Cesta je speljana ob reki Me-
ži. Tu kraljuje pet domačij.
Vse hiše so še vedno pokrite
s skodlami. Nekoč je bilo tu
precej mlinov (zelo znan je
Burjakov mlin) in žag. Pri
kmetu Fajmutu je bil celo
rudnik. V današnjih dneh je
v dolini nekaj turističnih
kmetij, kjer vam postrežejo
z domačimi specialitetami.
Če želimo priti na Peco, se
odpravimo od kmetij Burjak
ali Fajmut po markirani poti
do koče pod Peco (tri ure
hoda), od koder je še dobra
ura do vrha. Dolini Topla in
Koprivna sta med sabo po-
vezani z makadamsko ce-
sto, ki je precej v slabem
stanju.
Koprivna leži ob reki Meži
in Koprivni, 10 kilometrov
od Črne. V njej živi malo
prebivalcev, kmetije so raz-
tresene po vsej doUni. Ko-
privna je eno izmed najvišje
ležečih naselij v Sloveniji.
Zanimivi sta dve cerkvi: cer-
kev sv. Jakoba, ki je bila
grajena v 14. stoletju v got-
skem stilu in je baročno
opremljena. Med obema
vojnama je v njej služboval
Ivan Hojnik, ki je deloval na
kulturnem in planinskem
področju. Bil je zelo priljub-
--IMiF^^BraHBIt-- S^iO^;
Ijen med domačini. Druga je
cerkev sv. Ane s črno Marijo
v oltarju, cerkev pa so pred
kratkim lepo obnovili.
Iz Koprivne se po dveh
urah hoda lahko povzpnete
na Olševo (najvišji vrh Gov-
ca - 1929 m), malce dlje bo-
ste hodili na Raduho oziro-
ma Peco.
Reka Meža izvira v nepo-
sredni bližini Kosove kmeti-
je, do koder pripelje gozdna
cesta. Iz Koprivne se je mož-
no pripeljati po makadam-
ski cesti v Solčavo.
Ludranski vrh je iz Črne
oddaljen 7 kilometrov. Na
osamljenih kmetijah živi
približno 100 prebivalcev.
Največja zanimivost je prav
gotovo najdebelejše in naj-
starejše slovensko drevo -
Najevska hpa pri kmetu Na-
jevniku. Obseg lipe dosega
10,8 m. Skupaj je zraščenih
nekaj dreves, kar je običajno
pri mogočnih lipah. Bolezen,
ki je napadla drevo, je pov-
zročila, da je del drevesa od.
mrl, kljub temu je drevo
po košato olistano. Lipa
zaščitena kot kulturni spo.
menik . V bližini izvira Ko,
roške kramarice je rastišč^
ogroženega kuštravega je,
gliča. Z Ludranskega vrha
moč mimo Smrekovca pritj
do Ljubnega po gozdni cesti.
Prečna pot je bila znana že
kramarjem v davnini. Počj.
vališče je bilo pri kmetu Sil.
vestru.
. _	F. HORVAT
Burjakov mlin v dolini Tople.
Najevska lipa.
Po štiriurnem poletu iz Nove Zelandije so se v
daljavi zarisali obrisi težko pričakovanega kopna.
Takoj po pristanku na otočku Rarotonga, ki je
znan tudi pod imenom okrogli smaragd Pacifika,
je v nas puhnila nevzdržna sopara. Mokra tla so
naznanjala, da je pred kratkim deževalo. Kljub
pozni večerni uri smo padli v pravi kaos vozičkov,
kovčkov in ljudi. V notranjosti letališča so ventila-
torji delali s polno paro, vendar ni bilo nic^manj
toplo kot zunaj.
Že na letališču sva začutila, da je tu življe-
nje drugačno, nekako bolj umirjeno in
manj stresno. K temu vtisu je pripomogla
pojoča dobrodošlica možaka z rožo v laseh,
ki je ob brenkanju na kitaro z nasmeškom
pozdravljal prihajajoče turiste, le nekaj me-
trov stran pa so cariniki lenobno opravljali
svoje delo. Zdelo se nama je, da tu čas teče
počasneje.
Obdobje odkritij
Cookovo otočje je sestavljeno iz petnaj-
stih koralnih otokov, ki so raztreseni v
osrčju Pacifika med Havaji in Novo Zelan-
dijo. Čeprav so razdrobljeni po območju,
velikem 2.200.000 km^ (več kot 100 Slove-
nij), celotna površina vseh otokov meri le
240 km^ Temu primerno je tudi število
prebivalcev, ki jih je komaj 18.000. Po
nekaterih dognanjih naj bi bili prvi prise-
ljenci Polinezijci že pred 1300 leti. Doku-
mentirana zgodovina Cookovih otokov se
je začela pisati na prelomu iz 16. v 17.
stoletje, ko so španski pomorščaki naleteli
na prvega izmed petnajstih otočkov. Med
letoma 1773 in 1779 je kapitan James Cook
odkril in tudi pristal na večini severno ležečih otokov.
Poimenoval jih je Herveyevi otoki. Sedanje ime so dobili
na začetku 19. stoletja, ko so Rusi v čast britanskemu
pomorščaku celotno otočje preimenovali v Cookove otoke.
Največjega otoka, ki se imenuje Rarotonga in meri v
obsegu le 32 km, James Cook ni nikoh ugledal. Odkrila ga je
avstralska odprava, ki pa se je ob pristanku zapletla v spopad
z domačini. Bitka je terjala kar nekaj padlih na obeh
straneh. Najznamenitejša žrtev je bila kapitanovo dekle. Še
vedno ji pripada »čast«, da je edina bela ženska, ki so jo na
območju Pacifika domačini ubih in kasneje pojedli.
Samostojnost
Cookovi otoki so v strahu pred francoskim prevzemom v
drugi polovici 19. stoletja zaprosili za zaščito Britance in
tako poštah njihova kolonija. Leta 1900 so po pohtičnem
spletkarjenju prešli pod Novo Zelandijo. Do leta 1965, ko so
izsilili prve volitve, niso imeli praktično nobenih pravic
odločanja. Cookovi otoki so tako dobili svojo prvo demokra
tično vlado in poštah delno samostojni. Čeprav so zdaj
Cookovi otoki povsem samostojna in neodvisna država, se
še vedno čuti močna navezanost na Novo Zelandijo. o
povezavah v preteklosti pa govori tudi podatek, da je britan-
ska kraljica Elizabeta II. kraljica tako Nove Zelandije kot
tudi Cookovih otokov.	|
Pridili elcsotiice
Prva noč je bila nevzdržna predvsem zaradi hude vročine in
sopare, ki je nisva bila navajena, svoje pa so dodali tudi komarji
in martinčki, ki so se priplazili v sobo skozi
odprto okno. Pravo olajšanje je prineslo jutro
in osvežitev v kristalno čistem morju. Presene-
tila naju je redko obiskana plaža. Je že tako, da
smo navajeni, da se ob morju tre ljudi. Tu ni
bilo skoraj nikogar. Morje je bilo neverjetno
toplo, kar je posledica plitke vode, ki večino-
ma ni globja od enega metra. Otok je namreč
obdan s koralnim grebenom, ki daje občutek
varnosti. Visoki valovi se na njem razbijejo.
tako da je pas morja med koralnim grebenom
in obalo povsem miren. Obala je peščena in
zaključena z drevoredom kokosovih palm. Le-
te poleg tropskega sadja in bujno dišečega
cvetja, ki raste skoraj na vsaki travnati površi-
ni, poskrbijo za eksotičen pridih.
Opozorili so naju, naj nikar ne pozabiva
svojih stvari, ko bova odhajala s plaže. To n^
pomeni, da so tam tatovi, sploh ne! Pri njih
je pač navada, da česar ne potrebuješ vet,
preprosto pustiš, ker bo mogoče kdo drug ^
potreboval. In res sva opazila, da je nekaj
metrov od obale ležalo kar nekaj stvari. Ve^
kot očitno je bilo, da jih to sploh ne moti tef
se prav dobro počutijo v takšnem okolju ^^
življenju z danes na jutri.
Pridih eksotike.
v MODNEM VRTINCU
47
Med arhitekturo, slikarstvom
in modo
Da živita umetnost in rao-
^a že od njega dni v tesni
^avezi, ni seveda nikakršna
,,eleumna ugotovitev. Pri
lem ne gre vselej za plodno
sodelovanje med umetniki
in mednimi kreatorji, tem-
več največkrat za črpanje
slednjih iz vrhunskih umet-
niških del.
Če zberemo vtise modne se-
zone oziroma sezon, ki se po-
slavljajo od tega tisočletja, se
zdi, da so modni kreatorji is-
kali navdih prav po svetovnih
galerijah in enciklopedijah.
Rezultat? Oblačila z očitnimi
ali diskretno prikritimi ele-
menti iz shkarstva, kiparstva,
arhitekture...
Skok V preteklost
po inspiracijo za
sedanjost
Skozi pretekla stoletja je po-
vezava med modo in umet-
nostjo rodila nepozabne sado-
ve. Spomnimo se le zadnjega
stoletja oziroma revolucionar-
nih tridesetih let, ko je krea-
lorka Elsa Schiaparelli, na-
drealistična umetnica v svetu
visoke mode v svojih oblačilih
združila sanje in resničnost.
Kreirala je ekscentrična obla-
tila z duhovitimi poudarki, za
jlatere so bih v veliki meri
zaslužni prav številni slavni
umetniki, s katerimi je ves čas
sodelovala. Kot denimo zna-
meniti klobuk v obliki čevlja
ali pa roza večerna obleka, ki
je nastala v sodelovanju z na-
drealističnim slikarjem Salva-
dorjem Dalijem.
Trideset let pozneje je Yves
Saint Laurent kreiral tubasto
poletno žensko obleko iz bla-
ga, ki je bilo potiskano z moti-
vi iz slik Pieta Mondriana.
Prav slike tega slikarja so zno-
va navdušile tudi sodobne ar-
hitekte notranje opreme sta-
novanj. Pojavili so se atraktiv-
ni vitraži na predelnih stenah
v stanovanjih, živobarvne
geometrijske sestavljanke na
mizah, stolih...
V začetku devetdesetih je
nepozabni Gianni Versace
kreiral oprijeto obleko, posli-
kano z detajlom iz slike enega
vodilnih predstavnikov pop-
arta, Andya Warhola. Gre se-
veda za portret igralke Marlyn
Monroe in eno najbolj slovitih
kreacij tega desetletja nas-
ploh.
Tudi kreator Mathew Wil-
liamson je spiralasto okrasje,
značilno za obdobje secesije,
povzel s Klimtovih slik. Da ne
govorimo o sliki Cvetje v mo-
dri vazi Vincenta van Gogha,
ki je letošnjo modno sezono
inspirirala celo več modnih
ustvarjalcev. Šopki cvetja, ka-
kršnega je upodobil ta postim-
presionistični slikar, so bili
namreč posuti pQ najbolj
modnem tekstilu za pomlad-
no-poletna oblačila.
Prihodnjič, ko se bomo z
enim očesom že zazrU v trende
jesensko-zimske sezone, bo-
mo ugotovili, da naveza moda-
umetnost dominira tudi v pri-
hajajočem novem tisočletju.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Slika Pieta Mondriana kot inspiracija Saint Laurentu v 60.
letih in sodobni arhitekturi: trendovski stol z letnico 1999.
Gianni Versace - ena najbolj slavnih kreacij zadnjega
desetletja z motivom Marlyn Monroe s slike Andya Warhola.
ideje za konec poletja
Obute kot boginje ljubezni
Hit počasi iztekajočih se
poletnih dni so sandali, ki so
lobili zaradi tipično preple-
tenih trakov ime po grški
bginji ljubezni, Afroditi,
rakšni so namreč krasili nje-
ia božanska stopala in sko-
raj avtentični so se pojavili v
samem modnem vrhu polet-
ia 1999.
Tile, podpisani z eminent-
fiim kreatorskim imenom Va-
lentino, stanejo nekaj čez
''semdeset slovenskih tisoča-
i^ov...
Pravite »Ne, hvala«, pa vas
l^jub temu mikajo? Naj še en-
'^at ponovim tisti slavni rek,
l^i pravi, da je vsako ustvarjal-
delo najprej uničevalno,
'niate doma sandale brez pe-
mokasine ali balerinke, ki
tik pred usodo, da končajo
^ smeteh? Torej brez tveganja
'^drežite vso odvečno usnje,
Pestite le rob ob straneh. Čev-
fer naj vam ga zarobi in nare-
di na vsaki strani tri odprtine,
^l^ozi katere povlečete 70-90
dolg dekorativen trak. Us-
"^i^n, iz blaga, iz rafije... In
unikatni Afroditini sanda-
' So nared za vesel zaključek
Počitniških dni.
l^a podoben način lahko iz-
l^late tudi atraktivno obuva-
ki spominja na gotske san-
dale, le da ta model omogoča
prstom povsem svobodno gi-
banje in zračenje. Zelo močni,
elastični nogavici odrežite pe-
to in prste ter oblecite čez
sandal (japonka), ki ste mu
odstranih jermenčke... in ve-
selo pot pod noge!
Domač unikat kot gotsko obuvalo.
Oblečene v kristalne lestence?
Kristal, ki se (če ni ustvar-
jen umetno) rodi iz zemlje
oziroma skale, je s svojo pro-
zornostjo eden najlepših
zgledov za združitev naspro-
ti-.
Čeprav je materialen, pred-
stavlja vmesno stopnjo med
vidnim in nevidnim, je simbol
prerokovanja, modrosti in
skrivnostnih moči, namenje-
nih človeku... Kristalne solzi-
ce, kroglice in ostale bolj ali
manj geometrijske hke so že v
preteklih stoletjih v razkošnih
koUčinah uporabljah za raz-
novrstno okrasje, med drugim
tudi za kristalne lestence.
Skrivnostno, prestižno zvonč-
kljanje, ki je še včeraj prihaja-
lo do naših ušes »od zgoraj«,
torej s stropov, bo po napove-
dih modnih oblikovalcev sem
ter tja hladilo (in obtežilo)
trendovsko razpoložena žen-
ska telesa.
Vendar nikar ne mislite, da
bo prihajajoča moda, ki je si-
cer v čast praznovanja priho-
da novega tisočletja res šla s
svojim veseljačenjem rahlo
čez rob, svojim oboževalkam
kar obesila kristalni lestenec
okrog vratu! Gre seveda za
novomoden nakit, ki ga sem
ter tja sploh ne moremo ime-
novati nakit, saj so iz nizov
kristalčkov, včasih naravnih,
drugič pobarvanih, ukrojena
cela oblačila. Natančneje
zgornji deli oblačil (na tovrst-
nih rečeh, pa čeprav fino bru-
šenih in primerno dragih, se
vendarle nekoliko težje se-
di...).
Tako so denimo pri sloviti
hiši Swarowsky za modno se-
zono jesen-zima 1999/2000
»za pokušino« izdelali nekaj
tovrstnega modnega okrasja.
Menda naj bi bila takšna obla-
čila med hit-cunjicami za naj-
bolj noro silvestrovanje tisoč-
letja.
Oblečene v kristalne lestence.
Nagradno vprašanje avgusta
OB KAKŠNI PRILOŽNOSTI SEJE V 19. STOL. NAJPOGOSTE-
JE NOSIL SLAMNIK?
a)	za nedeljska čolnarjenja;
b)	za večerne slovesnosti.
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Vipovski cukrčki
Med poslovneži, politiki in drugimi pomembneži na Vip Cup turnirju 1999 v Velenju
Menda je v gori materiala,
ki so jo morali prebrati »prei-
skovalci« v aferi Hit, bil več-
krat omenjen tudi velenjski
Vip turnir. »In vsaj to se je
splačalo prebrati - to so bili
edini normalni cukrčki med
vsemi papirji,« je zatrdil v
soboto ob igriščih Šaleškega
teniškega kluba eden izmed
udeležencev skoraj tradicio-
nalnega, 12. Vip turnirja, ki
ga vsa leta prireja velenjski
M Club oziroma direktor
Marjan Gaberšek.
Vip turnir je stvar prestiža -
kdor je nanj povabljen, je
»in«, kdor pa ni, je »out«. In
temu podobno se marsikdo
presneto trudi, da bi na enem
izmed 11 igrišč vihtel teniški
lopar, ali pa da bi se prišel
preprosto pokazat. Vstop na
prizorišče, kjer sta udeležen-
cem na voljo zastonj hrana in
pijača, namreč nadzorujejo
varnostniki - brez vabila in
kasneje kartice ni vstopa. Ver-
jetno za večino ni vstopa niti
brez plačane kotizacije, o 100
tisočakih se je govorilo letos,
vendar tega nismo preverjali -
ve se namreč, da se stroški
tovrstnega turnirja vrtijo oko-
h pol milijona mark. Tudi v
soboto se je. govorilo o tem,
kako je eden od slovenskih
direktorjev zahteval več vabil,
pa jih ni dobil. In potem tudi
direktorja ni bilo...
Brez blefiranja
»Prvi in glavni namen teniš-
kega turnirja je, da se poslovne-
ži, politiki in drugi pomembneži
v sproščenem vzdušju kaj re-
snega dogovorijo,« je zatrdil
Marjan Gaberšek in dodal, da
dogovori, sklenjeni na Vipu,
100-odstotno držijo. Na hitro
pogledano naokoh, se je letoš-
njega Vipa udeležilo več kot 500
udeležencev, med njimi pa je
bilo bistveno več gospodarstve-
nikov in precej manj estradnih
umetnikov, kot je bilo to v nava-
di prejšnja leta. Seveda ni šlo
brez različnih takšnih ali dru-
gačnih novinarskih zvezd in nji-
hovih urednikov. »V sprošče-
nem vzdušju ni blefiranja, po-
govori se končajo z ja ali ne - in
to obliko še stopnjujemo,« pravi
Gaberšek, ki je zadovoljen tudi
s pozitivnim odzivom, ki ga
imajo zaradi turnirja v njego-
vem podjetju, torej M Clubu.
Velenjski turnir se ni pričel ob
8. uri, kakor je bilo napovedano
- za nekatere že ob polnoči v
noči iz petka na soboto oziro-
ma vsaj dve uri pred uradnim
začetkom. Še v petek zvečer so
namreč igrišča ob jezeru dobe-
sedno plavala v vodi, v soboto
zjutraj pa je bilo tudi za najbolj
zgodnje ptice že vse pripravlje-
no. »Sinoči smo po igriščih hodi-
li bosi in mokri, saj se turnir ne
da prestaviti,« je pripovedoval
Gaberšek in zatrdil, da je orga-
nizacija tumirja njegov hobi.
V Velenju se trudijo, da bi
udeležencem nudili ne le igra-
nje tenisa, temveč skrbijo še
za spremljajoče dejavnosti.
Tako se je kar nekaj pomem-
bnežev odpravilo na ogled
premogovniškega muzeja, 60
(še več je bilo prijavljenih) se
jih je pomerilo v avtomobil-
skih dirkah, župani mestnih
občin so se podali na skuterje,
Brane Kiizmič je prikazal tre-
ning varne vožnje... Prisrčno
je bilo ob zaključku turnirja,
ko so Vipovci kot botri podelili
trojčkom družine Metličar 500
tisočakov. Pri Metličarjevih iz
okolice Ptuja imajo 3-letno
Tjašo in leto mlajšo Laro;
trojčki Jan, Tadej in Mihael pa
bodo v teh dneh slavili prvi
rojstni dan. V Velenju je bila
celotna Metličarjeva družina.
Med resnico in
ogovarjanjem
čeprav je uraden namen
Vipa druženje, spoznavanje
in sklepanje takšnih in dru-
gačnih dogovorov, pa rezulta-
ti niso bili ravno v drugem
planu. Tako je bilo med avto-
mobilskimi dirkami zanimivo
slišati, ko je vodstvo prevzel
Dušan Mohorko, direktor
Policijske uprave Celje - vods-
tvo na hitrostni dirki pač ne
sodi popolnoma v njegov de-
lokrog, pa čeprav ni dolgo
trajalo. Vmes je vodila tudi
Nataša Briški s Pop TV, ki je
na koncu s 6. mestom ugnala
precej moških kolegov, slavil
pa je domačin, Velenjčan
Zdenko Lah iz Premogovni-
ka Velenje (mimogrede, Ga-
beršek je med drugim pouda-
ril, da so po dolgih letih turnir
vzeli za svojega tudi v Velenju
- vsaj kar se tiče mestne obči-
ne, premogovnika in Gore-
nja). Lah je slavil tretjič zapo-
red, pa čeprav se je lani pridu-
šal, da ne bo več tekmoval.
Nekateri so težko pričakovali
dirko s skuterji, na katere bodo
posedli župane (oziroma župa-
njo) mestnih občin. No, od pri-
čakovanj se je bolj malo izcimi-
lo: ljubljansko mestno občino je
namesto županje Vike Potoč-
nik, ki se ji je preveč zavleklo
odprtje festivala Mladi levi, za-
stopal poslanec Janez Kopač -
in zmagal. »Nič čudnega, ko pa
se vsak dan vozi v parlament s
skuterjem,« je malce nevoščlji-
vo komentiral prav tako posla-
nec Bojan Kontič, ki je vozil
namesto velenjskega Srečka
Meha. Ne le, da se je Meh bal,
kako bi pod njegovo težo vzdr-
žal skuter, še bolj je zatrjeval, da
v njegovih rosnih letih za po-
dobne stvari O^esede neumno-
sti ni uporabil) zaradi trdega
dela ni bilo časa. Kakorkoli že,
Kontič je zasedel mesto za no-
vogoriškim županom Črtomir-
jem Špacapanom ter mesto
pred celjskim županom Boja-
nom Šrotom, ki je progo zvozil
v elegantnih lokih in ki se mu je
podobno kot Kontiču poznalo,
da na skuterju ni ravno rojen. V
konkurenci so bile štiri mestne
občine. No, sicer je bil celjski
župan precej opazen v družbi z
ostalimi župani, tenisa pa ni
igral, pa čeprav se je popoldne
preoblekel v teniško opremo.
Kot ostali udeleženci, ki so pre-
jeli paket s črnimi hlačkami z
belimi črtami, dve majici, bre-
zrokavnik in lično torbico.
Drugače se je obnašal žal-
ski župan Lojze Posedel, ki je
med ostalimi 216 udeleženci
vihtel tudi teniški lopar - in to
zelo dobro, saj je izpadel šele
v polfinalu. Vmes je Posedel
skočil pozdravit upokojence
v Arji vasi in še nekaj se mu je
zgodilo, kar pa bomo zamol-
čali - mogoče le toliko v na-
mig, da bi lahko tekmoval na
hitrostni preskušnji. Med te-
nisači sta se najbolj odrezala
domačin, podjetnik Karlo
Špegel, ki je tako ponovil lan-
ski uspeh, ter direktor sloven-
skih zaporov Dušan Valen-
tinčič, ki sta v finalu prema-
gala v povprečju mlajša po-
slanca Toneta Anderliča (še
kar brez brkov) in direktorja
Slovenija Open Otmarja Ku-
govnika. Nekateri so pogre-
šali enega boljših tenisačev
med politiki Cirila Ribičiča in
v isti sapi pristavljah, da pač
ne more igrati, ker si je pred
kratkim povozil dva izmed
treh loparjev.
Že zjutraj je bilo slišati, da naj
bi v finalu menda igral Zoran
Jankovič, prvi Mercatorjevec,
ki je malo za šalo in rrialo zares
izkoristil Vip turnir za dogovo-
re, na kateri lokaciji bo pristal
Mercator v Šaleški dolini. Kako
sta se gledala s prvim možem
Ere, Gvidom Omladičem, ne
vemo. Sicer pa so se pogovori
bolj kot okrog tenisa, poslov in
še česa vrteli okrog nogometa -
strasti je razburjala sinočnja
tekma med Mariborom in Lio-
nom. Predsednik nogometne-
ga kluba Maribor Pivovarna
Laško (slednji je primat v Vele-
nju prevzela konkurenca iz
Ljubljane) Jože Jagodnik je
pripovedoval, kakšno povpra-
ševanje je po vstopnicah, tre-
ner Bojan Prašnikar pa se je
obkrožen z ljubitelji najedel in
zapustil prizorišče. Končno je
Prašnikar v Velenju skoraj go-
stitelj, saj je doma iz Šmartna
ob Paki. Aja, rezultat sinočnje
tekme, kot so ga napovedovali
v soboto? Optimistična zmaga.
Kar se estrade tiče, se je pre-
cej obiskovalcev vrtelo okrog
Andreja Šifrerja, ki je tudi v
Velenje rad pofilozoriral, pre-
cejšnje zanimanje je vzbudil
prihod Marte Kos, bivše direk-
torice Urada za informiranje, ki
je sedaj v službi pri Gospodar-
ski zbornici Slovenije - da »je
gospodarstvo bolj zanesljivo
kot politika,« je povedala Mar-
ta. In ko smo že pri novih
delovnih mestih - Zofije Kuko-
vič iz velenjskega Esotecha se
je trdno držal Janez Sodržnik
(saj veste, tisti Konjičan iz ljub-
ljanske mestne občine). Poleg
že omenjenih poslancev je bilo
videti še nekaj politikov, ki jim
je načelovala »šefica« parla-
menta Jožica Velišček. Slednja
je pisala enemu od bratov Po-
dobnik, Janezu, vsi skupaj pa
so čakali na najavljeni in neure-
sničeni prihod dr. Janeza Dr-
novška. Prišli pa so ministra
Tone Rop in Janko Razgoršek
s soprogo Majdo, veleposlanik
Boštjan Kovačič, državni se-
kretar dr. Ernest Petrič, varuh
človekovih pravic Ivan Bizjak
jo je tokrat odnesel brez pri-
tožb, očitno opazen je bil Tone
Vogrinec, Mima Jaušovec pa
je preveč trenirala in jo je bolel
hrbet, zato ni igrala.
Kot gostitelj se je v Velenju
obnašal tudi Borut Meh, nek-
danji Gorenjčan in sedanji
trolovec, ki je na vprašanja i
podražitvah samo skomi^
slišati pa je bilo ugibanja, bo j
ne bo Franjo Bobinac pn
mož Gorenja... Med najbo
opaženimi je bil velenjski žii{
nik Janez Furman, ki je fe
predstavljen, še raje pa je prei
stavljal...
Skratka, pestra sobota v Vele
nju, tokrat z manj zavisti kot
prejšnjih letih in glede na dog
janje bi človek tudi rekel, z mai
hrane kot v preteklih letih. /
pa je bilo preveč udeležencev
pršut so dobili izbranci, v gola:
proti koncu ni bilo mesa, odi
nih tortelinov je zmanjkalo, (
mešanega na žaru pa so nek
teri dobili samo klobasice. Tu
strežno osebje iz hotela Paka
kmalu zapustilo štant, ker
zmanjkalo sladic, v šotoi
Marlboroja so stočili prec
šampanjca, pa tudi Ballantin
sove hostese niso bile brez del
čeprav je koktejlov v popolda
skih urah zmanjkalo.
Večerno prireditev so pi
pravili na zabaviščnem pn
štoru ob jezeru, tako da i
lahko oči pasli tudi nepoval
Ijeni firbci, ki so si ogledi
modno revijo M Cluba in o
čudovah vitkost Miše Nova
ki ne bo več dolgo najlepi
Slovenka. In se počutili p<
dobno kot Miša, ki je ob po
gledu na M Clubove kroje z
prihajajočo zimo samo ne
voščljivo zavzdihnila...
URŠKA SELIŠNIi
Foto: GREGOR KATlI
Župan Bojan Šrot pred tekmo...
... in župan Lojze Posedel po tekmi.
Marjan Gaberšek z družino Metličar.