Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezne številke se nro-== dajajo po 10 vin. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Stev. 2. V Ljubljani, dne 29. julija 1909. Leto XXII. Za ljudske pravice! Govor poslanca dr. K o r o š c a na demonstracijskem zborovanju S. L. S. v Ljubljani. Velecenjeni zborovalci! Ko smo mi ~jia Dunaju zagledali v Bienerthovem kabinetu, na prašnih ministrskih stolih nase I najbolj zagrizene nasprotnike, v justičnem |ministrstvu dr. Hochenburgerja in v na-| učnem grofa Stiirgkha, tedaj smo zaželeli |in zahtevali ravno mi obmejni Slovenci, ' ua stopimo proti temu kabinetu v najstrožjo opozicijo, in odkrito moram priznati, da se naši bratski poslanci iz Kranjske te-idaj niti za trenutek niso obotavljati, da bi ;ne šli z nami v opozicijo in nam ne priznali naše upravičenosti, da gremo v boj {proti sovražnikom na ministrskih stolih. 'Mi obmejni Slovenci smo dobro vedeli, da fvi na Kranjskem lahko pretrpite tudi ka-Ikega Stiirgkha in Hochenburgerja; vi lah-»ko preživite tudi take ljudi. Toda v naših -"fkrajih ob mejah, kjer je slovenski živelj fcomešan z nemškim in kjer vlada brezobzirno razvija vso svojo moč proti nam, fzlasti v mestih in trgih, tam je nemogoče, ■vfda bi se vzdrževali ob sistemu, ki nas na-> {rodno ubija na celi črti. Zato smo hvaležni vašim poslancem, da so takoj in brez ' obotavljanja šli z nami v boj, hvaležni smo |pa tudi vam in slovenskemu ljudstvu na "'Kranjskem, da odobravate korake vaših ^poslancev sedaj, ko so v opoziciji nasproti $Bienerthovemu kabinetu. , Prva bitka proti Bienerthoveinu kabinetu. Ko smo sklenili opozicijo, tedaj smo [se poslanci postavili v bojne vrste, in na [čast vsem jugoslovanskim poslancem moram reči, da smo bili slkraja vsi edini, da smo korakali skupno in složno, in tako je prišlo do prave bitke, do bitke proti oderu-I ški banki za Bosno in Hercegovino. Tu ni manjkal nihče od nas krščanskih social-cev, tudi nihče izmed liberalcev, nihče iz- med Hrvatov in Srbov. Skupno smo bili bitko in skupno in složno dosegli lep uspeh. Ce nismo vrgli ministrstva, vendar smo mu omajali stališče in mu zadali smrtno rano. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Nekaj, česar nismo pričakovali. Korakali smo naprej v bojnih vrstah in prišli do proračuna. Tedaj pa se je nekaj zgodilo, česar preje nismo pričakovali. Prišli so oni, s katerimi smo dotlej sukali orožje in rekli, eden: »Moram domov, tam me čaka zaslužek«; drugi: »Prijatelj mi je prišel na Dunaj, moram ž njim po mestu!« itd. Tako so nas začeli tisti, ki so bili v boju proti bosanski agrarni banki z nami, pri proračunu zapuščati. Pri glasovanju o dispozicijskem fondu so že manjkali nekateri tistih prijateljev, in ko smo glasovali proti Hochenburgerju, jih je manjkalo že več, pri glasovanju proti Stiirgkhu so zbežali še drugi, ker so se bali stati in sovražno oko v oko gledati nasprotnikom. Drugi pa so se po glasovanju s stiskanjem rok ministrom opravičevali, da morajo biti njihovi sovražniki. In pozneje, ko smo hoteli zadati smrtni udarec onemu Bilinskemu, ki je ščitil oderuško bosansko banko, tedaj je bil beg velik, zmešnjava splošna, in mi smo ostali skoro popolnoma osamljeni v zadnji bitki pri proračunu. (Čujte!) Naši nasprotniki na obstrukcijskem polju. Toda lahko si je misliti, da naši prijatelji niso znabiti navajeni lahne opozicije in da jim je to zmešalo glave, ker ne vedo, ali so v opoziciji, ali so vladni. In mislil bi kdo, da bodo šli rajši v boj z ob-strukcijskim orožjem; saj smo že tolikokrat videli naše nasprotnike na obstrukcijskem polju. Jaz sem bil takrat še mlad poslanec, ko se je v državnem zboru bila bitka za splošno in enako volivno pravico, in takrat sem videl stebre kranjskega li- beralizma, kako so se potili in govorili cele ure in ure proti splošni in enaki volivni pravici. In jaz se nadalje spominjam, da sem videl te prijatelje iz nasprotnega tabora obstruirati tudi proti razširjenju ljudskih pravic v kranjskem deželnem zboru in znano mi je, če so časniki prav poročali, da so obstruirali tudi delovanje v kmetijski družbi in v trgovinski in obrtni zbornici. Zato smo mislili: opozicija je za nje premalo; podajmo se na obstruk-cijsko polje. Priložnost, da se podamo na polje ob-strukcije, je bila kmalu dana. Mi smo namreč videli, ako pustimo Bienerthov kabinet še nadalje vladati v tej sestavi, da nam preti velika nevarnost v nmogokate-rem oziru, in zato smo rekli: S tem, da je Bienerth dobil proračun, je dovolj storil za državo. Zdaj lahko gre. Njegovo delovanje je zaključeno, njegov program izčrpan. To, smo sklenili vsi; mi, kakor tudi nasprotniki nismo hoteli pustiti dalje delovati Bienerthovega kabineta, ker smo vedeli, da bo narodno preganjanje in zatiranje vedno hujše od strani tega kabineta, zlasti pa od strani Hochenburgerja in Stiirgkha, kakor so pokazala ravno nedavno izvršena imenovanja. Mi smo vedeli, da hoče Bienerthov kabinet oškodovati naše kmete s tem, da odpre tuje meje, ne da bi dal kmetom odškodnino za to, kar bi z uvozom tuje živine trpeli. Mi pa smo tudi vedeli, da če zdaj takoj ne storimo odločnega koraka, je Bienerth za letos rešen, da bi lahko še dalje deloval proti našim koristim. In zato smo sklenili v zavesti, da delamo za dobro stvar in da najdemo pri tem prijateljev v vseh taborih, tudi v liberalnem, da primemo za obstrukcijsko orožje. In ob-strukcija se je začela. Naši prijatelji, dokler niso prav vedeli, ali bomo kaj dosegli z obstrukcijo, so bili stisnjeni v kotili in niso dali glasu od sebe. Ko so se pa začeli kazati prvi uspehi, so prišlfiz. svojih kotov tra dan fn zaslišali smo njih prve glasove ter začutili njih prvo delovanje. Ti naši--prijatelji, ki se..niso upali na bojno polje, so sedaj prišli z velikodušnostjo k nam in nam rekli: Vi ste v velikem, hudem boju. Mogoče, da potrebujete naše pomoči. Mi hočemo posredovati med vami in med večinskimi strankami, da se boj poleže in da nastane mir. Mi smo jim na to odgovorili, da smo pošteni bojevniki, ki nimamo sovražnosti do nikogar m zato lahko sami govorimo s strankami in z ministri ter smo posredovanje odklonili. Cez dve uri so pa zopet prišli in pri konferenci vseh načelnikov govorili in prosili: Gospodje, odložite obstrukcijsko orožje, umaknite svoje nujne predloge! To so bili tisti naši prijatelji, ki so preje sklenili, da ie program dela za poletno zasedanje zbornice poslancev izčr- proti nam, da napadajo ž njim nas, svoje brate. (Klici ogorčenja.) To je pošteno delovanje, ki olajšuje boj, da bratje iz lastnega tabora pridejo za naš hrbet m mečejo kamenje na nas! O razpadu »Narodne zveze«. Pa tudi to še ni bilo dovolj, kakor smo čitali v zadniem času nj.liovega delovanja. Da bi javnosti pokazali, da nismo edini, pišejo, da je »Narodna zveza« razpadla! da so izstopili iz »Narodne zveze«, iz one »Narodne zveze«, zaradi katere so nas celo leto dan na dan napadali, češ, v: nočete složno delovati, ko smo mi izpo-četka rekli: »Ven z liberalci, ker jim ne zaupamo.« Potem smo se premagali in sedaj, ko imamo bolj ostro orožje, sedaj oni zaradi tega razbijajo ono, po čemer so celo leto koprneli. Ali mi jim ue verjamemo, da so res tako misiili. Oni so znali, da ne. bomo šli tako hitro v zvezo, dokler ne bodo dani predpogoji, da ne bomo ovirani v izvrševanju načelnih teženj. Ko Sultan Mohamed V. pan. Kaj sc to pravi? Kdor nima z deskami obite glave, bo vedel, da moramo, ko smo enkrat kaj takega sklenili, tudi nekaj storiti, da se sklep izvrši in da vlada res ne dobi ničesar več. (Tako je!) Jaz ne vem, ali tega v nasprotnem taboru ne razumejo ali niso hoteli razumeti. ali pa so storili svojčas sklep, o katerem so bili prepričani, da ga ne bodo izvršili. Na vsak način pa jim to ni v čas-t. (Tako jc! Sramota!) Naši nasprotniki pri vladi. In še ne dovolj! Ko so videli, da sc ne udarno prošnjam, začeli so nas v listih napadati in šli so k oni vladi, proti kateri sc morajo tudi ti naši nasprotniki bojevati, ker so tudi oni opozicionalna stranka, šli so k vladi in iskali orožja, ki bi ga rabili 2' Ahmed Riza novi veliki vezir, mladoturški vodja. smo videli, da nam je to zagotovljeno, smo vstopili v zvezo in tedaj so sc zbali in neugodno priliko porabili, da razbijejo tisto, po čemer so toliko iav-kali in jadi-kovalu Za napade se ne zmenimo. Mi smo postali prostovoljno ekseku-torji onega, kar smo z liberalci skupilo sklenili, namreč da vladi nič več ne damo. Zaradi tega nas napadajo, ampak mi bomo šli naprej in se ne zmenimo za njihove napade. Nam je v veliko veselje, da vidimo, da tudi v nasprotnem taboru vre in da tamkaj niso zadovoljni z zahrbtno in nemodro politiko svojih voditeljev. Italijansko vseučiliško vprašanje. V vodilnem listu vaše liberalne stranke sem včeraj čital, da smo mi morda vse- učiliškemti vprašanju Škodovali. Ali misli, te, da ona stranka, ki tako odločno zasta. vi vso moč proti ustanovitvi laške univer. ze v Trstu, oškoduje vseučiliško vpraša, nje? Mi nismo škodovali vseučiliškenm vprašanju. Oni so vendar videli, da ima-mo dovolj moči, to izvršiti, kar sklenemo. O ljubljanskem županu. In kot nekako tolažilo čitam v listu,! da je vaš ljubljanski župan Chiariju naj mignil, da bi se znabiti vendar sporediiol z rešitvijo laškega vseučiliškega vprašaj nja dala doseči slovenska pravna fakull teta v Pragi, in da je Cliiari potem Mri-1 barju rekel, da to ni nesprejemljivo odi nemške strani. Jaz ne vem. koliko vi pc. znate vašega župana, ampak mi ga po znamo. Ce on komu kaj »namigne« na Dunaju, potem se nihče za to ne zmeni. (Veselost.) On je dobro situiran, ima več častnih mest na Kranjskem, veleva M belo Ljubljano, ampak na Dunaju vsaki zna, da če on kje potrka in kdo v sobi za-rohni, da Hribar zbeži. (Živahna vcselo$l| in ploskanje.) O Gostinčarju. Ljudje, ki smo v »Slovenskem klubu«, smo iz drugega kova. Poglejte tova-l riša Gostinčarja. Priprost delavec jc, aiiH pošten delavec, ki to drži, kar reče. (Klicifl Zivio Gostinčar!) On sc razlikuje od Hrti barja in o njem se tudi drugače sodi. Gr on pride in kje potrka, vsakdo ve. da bn< udaril po vratih, če se mu ne ztrlaseia| trkal, dokler se mu ne odprejo za iiaše| potrebe. v* To je naše delovanje, in ono zalitty" no, katero sem preje orisal, ono je dritf-il vanje liberalcev. (Burno odobravanje' Jaz sem prost človek in, kakor vsi tovariši moji v klubu, smem tudi oporekati na- i šemu načelniku dr. ŠusterŠiču in zato bi ] jaz na prejšnje njegovo vprašanje nekoliko drugače odgovoril, kakor on. On ic vprašal: Kdo pa jc sedaj kupil liberalce: Dragi naš načelnik, zatrdim ga lahko tako blago sc ne kupuje (Živahno odobravanje in ploskanje)! Kakor smo mi šli prostovoljno v najhujši boj proti vladi, tak; so oni postali prostovoljno vladni lakaj. (Burno odobravanje in ploskanje.) O načelniki S. L. S. , Samo eno osebno struno še uberennf sicer o našem dičnem načelniku dr. bfr stersiču. On nima od mene nič pričakfr j vati in jaz od njega nič, drug od drugem sva popolnoma neodvisna ih zato nusliit da imam vso pravico, da izpregovonr nekaj o njegovi osebi. Sedaj, ko je stal' ospredju cele slovanske opozicije, scu; smo videli čudno prikazen, o kakršni snf nekdaj čitali v knjigah na ginmazijsP klopeh. Mi smo čitali o Cezarju in pru» , teljih njegovih. Ti so prihajali k njeni* se gostih, približevali in bili prijazni 1 njim, toda za hrbtom so imeli skrčenj ioke in v njih morilno orodje in ti so »1 tudi res umorili. Njegov najboljši pnjat&I mu je zadal smrtni udarec. Nekaj take|l smo videli tudi v zadnjem času. Ko je 11® 1 načelnik stal v ospredju in bil vodite« vseh slovanskih protivladnih strank. deli smo, da so nekateri prijatelji n°°" okolu njega in mu bili v obraz prijazni, za hrbtom pa so imeli morilno orožje v rokah in ti so provzročili vse ono napadanje in grdenje v nemških listih (Velikansko ogorčenje) s svojimi lažmi in splletkami. floda če se je toliko gnojnice izlilo na našega načelnika, eno mu lahko rečem: on ima take prijatelje, ki nosijo za hrbtom morilno orožje, ima pa tudi okolu sebe četo, ki mu je zvesta, ki občuduje njegovo nadarjenost, njegovo ženijallnost in zmožnost za politično vodstvo in ta četa je nje-jgovih šestnajst tovarišev iz »Slovenskega »kluba«. Kakor je on naš občudovani voditelj, tako smo mi njegovi zvesti tovariši lin ž njim bomo šli v vojsko za pravice "slovenskega ljudstva. (Frenetično odobravanje, ploskanje in živio-klici. Govornika 'obsipavajo s cvetlicami.) Političen pregled. TAKTIKA NAŠIH POSLANCEV JE BILA PRAVA. » To se vsak dan bolj vidi. Vsi resni jjpolitični listi priznavajo, da so doseg1!]' ob-|s'trukc'ionfe'ti veli i k uspeh in volivci povsod soglasno odobravajo postopanje '■svojih poslancev. Čete protivladnih po-Ifcsiancev vedno bolj naraščajo in vse kaže, •*da bo »Slovanska Jednota« jeseni razpo-agala z najmanj 170 glasovi. Tako bo po-ital vsak kabinet, ki bi bil Slovanom tako feovrnžen, kot je BienerthoV, za vselej nemogoč. To je važno zlasti sedaj, ko se .kuje nova nemško-mažarska sovražna na-icra proti Slovanom. Združiti hočejo amreč Dalmacijo z Bosno in Hercego-ino, Hrvaško pa prepustiti popolnoma ažarski. Tako hočejo razcepiti Jugoslo-ane. Toda ta načrt dunajske vlade v vezi s Košutovci se ne sme izipoliniti! In resnici? se ne bo, če Slovani kakor en lož vse svoje sile napno, da se 'ta sistem trmoglavi. STRAH PRED SLOVANI. Vladni listi zdaj priznavajo, zakaj da c skličejo delegacije šele decembra, kupna vlada se namreč boji delegacij-kega 'zasedanja, dokler ne bo rešena av-trijska krfza. Med delegati je 17 Slova-ov, 15 Nemcev, trije Rumunci 'in pet so-ilanth demokratov. Niti vladni listi ne vomijo, da dobi Burian zaradi bosenske 'deruške banke nezaupnico. Boje se tudi Saskoka na trozvezo. Skrbi jih tudi, ker o Slovani poslali svoje najboljše moči v lelegacijo, boje se Šusteršiča, Stapin-ikega, Ma«aryka. O nemških delegatih išejo, da pridejo v poštev Dobernig, Le-:her, Pacher in Axmann, druge pa po-iaščajo Nemci homines ignoti: nepoznani judje. Odkrito priznavajo, da nemlškS de-egati zunanje politike, če se bodo tudi rudiji, ne bodo mogli braniti, ker jim fsem manjka poznanja balkanskih raz-Jier, ki je igrača za severne, še bolj pa za 'ugoslovane. CLEMENCEAU PADEL. Nepričakovano je iznenadilo časopisje poročilo, da je strmoglavljen francoski ministrski predsednik Clemenceau. Padel je mož popolnoma nepričakovano. Šlo se je v zbornici 20. t. m. o poročilu glede na škandalozne razmere v mornarici. Sicer je razpadal blok, na katerega se je opiral Clemenceau, a minuli teden je še Clemenceau zmaga?, a med tem se je opozicija združila. Jaures, Clemenceauov nasprotnik, je v dolgem boju ž njim ostal končno zmagovalec. Clemenceauova usoda se je odločila po Delcassejevem govoru, ki je kruto zdelaval mornariško upravo. Za njim je nastopil Clemenceau, ki je odgovarja? osebno in očital Delcasseju, da je privede? Francosko s svojo politiko do algeciraškega ponižanja. Ddlcasse ni ostal Clemenceauu ničesar dolžan in je ostro napadal Clemenceauovo pretelklo'S't. Clemenceau je zahteval, naj zbornica prizna prednost Jourdevemu predlogu, a pri glasovanju se je odklonila prednost Jourdevemu predlogu z 212 proti 176 glasovom. Takoj so zapustiti nato Clemenceau in ostali ministri zbornico. Poroča se, da je bilo veliko Clemenceauovih pristašev na dopustu. Clemenceaua je strmoglavilo 63 radikalcev, 6 republičanov levice, 18 neodvisnih socialistov, 45 združenih socialistov, 30 zmernih republičainov in 51 ■nacionalcev 'in konservativcev. Trdi se, da je Clemenceau pospešil svoj padec, ker ga je jezilo, da ni mogel na dopust vsled 'zavlačevanja zasedanja. Časopisje je presenečeno; Splošno francosko časopisje ostro obsoja odstopivšega francoskega ministrskega predsednika, ki je vladal od leta 1906. Sodijo, da sledi Clemenceauu Briand. NOVO FRANCOSKO MINISTRSTVO. Brdand je sestavil sledečo ministrsko •listo: predsedstvo in notranje zadeve ' Briand, justica Louis B a r t h o u , zunanje zadeve Pichon, finance Co-c h e r y, pouk in umetnosti D o u r m e r-gue, javna dela, pošta in brzojav Milje r a n d, trgovina in industrija Jean D u-p u y, poljedelstvo R u a u , kolonije T rau 11 ob, delo in socialna skrb Vi-v i a n i, vojna general Brun, mornarica admiral B o u e de L a p e y r č. Pod-■tajniki postanejo: finančni Renouit, vojni C h e r o n, lepe umetnosti D u j a r-d i n - B e a u m e t z , vojna S a r r a u t, mornarica C h č r o n. Sestavo ministrstva so pospešili oziri na carjev obisk. Novo ministrstvo je podaljšanje Clemeneeau-ovega ku'1'turnobojiiega sistema. ZAROTNIKI PROTI SRBSKEMU KRALJU PETRU. Položaj kralja Petra postaja nevzdrž-Jjiv. Armada in velik del prebivalstva zahteva, naj se odstranijo morilci 'i'z državne službe. Vedno bolj se boje novega krvo-prehtja. Trdi se celo, da je kralj iz strahu pred protizarotniki pobegnil v Riliarsko banjo. Nasprotno pa groze zarotniki, da hočejo dokazati, da je kralj Peter se podrobno dogovorili s polkovnikom Mišičem p umoru Aleksandra in Drage in da je v Genfu dobil vsote, da so podkupili vojake in sluge. PERZIJSKA REVOLUCIJA. Rusija in Angleška sta se baje že sporazumeli glede na šahov odstop. Angleška želi. naj bi prevzel regentstvo za šahovega mladoletnega sina Zilija šahov stric Zill es SuHtome. — Teheran je v oblasti revolucionarjev. Vsi častniki in 'šahovi vojaki ter kazaki, razven polkovnika Ljakova in dveh častnikov, ki sta ruska podanika, so sc udali nacionalistom. Šaha Mohameda Alija odvedejo pod ruskim varstvom z njegovimi ženami v Kasvin. Novi šah je ukazal regentu, naj se hitro skliče državni zbor in senat. Novi 'šah se je kronal 22. t. m. Zunanje zadeve je prevzel Nassr el Milk. — Stari šah se 'poda najbrže na Krim. — »Novo Vreme« poroča o novih nemirih v Perziji. Emir Mofahan je oropal i i Sultanabada 3000 pušk in nekaj topov ter zasedel teheransko gorovje. Nacionaliste so napadli revolucionarji pri Šahbadu. Bilo je več mrtvih in ranjencev. NEVAREN POLOŽAJ V MAROKL. Proti španskemu kralju. — Nov boj pri Mellli. — Španci zaplenili italijansko ladjo. S Španskega dohajajo o položaju jako neugodna poročila. Nevolja se obrača iproti kralju, ki zato ne potuje v London. V Madridu je morala '.policija že ponovno nastopiti s sabljami prbti množici, ki je demonstrirala proti kralju in vladi. — Boj pri Melili je bil hud, dasi so poročila o njem kratka. Dasi so gromeli 'španski topovi in so streljali Španci na Kabtle iz strojnih pušk, so le s težavo odbilj kabelski napad na svoje taborišče. — Španska topničarka »Alonso Pinzon« je zaplenila italianski iparnik »Caste!acio«, ki je vozil orožje in strelivo Maročanorn. — Iž Meiile se poroča, da so 23. t. m. Španci zopet porazili Kabile. Španci so izgubili mrtvih 7 častnikov, ranjenih je pa bilo 12 častnikov in 260 vojakov. Število paaiih španskih vojakov ni znano. LISTEK. Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmamt D. J (Dalje.) Eleazar je levo ramo nosil še vedno obvezano; toda noge so ga že krepko nosile po koncu in gledal je z mračnimi in srditimi očmi brezkončne vrste sovražnikov. »Domišljajo si, da nas bodo s tem ošabnim pohodom prestrašili, kakor mlade in boječe deklice,« je dejal Eleazar in se zlovoljno posmejal, »ali pa nemara pričakujejo celo, da bodo njihovi trobentači porušili naše zidove, kakor se je porušilo jerihonsko obzidje ob času Jozve!« Judje krog njega so se smejali, toda njih smeh je bil prisiljen; kajti spričo ogromne premoči rimskega tabora je jelo padati njih zaupanje, »Še rajši kakor naše zidovje bi porušili našo srčnost in neompjno vztrajnost,« jc rekel Anan. -Toda to sc jim ne bo posrečilo!« jc vzkliknil neki farizej, prcbiraje jermena svojega molka, in klical prekletstvo božje na sovražnike. »Mi smo otroci Gospodovi! Gospod se bojuje za nas in za svoje svetišče! Le štejmo trume, ki se pomikajo mimo nas, na vseh teh tisočih leži Njegovo prokletstvo! Kakor slamo med ognjenimi zublji, tako jih bo zgrabila jeza Gospodova!« Amen!« je zahruinelo ljudstvo; »naj jih pokonča Gospod, kakor je pokončal Amaleka in otroke moablianske!« Glejte, kdo je neki ona tolpa, ki ie oborožena z dolgim kopjem in pozlačenimi oklepi in ki ji poje slavo cela truma trobentačev? Ravno zdaj prihajajo nuno nas! jc vprašal Anan. Da bi jih meč Gedeonov!« je kriknil Eleazar in oči so sc mu posvetile v divji togoti, »to so poveljniki in njihova telesna straža! Oni gizdalin, ki jaha vranca in čigar šlem iesketa v solnčnih žarkih, jc Tit, ki sem ga pred tremi tedni Finel že'v svojih rokah, in jezdec poleg njega ni nihče; drugi kakor vražji stotnik Lucij, katerega' bom še nekoč, kakor upam. poteptal iii stri kakor strupenega- črv«. Urno, Y6a, ■ napni veliki nietalnLstroJ, .ki smo ga ugrabili Ccstiju (jaht["'Zdi še nii.da besno-lahko zadeli te bahave'■sin.o.ve/BeljatpVf!V; ; Yoa je skomizgnil z rameni in rekel, da sc lahko poizkusi. Kakor bi -treniT. so pograbile krepke, žilave roke vretena'in veliki jekleni lok sc je pričel bočitl. »Gospod, napeli smo ga do konca,« je dejal Voa in položil težki bet v jamico, »toda bojim se. da bo 1 učaj kakih sto komolccv prekratek.« »Napnitc ga še nekoliko! Možje, dajte, zavrtite krepko, ne bo hudega!« »In čc nam poči lok?« »Pravim, da vrtite, strašljivci!« sc je raztogotil Eleazar, zaceptal z nogo, stopil za metalni stroj in ga nameril na skupino poveljnikov. Vnovič je zastokalo vreteno, možem je zacurlial pot z obrazov, mišice so se jim napele in komaj, komaj so dvignili za mrvieo napetost loka. »Proč od tu!« je zaklical Yoa; »čc poči lok, je po na's!«- »Šc dva vrtljaja!« je ^ukazal Eleazar in v strahu in negotovosti' stisnil ustnice. »Dobro!« V tem hipu se je sprožil lok in vse oči so spremljale težki bet, ko je šinil žvižgajoč skozi ozračje. »Zadet!« je vris-nil Eleazar in poskočil od veselja kvišku. »Toda ne pravi, ni zadet jezdec na vrancu, ampak njegov sosed,« je dejal njegov oče. - • - »Tudi jezdec ne, sanio konj,« je pristavil Yoa. »Vseeno, bii ji> jzvrsten lučaj za toliko daljavo !«'- »Prav smo zadeli,« je rekel Eleazar sam pri sebi in dostavil glasneje: »Tudi jezdeca je nekoliko ošvrknilo! Glejte! kako ga vlečejo izpod konja in ga nesejo 4i proti šotorom! Pripravite naglo še enkrat stroj!« Eleazarjev nenadni napad je opozoril tudi druge meščane, da so pričeli napadati Rimljane s svojimi metalnimi stroii raz obzidje. Toda vsi njihovi lučaji so bili daleko prekratki, in preden je bil veliki metalni stroj vrh Efrajmovih vrat zopet pripravljen za napad, se je vsa črta rimskega vojaštva previdno oddaljila od obzidja ter se pomikala do poznega večera, tnima za trumo, proti severozapadnemu gričevju, odkoder so se poizgubile legije po taboru. Temu slovesnemu pohodu so naslednje štiri dneve sledile vojaške vaje celega tabora in se je vrlmtega izplačevala vojakom mezda. Najbolj pa je jeruzalemske meščane potrlo, ko so videli deliti med sovražnike obilico kruha, mesa in vina, kar so njih pomožne čete redno in v obilni meri dovažale iz Cezareje. % Četrti dan je poslal Tit Flavija Jožefa pred obzidje, da bi pregovoril meščane k prostovoljni vdaji. Pred poslancem so šli glasniki in trobentači ter zahtevali mir in pazljivost. Pred govornika pa sta stopila dva vojaka ter ga varovala s svojimi ščiti. Gorečniki in farizeji so sprejeli rimskega poslanca z divjim tuljenjem in mu klicali: »Izdajica! Uskok! Malikovalec! Hlapec -Rimljanov! Sin prokletstva!« Tako je hrumelo iz tisočerih grl in šele polagoma se je pomirila divja množica, da so se mogle razumeti poslaučcve besede. Titov poizkus nI- Imel uspeha. Končni -ttčindk dolgoveznega Flavijevega govora :je -bil ta',.';da so rajk^ein Judje s kame-'ri j čiri' odg iia: I i "o d pžfd lega rojaka. DEVETO POGtAVJE. Tamara 'ugrabljena. Na večer istega dne je povabil Ana ben Kajfa svojega sina Eleazarja na važen razgovor. »Jožef ben Matija res besediči brez-sinotreno seniintja, a vse resnice-nikakor ne moremo odrekati njegovim besedam,« pravi stari, kateremu je v mestu začelo postajati neznosno. »Doslej sem si neizmerno prizadeval, da bi kolikor mogoče pomnožil razdrapano premoženje, ki naj postane nekoč tvoje — samo tvoje, Eleazar, kajti tvojega mlajšega brata so za,-peljali Nazarenci. — Pri moji bradi! Eleazar, pri vsem tem si me ti premalo, podpiral. Res si pomagal pri prvem naskoku, pri katerem je pogorel arhiv z vseipi našimi dolžnimi pismi; zato bodi zahvaljen Gospod! Sicer si pa vedno rajši trosil denar nego ga zbiral in si daroval in metal v žrelo molohu ošabnosti velikanske svote.« »No, moloh ošabnosti je še vedno vreden tolike časti kakor umazani malik Sko-posti, kateremu daruješ ti,« ga je zanič-Ijivo zavrnil Eleazar. »Kaj hočemo?« »Ali se tako govori z očetom? Kje si se pa učil.olike?« »Ti mi boš predbacival premajhno spoštovanje do tebe? Kako pa ti delaš s svojim očetom?« »Tiho! ta je neumen. On je prinesel prekletstvo na našo hišo in skoro bi ver- jel, da čez ves naš narod, čeravno sc ti ni treba bati, da postanem Nazarenec. Toda pogubi, ki se jc zbrala in se zbira okoli nas od vseh strani, bi pa vendar rad ubc. žal in rešil zase in zate težko pridobljeno premoženje. Jožef ben Matija ima prav Kako naj se branimo pred toliko vojno močjo? kako naj se ji ustavimo? In Bog naših očetov bo izročil mesto v roke na-šili sovražnikov, kakor ga je izročil nekdaj Asircem.« »Kako pa meniš skrbeti za varnost svojega s težavo pridobljenega premoženja, katero si obenem s svojim tovarišem Zabuloiiom ukradel iz tempeljske zakladnice?« »Ukradel? Rešil pred roparji in Rini-£ ljani, misliš reči. Ce si tenkovesten, lahko■ pozneje zopet povrneš del premoženja! templju.« »In kako meniš skrbeti za to — re-L cimo .posojilo tempeljske zakladnice' in§j obenem za varnost svoje kože?« ga vpra-j ša Eleazar. »To je moja skrb, Eleazar. Dovolil sem zvit za take stvari. Znano mi je, dat bodo v bližnjih dneh poskusili nekateri! meščani zapustiti mesto'. Podkupili so| namreč čuvaja ob vratih Esenov in se po-B godili z arabskim šejkom Mardohoin, dal' jih bo za par sto šeklov pustil mirno itil Tem se bom pridružil; in kako naj skrijem*', zlato pred željnimi šejkovimi očmi, je inojar stvar. Vprašam tc le, li hočeš z menoj aliH ne?« |l »Pod nobenim pogojem!« odgovor/H Eleazar odločno. Tudi čc bi bil popolnoma p1 prepričan, da se poizkus posreči, bi ven-J dar nikdar ne mogel ločiti svoje usode oiim usode mesta in templja. Tako strahopeten nisem. Sicer še nikakor nisem obunal nad 1 zmago. Rimljani so izgubili že tisoče vo « jakov. In zdaj ta smešni nastop pred mest- i nim obzidjem in pa dejstvo, da nas Tit pa Jožefu takorekoč prosi, naj se mu podamo, vse to mi da misliti in menim, da pa pravici sklepam, da Rimljan sam komaj šc resno misli na osvojitev mesta. Kdo ve, kakšna so zadnja poročila iz Rima? Ne- . mara ga sili težaven položaj njegovega, očeta Vespaziana, da opusti obleganje in pohiti s svojimi legijami v Italijo. Nekaj takega, sc mi zdi, je odsevalo iz besed iz-dajaičevih.« »Seveda, če bi mi imeli živeža vsaj n dva meseca. Tako pa veš predobro, tla ■; se niti dva tedna ne bomo mogli preživiti J s tem, kar imamo. Stotisoči romarjev* •trpe lakoto in umirajo 'kakor muhe. Cez | teden dni tudi bojevniki vsled lakote m' 4 bodo več mogli držati orožja,« ga zavrne- | Ana. »Kakor je tvoja volja, oče. Ne maram. , tc zadrževati. — Imamo siccr gori v tem- | peljskih oblokih še precejšnjo zalogo, y ^ pa k sreči ni znana niti Galilejcu niti Si-1J monu ben Giori. Ni mi na tem, da kdo | dobi od tega več ali manj. Zato povabi"1 I tebe, da ostaneš z menoj v templju in s kri- fl ješ svoje zlato. ■ Nameravam namreč v ■ najkrajšem času-preložiti svoj glavni stan ■ tjakaj in ga obenem pomnožiti s to ali o"0 osebo. — Ti nečeš? Dobro, pa pojdi! Vendar pa pomisli, da vsakega, ki hoče skrivaj zbežati, čaka križ. In kakor malo veru- jem zvijačnim Rimljanom — kar te pret-nje tiče, je gotovo popolnoma verjetna.« Oče se je zgrozil in stresel pri teh sinovih besedah. »Na križ z njim!« »Križaj ga!« te besede mu donč po ušesih in ga spominjajo na neko grozno uro. Zastonj si prizadeva jih izbiti iz spomina. Kakor očaran in smrtnobled odide, ne da bi se poslovil od sina le z eno besedico. Ob istem času, ko se oče in sin tako razgovarjata v Kajfovi hiši, stopi Tamara v Pavlinovo sobo, da ga — kakor navadno — pozdravi in kratko obišče, preden odide v dvorano zadnje večerje k nočni straži ranjencev. Pavlin je že toliko okreval, da je bil že izven nevarnosti in da je mogel jf po dnevi ostati pokonci. V hladnejših ju-I tranjih in večernih urah ga vodi Natanael po vrtu in Pavlin se igra pod staro smo-,, kvijo z golobi, ki se mu vedno zaupljivo 7 približujejo. Ravnokar sta se povrnila oba v sobo ; in sedaj se prepira z Natanaclom na pri- * jazen način, češ, da mu je danes dal pre-f malo kruhovih drobtin in zrnja za golobe. »Ah, kruhove drobtine!« pravi Nata-i nael. »jaz sam jih sedaj jem, in zrnje se I bo kmalu odtehtavalo z zlatom. Prašaj Tamaro in boš videl, da je rqs tako.« »Ali je že tako daleč prišlo v mestu?« vzklikne prestrašeno Pavlin. »Iu vidva sta tudi tako bleda in lačna, posebno ti, Natanael, in Roda toži, da jo glava boli in da ji večkrat slabo prihaja. Vi se tako » zelo postite, medtem ko jaz živini kakor . najsrečnejši ptič sredi žitnega zrnja. To ne sme biti tako. Ne, ne smem pokusiti niti grižljeja od tega, kar mi skuha Roda, zakaj vi sami ste bolj potrebni nego jaz.« t'-" »Za-te je to zdravilo. Evzebij je tako zapovedal; sicer ne moreš priti k svojim prejšnjim močem,« ga lepo zavrne Ta-| mara. »Da, ti pojej najboljše reči, dokler jih 1 le dobiš. Jaz se bom že pri sanicm vonju I napol nasitil. Ah, ljubi Bog, kako sem hre-I pcnel, da bi bil kamenjan,« vzdihuje in j tarna Natanael, ki je bil ravno v najboljši I rasti in je zato čutil podvojeno lakoto. »Se vedno si iznajdljiva otroška "lava, skoro kakor Benjamin,« se smehlja < Tamara. »Sicer pa imamo še precejšnjo i zalogo; Evzebij je namreč z denarjem, J katerega je prinesel iz Rima, ravno še v i pravem času nakupil žita. Tega seveda 'i nc smemo izdati, ker sicer nas takoj ob-^ kolijo tuji gostje. Varuj se, Natanael! V [ mestu se čuje o velikih grozodejstvih. Ni-£ komur ne izdaj, tudi če so revni ljudje, ki l si skrajno prisiljeni iščejo hrane. Vendar • so večinoma le pijani vojaki, ki nepremiš-'<< Ijeno zapravljajo živež v najhujšem času.« »O, kdor bo mene videl, mu gotovo j ne bo prišlo na misel, da bi tu iskal ži-| veža,« meni Natanael. — »Pavlin", poskusi f vendar enkrat, če moreš pomnožiti kruh! Saj vendar nisi zastonj nečak tako svetega moža in že sam napol okamenel. Naredi enkrat, kakor je naredil prerok z moko in oljem vdove v Sarepti!« »O, o! S takimi čudeži se ue smemo Šaliti,« odgovori svarilno Tamara. »Saj ni mislil nič hudega,« ga izgovarja Pavlin. »Molimo prav zaupljivo: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh,« in Gospod nas gotovo ne bo zapustil.« »Saj pa tudi delam tako vsak dan in ne samo enkrat,« se ljubeznivo odzove Natanael. »Le želel bi, da bi postala moja molitev bolj učinkujoča. Začeti hočem nekaj novega: lov na vrabce bo odslej moje opravilo. Iz tega bomo imeli dvojno korist: prvič bodo vrabci za te, Pavlin, prav dobra prikuha k suhemu kruhu in drugič nc bodo vrabci pobrali našim ljubhn golob-čkom še teh par zrnov, ki jim jih moremo še potresti. — Sicer se pa ptičem dobro godi. Lahko polete čez zidovje in Rimljane in si nasitijo lačna grla na bogato obloženih poljih, kjer jim je ljubi Bog pogrnil mizo, Ah, ko bi jaz tudi imel peruti!« »Saj ti tudi zrastejo, ko postaneš angel,« se smehlja Tamara. »To pa najbrž še ne bo tako kmalu. — Sedaj pojdi z menoj in me spremljaj v dvorano zadnje večerje. Cas je, da grem na svoje mesto. Šaloma in stara Sara sta od celodnevnega napora gotovo že trudni. Zdravstvuj, Pavlin, moli zame!« »Mir Gospodov bodi s teboj! Kako si srečna, da s tem, ko strežeš bolnikom, strežeš Zveličarju samemu, medtem, ko jaz tega ne morem.« Preden odide Tamara v dvorano zadnje večerje, vpraša v veži Natanaela, ali se res ni zmotil, da je oni ranjeni stotnik centurij Lucij. »Ne,« odgovori Natanael, »prav dobro sem ga spoznal. Konj mu je ostal na mestu mrtev; Lucija pa so potegnili izpod njega, potem je poskusil, če bi mogel stati, in nato sta ga dva vojaka prenesla v šotor. In danes, ko je govoril Jožef svoj grozovito dolgi govor, se mi zdi, da sem videl tuui Benjamina. Vendar o tem nisem popolnoma gotov. Hočem pa še nadalje paziti in če je, bom poiskal vsa sredstva in pota, da mu sporočim o nas.« Benjamin v taboru? Morda jc navsezadnje tudi njen oče tam? Ah, bi li res ne bilo mogoče, da bi on ali Lucij posredoval, da bi zamenjali Pavlina, njegovo mater in nekatere druge znance z vjetniki? (Evzebij bi gotovo vztrajal na svojem me- stu.) li, .na in ona sama?--Ven- dar sc jc v ne! v njeni duši boj, hud boj. Čemu naj žrtvuje svoje nežno življenje, čemu svoje moči nehvaležnim ranjencem in čemu naj pogine sramotno obenem z mestom prekletstva? Mar li ni njeno pravo mesto na strani Lucija, ki je sedaj kristjan in s katerim združeni se ji že naprej klanjajo leta sreče in veselja? Toda ne, vse to mora prepustiti Bogu in nikakor ne sme dopustiti, da bi jo svetni mik in blesk trgal od požrtvovalne službe, ki jo je prevzela iz ljubezni do Boga. Nikakor ne, ampak ona hoče ostati; toda drugi sc morajo rešiti. Ko Tamara z Natanaeloni ravno hoče zapustiti hišo, najde ob vratih Rodo, ki ravnokar podaja neki revni ženi nekaj kuhinjskih ostankov. »Toda nikar me ne izdajte, Mara,« pravi dekla beračici. »Vedite, da tudi' mi nismo varni življenja, če bi vedeli ljudje, da imamo le nekaj zrnov žita.« »Bog me varuj, da nikomur ne bom. izdala hiše, ki jc doslej ohranila pri življe- nju mene in moje revno dete,« pravi žena. »Moje zadnje dete! In ga bom li mogla preživiti, dokler ne prenehajo dnevi stiske •in težave? Ah, ah, kako grozni so časi!« »Časi so, kakor jih je Gospod naznanil že naprej hčeram Jeruzalemskim,« poseže vmes Tamara, ki je poznala revno ženo. »In kako se godi vaši sosedi Suzani in njenim otrokom?« »Mož je ubit, starejši sin tudi ubit, štirje otroci, med njimi tudi mala ljubka Estera, so umrli zapored lakote in bede in ko sem danes hotela pogledati k nji — bolnici, sem jo našla mrtvo na njenem ležišču, z najmanjšim otročičem na prsih. In njena stara mati je sedela zraven trupla in iz bolesti izgubila razum. Skoro se meni ! zgodi ravno tako. Srečni oni, ki nimajo , otrok! Srečni mrtvi!« »Ah, ko bi ti jaz mogla pomagati, lju-! ba Mara!« zakliče Tamara s solzami v i očeh. »Moliti hočemo, da Bog okrajša dneve stiske.« i ■ »Dolgo tako ne morejo več trajati,« ' pravi žena. »Vse hiše so polne trupel in razkošja vajeni meščani si iščejo hrane po odtokih in jarkih. Ne le postavno nečista jedila, ampak celo najgnusnejše stvari so ! jim kakor najimenitnejše slaščice. Brat iu sestra se prepirata za zadnjo skorjico ple-snivega kruha; da, celo mati utrga lastnemu otroku iz ust zadnji grižljaj. Lakota tira ljudi do nedopovedljivih zločinov.« Stime je sledila Tamara besedam žene, ki je bila iz bogate rodbine in v svojem življenju ni nikdar mislila, da bo morala kdaj prositi kruh. — S težkim srcem gre zdaj z Natanaclom proti dvorani zadnje večerje. Ves ostrmel stopa deček ob njeni strani. »Da je tako hudo, si nisem mislil,« pravi Natanael. »Nikdar več ne bom tožil vsled majhne lakote, katero moram občutiti jaz.« • ' Malo korakov stopata skupno po ulici, kar jih naenkrat vzbudi iz njunih težkih misli divje vpitje. Divjajoča drhal pri-drvi po cesti; k sreči sc rešita Tamara in njen spremljevalec za nek zidan steber. Slabooblečen starček, od množice preganjan z udarci in kamenji, teka po ulicah, si ruje brado in lase in kriči z visokim glasom: »Gorjč Jeruzalemu!« »Slaboumni Jozva ie,« reče Natanaei | Tamari. »Tako kriči že več tednov po ' ulicah in nihče mu ne more zabraniti, tudi z najhujšimi udarci ne, da ne bi klical ne-! prenehoma svoj grozoviti .gorje'. Le poslušaj, ravnokar zopet začenja!« »Glas pogube od vzhoda! Glas od i zahoda! Glas od štirih vetrov! Glas nad I Jeruzalemom in templjem! Glas nad že-! nina in nevesto! Glas čez ves narod!« tako kriči starec s kratkimi oddihljali, ob katerih se slišijo sikajoči udarci, ki padajo na njegov goli hrbet. Njegov glas gre zkozi mozeg in kosti in nadkriljujo vpitje množice. Zdaj pa pade starec sam, smrtnozadet od težkega kamna, v svoji lastni krvi na tla in zakliče: »Gorje tudi nad menoj!« (Dalje prihodnjič.) Razgled po domovini Pričujoča številka »Domoljuba« je zadnja, ki jo še dopošljemo tudi onim naročnikom, od katerih doslej še nismo prejeli naročnine. Prihodnjo številko ter naslednje pa prejmo samo tedaj, kadar nam dopošljejo zastalo naročnino. Kdor bo sto ri! svojo dolžnost takoj po sprejemu te številke, bo seveda v redu prejel tudi 3t. številko »Domoljuba«. Sestanek! slov. katol. nar. abituri-jentov bo 28. in 29. avgusta na Vrhniki Spored: V soboto dne 28. avgusta ob 4. uri popoldne: Otvoritev sestanka v »Katol. Domu«. Nato predavanja: 1. Avtoriteta in svoboda pri vzgoji. (Vertovec Al., Gorica.) 2. Kat. narodni dijak in demokratična misel. (Leskovec Iv., Kranj.) 3. Naše dijaštvo in umetnost. (Gabrovšek Fran, Ljubljana.) 4. O praktičnem krščanstvu. (Lukmau Fran, Maribor.) V nedeljo, dne 29. avgusta ob pol 8. uri zjutraj: Skupna sv. maša v cerkvi sv. Pavla. Po maši izlet v okolico. Ob 4. uri popoldan igra: Ant. Medvedov »Crnošolec«. Po igri prosta zabava na vrtu. Tovariši! Pripihljala nam je svoboda, ki smo si jo želeli dolgo vrsto let, ki se nam je že naprej smehljala in se nam še smehlja. V tej komaj porojeni svobodi se bomo ločili od srednjih šol, šli bomo v življenje, kamor se bo komu pot odprla. Toda, predno se razidemo, pohitimo še vsi, ki nas druži ista inisel, na svoj sestanek na lepo Vrhniko. To naj nam bo mejnik v študijah in ta sestanek naj nam da veselja in navdušenja za prihodnjost. Tudi tebi, slavno slovensko občinstvo, ki se zanimaš za vsak korak .katol. nar. dijaka, ki mu vedno stojiš ob strani, tudi tebi naj velja to vabilo! Tudi ti pridi, da se seznanimo in navdušimo za skupno delo krščansko, in poglej četo naraščaja, ki ima napisano na svojem praporu: »Z Bogom za narod!« Vsi dijaki, ki se nameravajo udeležiti abiturijentskega sestanka, naj to gotovo naznanijo do 15. avgusta, ako še niso storili. na naslov: Kete Janko, abiturijent p. Ajdovščina (Vipavsko), Dolenie 29 Shod K. Z. v Tomišlju 25.'t. m. V nedeljo, 25. t. m. se je vršil zelo dobro obiskan shod K. Z. v Tomišlju. Na shodu so poročali deželni poslanec dr. Zaje, živinorejski nadzornik Legvart i>n tajnik S. L. S. dr. Rožič. Prvi govornik je razpravljal o zadnjem zasedanju državnega zbora, g. Legvart je govoril o povzdigi živinoreje in prešičereje, o potrebi in koristi domačih gospodinjskih šol. Dr. Rožič je govoril o veliki potrebi in koristi kmečke gospodarske organizacije. Zborovalci so soglasno izrekli zaupanje poslancem S. L. S., zlasti pa njenemu voditelju dr. Šusteršiču. »Slovenski Dom«, novi tiskani liberalni agitator, že zabavlja črez vse: črez duhovnike, črez poslance, zlasti črez dr. Susteršiča, in laže, da se kar kadi. Ta listič piše, da naši poslanci za kmeta nič storili niso. »Slovenski Narod«, njegov oče, pa slovenskim liberalnim meščanom — svojim lahkovernim bravcem — vedno piše, pravi in zatrjuje, da naši poslanci samo za kmeta delajo. Kdo torej govori 6i resnico? — Žalostno, liberalni sinček se je izneveril svojemu očetu! — Naznanilo. Podpisani naznanja^ da bo vlak šel na Sveto Goro na Veliki Šmaren ob 11. uri iz Medvod. Poslali se bodo vožni listki preč. župnim uradom tistih krajev, iz katerih so se ljudje oglasih. Število onih, ki so se oglasili, je 3o6. Sprejme se jih tudi še več. Pri zupmh uradih se bo plačevalo. To ostane. Cena v Gorico (Sveto Goro) in Trst znaša 6 K 60 vin. tje in nazaj. Vlak se bo ustavil v Skorji Loki in v Kranju. — Preska, dne 26. julija 1909. — Brence, župnik. Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Č. g. Frančišku Zvan, kapelami pri Sv. Jakobu v Ljubljani, je radi boleh-nosti dovoljen daljši dopust. Premeščeni so čč. gg. kapelani: Frančišek Gaberšek iz Postojne za župnega upravitelja v Smi-hel pri Žužemberku; Anton Gole iz Polja v Tržič; Valentin Jeršejz Škocijana pri Dobravi v Poljane nad Škofjo Loko; Janez Klavžar iz Starega trga pri Ložu v Škocijan pri Dobravii; Vinko Kavčič iz Trebelnega v Stari trg pri-Ložu; Frančišek Zorko iz Smlednika v Košano; Josip Gostiša iz Radovljice v Smlednik; Martin Drolc iz Iga v Radovljico; Peter Natlačen iz Metlike na Ig; Friderik Rodič iz Črnomlja v Metliko; Frančišek Vovko iz Št. Vida nad Ljubljano na Vrhniko; Anton Tomelj z Bleda v Št. Vid nad Ljubljano; Alojzij Jerič iz Radeč pri Zidanem mostu v Stari trg pri Poljanah; Janko Kmet iz Boštanja v Kranjsko goro; Josip Frohlich iz Kranjske gore v Boštanj: Valentin Zupančič iz Mokronoga na Dovje; Frančišek Majdič iz Polhovega gradca na Vače; Josip Bambič iz Poljan nad Škofjo Loko v Polhov gradeč; Alojzij Kurent iz Trebniega v Krško; Janez Noč iz Št. Jan-ža v Trebnje; Janez Jaklitsch iz Črmoš-njic v Altlag; Janez Prijatelj iz Tržiča v Polje; Janez Kovač iz Altlaga in Tomaž Klinar iz Novega mesta za preiekta v zavod sv. Stanislava; Frančišek Kerhne iz Toplic k sv. Jakobu v Ljubljani; Anton Demšar iz Šmartina pri Kranju v Tonlice; Matej Koželj iz Vel. Lašč v Šmartin pri Kranju. — Nameščeni so čč. gg. semeniški duhovniki: Frančišek Skvarča v Črmoš-njicah; Leopold Perme kot kaplan v Postojni; Frančišek Žitnik v Mokronog; Frančišek Golmajer v Trnovem pri Ilirski Bistrici; Jožef Anžič v Velikih Laščah; čč. gg. novomašniki: Janez Šešck na Tre-belnem; Frančišek Zabret na Bled; Andrej Zupane v Radečah pri Zidanem mostu; Anton Cernugelj v Št. Janžu: Anton Sifrar v Senožečah. Nemški vitežki red je premestil P. Pavlina Bitnar iz Ljubljane v Podzemelj. — Kanonično umeščen je bil na župnijo Ribno č. g. Janez Kramar, do-zdaj beneficijat na Vačah. - Vpokojeni duhovnik gospod Viljem Paulus se je nastanil v Izlakah pri Zagorju. — Premeščen je č gosp. Matjia Noč od Sv. Trojice pri Trziscu v Predoslje; na novo so nameščeni čč gg. Josip Gnidovec. kot kapiteljski vikar v Novem mestu; Andrej Kopitar kot kaplan v Kočevju; Jakob Omah- na kot kaplan pri Sv. Trojici pri Tržiš™ — P. Gregor Cerar nemškega vitežkega reda pride za kaplana v Črnomelj Župnija Podbrezje je podeljena č. gosn Vene. Vondrašek, župniku v Ambrusu Župnija Goriče je podeljena č. g. Zupancu' župniku v Motniku. Regulacija Vipave je gotova stvar Proračunjena je na 1,152.000 kron. K te-' mu pripomore država 50 odstotkov, torej polovico, 30 do .35 odstotkov prispeva iie. žela in na vipavske občine pride 15 do >u odstotkov ali 172.800 kron. M adinska organizacija spodnješta. jerska se krasno razvija. Teden za tednom se prirejajo vrlo dobro obiskani mladeni-ški shodi, združeni s cerkvenimi sloves-nostmi. Mladeniški shod za Dravsko po-lje se vrši 1. avgusta pri Sv. Lovrenc«; ta dan bo drug mladeniški shod na Holmcu; pri sv. Tomažu pri Ormožu je priredila mladeniška zveza minolo nedeljo predavanje o alkoholizmu. — Šaleška mladina je zborovala 18. t. m. v Skalah pri Velenju. Govorila sta deželni poslanec dr. Vrstovšek in profesor dr. Hohnjec pred mnogoštevilnim občinstvom. Le pogumno naprej! Postopanje slovenskih državnih poslancev na Dunaju se povsod odobrava. Samo slovenskim liberalcem ni po godu možati in odločni nastop naših vrlih mož, ki so se tako krepko potegnili za pravice slovenskega ljudstva. V Trstu je bil vel:-kansk shod, na katerem je govoril državni jk poslanec dr. Rybar. Tudi on, dasi ni pii-staš S. L. S., je odobraval postopanje naših poslancev in pritrjevali so mu vsi zbn-rovalci. — V Medošali pri Kortali, v okraju poslanca dr. Laginje, so na shodu zbrani volivci izrekli popolno soglasje z dr. Šusteršičem in dr. Krekom. Ravno-tako se izjavljajo za obstrukcijo koroški in spodnještajerski Slovenci. Kranjski liberalci so to pot popolnoma osamljen!. Njihovo tozadevno početje je naravnost izdajalsko iu nesramno. Liberalni časopis »Slovenski Dom« vračajo pametni krščanski možje z veliko naglico. Ta hinavski listič ne sme najti prostora pod pošteno slovensko streho. , Kdor ga še ni vrnil, naj to nemudoma 1 stori! Nesreča na Trig avu. Na Triglavu se je ponesrečil pretekli teden učitelj Laas. Bil je star 28 let iti učitelj na Dunaju. Sel je na triglavsko pogorje v popolni turi-stovski opremi. Triglavsko pogorje mu ie bilo za izlete najpriljubljenejše. Odtrgala se je skala, na katero se je privezal m padel je 25 metrov globoko ter se ubil. Njegov spremljevalec je ostal živ, dasi poškodovan. Sestra na Triglavu ponesrečenega učitelja, gospa Julija Fink, se je bila : pripeljala v Ljubljano, da je odredila vse i potrebno glede pogreba ponesrečenega brata. Nov poštni urad. Dne 1. avgusta 190?. otvori se v Brezovici pri Ljubljani (politični okraj Ljubljana) nov poštni urad2 uradnim imenom »Brezovica pri Ljubljani«, ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter zajedno služboval kot nabiral-nica poštnohranilničnega urada. Zvezo bo imel s poštnim omrežjem po dvakratni pešpoti na dan do železniške postaje v Brezovici. Na tem poštnem uradu se Vpelje istočasno tudi služba selskega pis-monoše. Slovenski klub v Trstu. Tržaški slovenski deželni poslanci, katerih je 12, so si osnovali »Slovenski klub«. Za predsed-hika kluba je izvoljen dr. Rybar, za njegovega namestnika dr. Slavik in za tajnika pa dr. Vilfan. Kot kandidata za mestni odbor sta določena poslanca Goriup in dr. Slavik. Velik rop v sostoini cerkvi v Kopru. V noči od petka na soboto so vdrli neznani zlikovci s silo v sostolno cerkev v Kopru in jo oropali. Pred glavnim oltarjem so našli raztresene hostije, a tabernakelj je bil s silo odprt. Pokradeni so bili trije kelihi iz srebra, velik dragocen kelih iz masivnega zlata v gotiškeni slogu iz leta 1500, v vrednosti 40.000 kron, več dragocenih križev in umetniških relikvij ter 300 kron v gotovini. Vrednost vseh ukradenih predmetov znaša 60.000 kron. Veliki dragoceni kelih se je posrečilo rešiti po neki tretji osebi, ki ga je od tatov kupila. Tatovi so že pod ključem. Za župana v Št. Juriju ob južni žel. je bil soglasno izvoljen Jožef K a t a j. Živela »Slovenska kmečka zveza«! Ptuj. 1 Kako žalostno ulogo igra naš državni poslanec na Dunaju! Okoli vlade plazi in nabira orožje za boj proti svojim tovarišem poslancem! Zakaj moramo ravno mi imeti takega poslanca? Poživljamo Ploja, naj vendar odloži mandat! Popolnoma se je ločil od svojih tovarišev že preje, toda sedaj jc začel tudi javno proti njim delati s pomočjo vlade. Neljubo mu jc, da se drugi poslanci borijo proti vladi, ker prepušča bosanske kmete oderuhom; neljubo mu je, da še meja za ru-munsko živino ni odprta; neljubo mu je, da še balkanske države ne tekmujejo z našim kmetom v prodajanju pridelkov. Takega poslanca moramo mi imeti. Ni čudo, da so Ploja od vseh strani zadnji Eas naganjali, naj odloži delegacijski mandat. Tako nezaupanje prenese le Ploj! Iz Št. Petra na Krasu se nam piše: Pomenljiva slovesnost se je obhajala dne 20. t. m. v naši vasi. Desetletnico mašni-itva so praznovali pri našem g. kuratu Abramu njegovi sošolci duhovniki. Ze na predvečer slavlja je došlo 20 gg. duhovnikov. Na vse zgodaj so se pričele sv. maše v cerkvi in so se darovale skoro do desete ure. Ob 10. je daroval slovesno sv. mašo g. stolni vikar Potokar iz Ljubljane ob azistenci gg. župnikov Brajca s Trate in Debevca iz Budanj ter domačega g. kurata. Na koru je orgljal sošolec č. o. Ferdinand Zajec, latinsko mašo so peli domači pevci, katerim so pomagali du-hovniki-pevci. Po slovesni zahvalni pesmi in končani sv. maši je domači g. kurat opravil zadušile molitve za umrla gg. sošolca duhovnika Kržišnika in Bartelna, ki je umrl kot četrtoletnik. Na sestanek so došli razen dveh nujno zadržanih patrov frančiškanov vsi sošolci, namreč 25 svetnih gospodov duhovnikov in dva frančiš- kana. Med sošolci je bilo 11 župnikov, 6 profesorjev, 1 kurat, 1 župni upravitelj in 6 kaplanov. Došlo je več pismenih pozdra-' vov. Najbolj je vse navzoče razveselil brzojavni pozdrav presvitlega g. knezo-škofa,, ki je na udanostno izjavo odgovoril: »Naj vas vse blagoslovi dobri Oče nebeški, da bi še mnogo desetletij mogli uspešno delovati za obrambo in razširje-vanje Njegovega kraljestva na zemlji!« — Tudi dobro šentpetersko ljudstvo se je udeležilo v velikem številu lepe slovesnosti, ki ostane vsem navzočim v najpri-jetnejšem spominu. Ustreljen kbčilaž. Poroča se iz Višnje-gore: V nedeljo. 18. t. m., sta v Litiji najela dva okolu 50 let stara rudokopa brata Janez in Franc Vene, rodom iz Škocjana, kočijaža Andreja Zupančiča, da ju pelje v Radohovovas, kjer stanuje žena enega bratov. Med vožnjo sta iz veselja streljala in po nesreči smrtno nevarno obstre-lila kočijaža, ki so ga prepeljali nato v bolnico. Smrtna kosa. Preds. telov.. okrožja poljskega pri Ljubljani, Anton Rodč, je umrl minoli teden. Prezgodnja smrt ga je v najlepšem cvetu let pobrala. Rajni je bil vzor mladenič, ki je živel popolnoma po načelih naše organizacije, katero je globoko umeval. Bližnji odseki so se udeležili pogreba v velikem številu. Svetila mu večna luč! V Kamniku je umrla pretekli teden gospa Alojzija Z a r g i, odlična in odločna somišijenica S. L. S. Zelo izobražena, spremljala jc z velikim zanimanjem in veseljem napredek stranke po širni domovini slovenski Ob . blagoslovljenjti »Kamniškega Doma« leta 1903. je darovala društveni zastavi trak, vreden nad 400 kron. Svetila preblagi pokojni večna luč! Bog potolaži žalujočega soproga g. Ivana Zargi in otročiče! Nesreča. Iz Podljubclja se nam piše: Dne 19. julija je divjala huda ura čez Karavanke. Groinclo in bliskalo je strašno. Ravno ob času najhujše burje, to je ob 10. uri zvečer, se je vračal Oblasserjev voznik od Sv. Ane čez Ljubelj, kamor je peljal nekega gospoda. V nevihti so se najbrž splašili plašljivi konji, prevrgli voz na voznika Peternela in ga tako nesrečno vlekli seboj, da je zadavljen od deske zoper blato obležal na mestu. Konji so se nato ustavili in v največji burji mirno stali zraven svoje žrtve. Okrog pol 1. ure ponoči sta slučajno prišla mimo dijaka brata AVieser, ki sta takoj alarmirala orožništvo jn gospodarja. Ponesrečenec je star 40 jet in zapušča vdovo s štirimi otročički od 1 do 6 let. Zaupnica našim poslancem. Velikanski manifestacijski shod v »Unionu«, o katerem smo poročali v zadnij številki našega lista, je na predlog g. župana Dimnika iz Polja sprejel soglasno resolucijo: »Zborovavci, na tisoče zbrani na shodu dne 18. julija 1909, izjavljajo: Pot, ki so jo nastopili poslanci »Slovenskega kluba« v državnem zboru za edino pravo. Slovensko ljudstvo se jim zahvaljuje za sijajni zgled moške neustrašenosti in neupogljivega poguma, obenem pa iskreno pozdravlja tudi njihove zveste zaveznike, kmečke. zastopnike bratskega češkega naroda. Za svojimi poslanci stoji zvesto udano v- ioverisko ljudstvo, pripravljeno podpu cui z; Vsemi močmi njihov nese-jbični požrtvovalni boj za slovanske in Jjudske pravice do končne zmage. V Ljubljani je umrl pretečeni teden g. Ivan Pirnat, pekovski mojster, hišni posestnik ter podpredsednik Vincencijeve družbe šentpeterske. Naj počiva v miru! Moste pri Ljubjani. Zadnja občinska seja se je pečala z razširjenjem šentpeterske šole na polju. Sola bo zanaprej šestrazrednica in bo imela štiri vzporednice. Tako je predlagal krajni šolski svet in potrdil občinski svet. Ker ima šola pol-dnevni poduk, bo imelo pet razredov šolo dopoldne,' 6. razred inC*4 vzporednice pa popoldne, dokler se ne zida še ena šola, ki bo stala v dveh letih. Predovi.č je ponudil svojo hišo na Selu za šolo pod temi pogoji: Občina pripravi s potrebnim pre-' zidavanjem hišo za šolo, se zaveže imeti jhišo v najemu. 15 do 20 let, plača vsako ileto 1000 do 1200 kron najemnine in črez '15 let ostane hiša Predoviču. Tako dela moži ki pusti bobnati po »Narodu«, da je jdal zastonj za šolo svet, ki je vreden 10'' tisoč kron m še 1000 kron v gotovini! j Hvala lepa za tako naklonjenost! Ustavil ; se je temu predlogu g. Jožef Oražem, ka-I terega je podpiral g. M. Dolničar. Predlog I je padel. — Ali boste vendar spoznali Vodmatčani in Seljani in Moščanci! Če mi ! zidamo svojo šolo, jo v 15 do 20 letih izplačamo, potem Se pa naša last. Odprite vendar oči! — Več občanov. Naše izobraževalno delo. Z Blok se nam poroča. Izobraževalno društvo se je ; ustanovilo na Blokah. Udeležba je bita dobra. Potočahi so še pripeljali z zasta-. vami. Izvrstno je učinkoval prezaiiimiv govor g. kaplana Škulja. Vpisalo se je takoj 57 udov. Tudi Bioke ne bodo vedno spale. Vzbujamo se, vstajamo, gremo naprej ! Izobraževalno društvo in Orel se je ustanovil v Begunju pri Cerknici. Govoril je F. Terseglav. Pristopilo je k Orlu j 30 krepkih fantov. Na zdar! V Borovljah je imela družba sv. Cirila in Metoda 18. t. m. svoj občni zbor. Zopet so pokazali nemčurčki, koliko olike imajo. Prihrumeli so kakor divji pod vodstvom nekega Činkovica na zborovanje 1 in hoteli tam vse prostore zasesti in zbo-i iovanje na ta način zabraniti. Ker jih pa naši niso pustili na prostore, so pa začeli 1 prav po živinsko vpiti Hcil! Prišlo bi mogoče še do kaj druzega, ker ljudstvo je bilo od tega pobalinskega nastopa do skrajnosti ogorčeno, ako ne bi bili naši ljudstvo pomirili. Ko so videli ti ponem-čurjeni burši, da nič ne opravijo in ker se je kmalu na to pokazal tudi mož postave, so se spravili za hišo ter prepevali svojo protidinastično pesem »Die \Vacht am Rhein« in vpili na vse pretege. To jc trajalo dolgo časa, a naposled jim ie pa sapa zmanjkala, pa so jo odkurili proti kolodvoru. Tam so šele pokazali, kaj da znajo. Začeli so se med seboj, ker se nad Slovenci niso mogli znositi, ruvati in suvati, V vlaku so razbijali brez kazni. Heil — pakaža! Osuševanje ljubljanskega bana. C. kr. poljedelsko ministrstvo je oddalo delo za osuševanje ljubljanskega barja podjetniku Czeczo\viczku na Dunaju. V najkrajšem času se bodo pričela dela. Najprvo se bo poglobila struga Gruberjevega prekopa, ker je zatvora ob strugi IJubljanice že izgotovljena. Ko se bodo v Gruberjevem prekopu dela končala, se bo pričelo pa čistiti strugo Ljubljanice skozi mesto. Vsa dela se bodo morala končati 1. 1913. V Zatičini so imeli krščanski učitelji, zbrani v »Slomškovi zvezi«, svoj sestanek. na katerem so ustanovili podružnico S. Z. za Dolenjsko. Došlo je na shod kljub slabemu vremenu precej neustrašenih učiteljic in učiteljev ter nekaj gg. duhovnikov. Neko skrito liberalce je poslalo lažnjiv napad na zborovalce v umazani • Slovenski Narod«. Pravijo, da je dotične-ga dopistina iskati med liberalnim učitelj-stvom. Konkurenco na škodo dolžnikov je napravila »Mestna hranilnica« ljubljanska glasom sklepa občinskega sveta. Nemška .»šparkasa« je vkljub »Mestni hranilnici« zvišala obrestno mero za U odstotka, obrestna mera za dolžnike pa je ostala kakor poprej. »Mestna hranilnica« se je spustila s Kranjsko hranilnico« v tekmo in povišala obrestno mero za vloge in to tudi z velikimi lepaki naznanja. Sedaj pa pride občinski svet in s svojim sklepom razjasni ta »velikodušen čin« »Mestne hranilnice«, namreč, da bodo dolžniki »Mestne hranilnice« poplačali -to konkurenco teh dveh ljubljanskih zavodov. Gospodje si mislijo, da je pri slovenskih dolžnikih več slovenskega patrijotizma kot pa pri vložnikih »Mestne hranilnice«. To dejanje je protisocialno, pridržujemo si pa o tem še govoriti. V Ljubljani se je vršil v četrtek, dne 22. t. m. dobro obiskan shod voditeljev Marijinih družb. Na shodu smo opazili ziianega mladeniškega organizatorja g. župnika Gomilšeka iz Štajerske ter voditelja tržaške Marijine družbe g. Guština. O tem shodu prinese »13ogoljub« obširneje poročilo. Popoldne istega dne se je vršil občni zbor družbe treznosti. — Ta dan je imela občni zbor »Mlekarska zveza«. — Vršil se je pa tudi ustanovni shod deželne vinarske zadruge. Staro strelišče, v katerem se nahaja ljudska in dijaška kuhinja, je kupila obče-koristna zadruga »Ljudski dom«. V tem poslopju, ki se bo primerno popravilo, bodo imela krščanska društva ljubljanska svoje središče. O stanju želve na Ogrskem. Iz Budimpešte se poroča z dne 17. julija, da žito takole kaže: Pšenice bode 34-26 milijonov meterskih centov (I. 1908 41-42), rži 11-63 (1. 1908 1219). ječmena 14-44 (1. 1908 11-26), ovsa 12-49 (1. 1908 10 18) milijonov meterskih centov. Sočivje dobro kaže. V prvi polovici meseca julija je bilo spremenljivo, neugodno, hladno, vetrovno in večjide! deževno vreme. Povsod so tožili čez slabo vreme. Vedno deževje je oviralo žetev, če tudi so bile padavine jako ugodne za tu-ršico, peso, krompir, tobak, konopljo in vrtne sadeže. Tudi pašnikom in travnikom je ugajalo deževno vreme. 8i Vsled preobilnega dežja je plevel bujno rastel, pa tudi rja in palež sta se zelo širila. Tudi trti je obilno deževje škodovalo, pa tudi peronospora, razni črvički so se množili. Vobče vreme ni bilo ugodno. Po vsi deželi žele suhega in gorkega vremena. Proti sredi meseca se je vreme zboljšalo in se žetev pospešila. Vsled vednega deževja se je izhudila kakovost zrna, ki je bledo in velo, mesto da bi bilo jekleno in barveno. Tudi z ržjo niso nič kaj zadovoljni. Tudi ječmen je slabši, kakor so mislili. Tako se vidi, da je. vsled deževnega vremena pšenica največ trpela in je bo precej manj kakor sicer. Letina bode za pšenico manj kot srednja. Slama pše-nična je majhna. Ovsa se je sicer prijela rja, palež in mrčesi, pa ga bo precej veliko. Med žetvijo se je opazilo, da so mrčesi ozimini kakor jarini veliko škodo naredili, zlasti pa pšenici. Rja in palež sta razun rži vsakovrstnemu žitu veliko škodovala. Na Ogrskem je 63 komitatov, v 28 je pa toča več ali manj škode naredila. Leta 1906. se je na Ogrskem pridelalo 31 milijonov meterskih stotov pšenice, leta 1907. 51, leta 1908 41, letos pa le 34 milijonov; ker pa Ogrska 20 milijonov zase potrebuje, je ostane za eksport le 14 milijonov meterskih štotov; torej ni čuda, da je cena pšenici vedno visoka in ni upati kmalu nižje cene: kajti Ogrska je mero-dajna za ceno pšenice v Avstriji. Z deže e. Liberalnega sina treh zamrlih liberalnih očetov (»Notranjec«, »Belokranjec«, »Naš list«) pošiljajo liberalci tudi našim somišljenikom. Kje je doslednost! Kranjskega župana zmerjate, ker se je udeležil klerikalne otvoritve »Ljudskega doma«, sami pa hrepenite po klerikalnih kronicah. Še celo farovžem ne prizanašate, čeprav vedno vpijete: Proč s farji! Za kronice šteti bi bili dobri, kaj ne, g. Rastko? Kolikokrat je žc stari oče »Slovenski Narod« zatrjeval, da je molitev nepotrebna, najmlajši sinko »Slovenski Dom« pa tako ponižno piše: »Za nami bodo otroci naši v istem milem materinem jeziku molili za naše duše in v grobu nam bo ložje, ko bo nad gomilo kipela v nebo molitev v prelepem slovenskem jeziku«. Tako! Našli ste tudi dušo in nebo; včasih je bilo to le iznajdba farjev! Upamo, da bodo naši somišljeniki vsi kot en mož zapisali na ovitek »Slovenskega Doma« besede: » S e ne sprejme«. Tako bodo pokazali, da so dosledni v svojiii načelih, kar liberalci niso in ne bodo. 'š Grozno je toča klestila v soboto ob 5. uri pri Sv: Lovrencu v Slovenskih goricah in na Polenšaiku. Posebno je pobila kraje: Dragovič, bolje Juršince, Vinšak in ■naprej čez ves Polenšak. Strahovito je lomila šipe, strehe, drevje, debela kakor oreh in še bolj. Na drevesih ni lista, da je škoda velika v vinogradih, v sadonos-jiihjk itd. je razumljivo. Potniki pravijo, da se je pri O r m o ž u m o r a l v l a'k u s t a-viti, tako huda ura je bila. Tudi okolu Ormoža je toča pobila. Odbijala je z dreves celo pest debele veje. Opustošenje je toliko, da bo prebivalstvo na posledicah trpelo več let. Od Ormoža in Sv. Miklavža do Središča in Drave je vise uničeno. Od koruze štrlijo kvišku le gole »bilke, nekatere visoke samo še etx- deci-meter; uničena je pšenica, kar še ni bilo požete, oves in detelja je zabita popolnoma v zemljo; tu rn tam je celo odnesla zemljo s krompirja, da moli gol i'z zemlje. Sadno drevje je skoraj golo; pod njinV leži skleščeno listje z letošnjimi in lan. skimi mladikami, sadje je skoraj vse pobito; nad en dober decimeter ga je z listjem pod drevesi. Enako je trpelo tudi gozdno drevje. — Mariborska »Straža« priobčuje o tej strašni katastrofi naslednje poročilo: Lepo so kazali vinogradi po Slovenskih goricah in Halozah. Vinogradniki so se že veselili obilne trgatve, a v mah , trenutkih jim je naravna sila izpremenila ' veselje v silno žalost. V soboto popoldne \ se je po dveb zelo vročih dnevih naenkrat ' zobiačilo, pričelo je bliskati in grometi in usula se je ploha in — debela toča, ki je razpršila vse nade poljedelcev in vinogradnikov. Toča je pobila v smeri od Zerkovc pri Sv. Petru niže Maribora čez Jerčovo, Metavo, Jablance, Sv. Rupert, Sv. Lenart, Sv. Trojico, ormožki, svetinj-ski in ljutomerski okraj in, kakor čujemo, tudi Halozam ni prizanesla. Toča kakor pesti desetletnega otroka j e p o t r 1 a v s e p r i d e 1 k e , ki so ostali na njivi. Kmetje obupavajo; ne vedo, kako bodo prehranili sebe in živino. Koruza, oves in del pšenice je uničeno, da ubogi •kmet ne more dobiti niti enega zrna. Različne živali, kakor zajce, perutnino i. dr. je pobila toča po polju. Hiše, ki so z opeko krite, so vse razkrite, ker vsa opeka je potrta popadala na tla. Sadja ni ostalo niti enega na drevesu. Gorica je za par let uničena; grozdje plava po potoki h. Ta toča se je usipala brez vsakega dežja. Kaj takega tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. — Tudi po Gorenjem Štajerskem je toča v par minutah vse pobila Vse je golo. Tudi okna so razbita. Na stotine rodbin Obupuje. — Danes smo dobili še nasledne poročilo: Osebni vlak, ki prihaja iz Budimpešte, je toča dobila pri postaji Ormož. Toča je pobila na vlaku vsa okna. Potniki so se skrivali pod klopmi, da jih ni ranilo steklo. Škode je več milijonov. Abiturient Kolenc, ki se je takrat vozil na kolesu, je bil s tako silo zadet od toče, da je nezavesten padel s kolesa in se močno ranil. Mesto Ormož ■je kakor opustošeno. Vsa opeka na strehah je razbita,drevesa so gola, vse je un.-čeno. Človeku se zdi, kakor bi tu divjal amerikanski tornado. Gorenjske novice. Bohinjske novice. >g Šolska razstava na Bohinjski Bistrici. Učflteljstvo na tukajšnji trirazredni ljudski šoli priredilo je koncem letošnjega leta 'zares okusno in zanimivo razstavo ženskih ročnih del učenk, nadalje pisanih in risarskih izdelkov učencev drugega in tretjega razreda. Raizstava je trajala od 16. do 22. t. m. v šolski sobi drugega razreda. Tu so se videli krasni izdelki od pri- prostih kvačkanih vzorcev do fino vezanih preprog, blazin, prtov, prtičev dtd. Zastopano je bilo obilno praktično pletenje in šivainje. Narodna noša sploh! Neverjetno se zdi opazovalcu, da so take, rekel bi, umetne izdelke izvršile naše nadepolne mlade Bohinjke v nežnih šolskih letih. Ni čuda, v nedeljo so starši, zlasti skrbne matere, — in to brez vsake reklame, — kaj pridno obiskavale šolsko razstavo. Kako so se radovale, videč izdelke z napisi svojih otrok! Vsa zasluga za prekrasno razstavo ženskih ročnih del gre blagi učiteljici, gospici Zemljanovi. Pokazala je, da sama obvladuje to stroko popolnoma, in kar je še večjega pomena, da zna pri svojih učenkah vzbuditi veselje in zanimanje do ročnih del. Za življenje potrebnih izdelkov, pa tudi umetnih del, se priuče naše deklice v šola. Naj omenim še 'lepe preproge na vseh treh altarjih v župni cerkvi. Marsikak tujec se je o njih okusnem izdelku pohvalno izrekel. Napravile so jih tukajšnje učenke drugega in tretjega razjeda pod vodstvom, gospice učiteljice. Hvala in čast jej! — Istotako zanimivi so ne le za šolnika, ampak za vsakega prijatelja poštenega šolskega napredka spi-,sovni izdelki drugega in tretjega razreda. Zastopani so izdelki o lepopisju, spisju, računstvu in risanju. V risanju po naravi so nekateri učenci dosegli priznanja vredno veliko spretnost. Gosp. iiadučitelj M. Ilu-mek je lahko ponosen na lepe uspehe svojega truda pri šolski mladini. Šolska razstava je bila v čast učiteljstvu in naši mladini! g Letovičarji. Na Boh. Bistrici so le-tovičarji vsa stanovanja zasedli. Največ jih je iz Trsta in Gorice. Tudi Cehi so se letos že precej udomačili. — Turistika se je, odkar se je zvedrilo', oživela. Turisti in turistinje v različnih nošah prihajajo dan za dnevom iz vseh krajev občudovat lepoto naših gora. g Na Nemškem Rovtu je zamrl dnč 26. maja t. 1. najstarejši fant Jernej Rozman. Bil je 90 let star. Več kakor 15 let je hodil po hiša'11. Dokler je mogel, je rad opravljal lahka dela. Obleko so mu oskrbeli dobri ljudje, za tobak pa si je prislužil. Do zadnjega je sanjal i'n govoril o milijonih. 'g Smrt. Dnč 20. t. m. pa je umrl najstarejši mož v župniji, morda najstarejši v celem Bohinju, Gregor Soklič. Rojen je bil 6. aprila 1812; torej je bil star 97 let. Kaj rad je pripovedoval, kako se mu je godilo v mladostnih letih, ko se je skrival pred vojaško suknjo. Pomnil je in zatrjeval, da so bili oni najsrečnejši časi, ko so bile dnine v Bohinju po 10 krajcarjev. g Župna cerkev je na zunapije popravljena. Bilo je veliko dela. Okusne barve so sliki narave primerne. Delo je mnogo stalo. Sedaj čaka popravila še notranjščina. Upamo, da še letos dovršimo. g Slov. planinsko društvo bo na vrhu Črne prsti na tolminski strani zgradilo še letois, če bo le mogoče, novo planinsko kočo. - ■ Iz selške doline; g Iz gadjega gnezda. Bilo je spomladi, ko je komaj bil dobro odlezel sneg, ko se pripelje v našo občino cela dolga vrsta voz, da je bil ustavljen ves promet. In ina teh vozeh cela dolga vrsta samih polnih podov vina! Zgrozili smo se, ko smo to Videli. Kaij vse to bo moralo požreti naše ubogo, siromašno ljudstvo! Kaj bo? Čez ipar let bo v naši občini par gostilniških palač in pa kup razdejanih in podrtih koč /siromakov. In res se je začelo. Toči se ipo cele noči, mladi rod plava v vinu in Čganju, zabavlja se veri, Cerkvi in duhov-stvu, ruši se vsaka avtoriteta, domača iti javna, razlagata se »Narod« in »Svobodna Misel«. Kaj bo? V par letih bomo imeli trop mladih izmozganih starcev brez vsake vere v sebe in Boga. Ako pa 'kdo noče trobiti v ta suženjski naprednjaški rog, ali ise morda celo drzne upreti se takemu početju, ki mora zastrupiti ves prihodnji fOd, začno ga zmerjati, da je »podrepnik« in »omejen človek« in groze mu z maščevanjem in orožjem! Zob za zob, češ mi imamo spretnost in orožje. In že se je zapelo z butanjem ob vrata in z razbijanjem šip ob pol 2. popolnoči, tako, da pošten človek ni več varen imetja in žiVijenja pred temi naprednimi divjaki, ki imajo ^spretnost in orožje«, kakor se sami javno hvalijo. Menda še nismo na Turškem med divjimi Arnavti. Pravice do življenja >imamo menda prav toliko kot napredni divjaki. Mi hočemo mir, za treznost se borimo in poštenje, pa se nas zmerja z »in-jtriganti«. Zganite se torej vi, ki imate kaj ibesede in oblasti, tako ne more dalje. Menda vendar nismo še brezpravni, čeprav se hvalijo naši »naprednjaki«, da limajo zaslombo v Loki in v Kranju . . . Potem pa še čveka ta dični gojenec škofjeloških zaporov nekaj o bojkotu! Proti večini ljudstva ste se postavili, smešili ste njegovo prepričanje, češ, »ne hodim v cerkev, pa mi vseeno »klerikalci« nosijo denar . . .« Sami ste odbili ljudstvo od isebe, ono ljudstvo, od katerega ste se zredili in s katerega žulji ste si zidali hiše, izdaj pa sramotite njega, ki vam je pomagal na noge. Le tako naprej, na svetu jvsaka stvar le en čas trpi. Ljudstvo ni ,tako neumno in omejeno, kot si vi mislite. Tudi za vas še lahko pride čas, ko vam bodo pristrižene peruti in vam jasli djane malo više. Potem boste pa peli drugo pesem, sicer ne iz prepričanja, pač pa iz pogrebe in hinavstva, kajti mučenikov v vaši stranki ni. Stradati za neumna načela Jiberalne stranke nihče ne mara. Toliko ^za danes. Molčali ne bomo, kajti zastrup-iljati dušno in telesno mi slovenskega ljudstva ne pustimo. Ti pa, ljudstvo slovensko, 'zasužnjeno, zapeljano in izkoriščano, spoznaj že vendar enkrat, na kateri strani so tvoji pravi prijatelji! Iz Št. Vida. Dolgo potovanje si je za letošnje počitnice izbral profesor v zavodu gospod dr. Iv. Knific. Te dni je srečno dospei v Hamerfest, najsevernejše mesto na zemlji, odkoder poroča, da se popelje še naprej do Špicbergov, do večnega ledu, kjer sedaj nimajo nič noči. Solnce se sicer zvečer skrije za goro, toda šele okrog enajste ure, a ob 2. uri 'zjutraj se že zopet prikaže, svetlo pa ostane celo tri ure dolgo noč. Gospodu profesorju želimo na poti izdmvja, da nam bo v zimskih predavanjih ■kaj povedal o svojem potovanju1 po severnih krajih. . Spremembe. Gospod kaplan Vovko nas bo zapustil, ker gre kot prvi kaplan na Vrhniko, na njegovo mesto pride dosedanji blejski kaplan gospod Anton To-imelj. — Novega nadueitelja bomo dobili •najbrže šele v pozni jeseni, do tedaj bo imel vodstvo šole tukajšnji učitelj gospod .Viktor Mihelič. Predelavanje pokopališča se še vedno zavlačuje, ker vlada pred jesenjo ne more pričeti s ponižavanjem velike ceste. Pokopališča pa prej ne kaže predelavati, sicer bi se potrebni materija! moral od daleč dovažati, ko ga bomo pri kopanju ceste imeli kar zraven. Nova šola se bo tudi morala zidati, ,Višje oblasti iz Ljubljane pravijo, da n; smemo prav nič več čakati. Sedaj imamo poduk kar v treh poslopjih, kar iza disciplino otrok gotovo ni dobro. Tudi so vsa ,ta poslopja v precej slabem stanju. Z zidanjem nove šole torej ne bomo mogi;. in ,tudi ne smeli odlašati, ker imajo višje oblasti včasih precej trdo roko. Upamo, da bo pri šoli šlo lažje, nego pri pokopališču in pri cerkvi, ker ima šola po velikem dobrotniku Bitencu nemajhno premo-,žen;'e. Tujih delavcev v Št. Vidu in Vižmar-jih imamo sedaj 400 do 500. Zidajo se zavodi, gradi se most čez Savo in postavlja se centrala za elektrarno na Brodu. Zato se nam prav zelo zdi čudno, da še .sedaj ne dobimo prepotrebne orožniške postaje, ko je vendar županstvo z občinskim odborom že prej večkrat/prosilo za-, njo. Sedaj hodijo orožniki iz Šiške, a poredko, in 'še takrat se opravičujejo, da imajo v Šiški dovolj opraviti. Še ena velika potreba, za katero naj ,bi se tudi dregalo tako dolgo, da se nam iustreže. Naš kolodvor je v vsakem oziru ipremajhen. Čakalnica je ena sama in še ta tako mah na, da mora dvajset ljudi no-,tri že v gnječi stati. Poleg tega ima urad-ifiik, ki daje listke, izhod na progo samo skozi čakalnico in mora večkrat precej trdo stopiti, da se pririne skozi množico. Večina občinstva pa mora stati vzunaj oo-disi na vročem solncu ali pa na dežju, Naj slavno ravnateljstvo pride pogledat enkrat k jutranjim ali večernim vlakom, ko delavci odhajajo k delu oziroma se vračajo od dela iz Ljubljane, in to zlasti v slabem vremenu. V poletnem času pa je ,tudi gospode veliko tukaj; ta ima tudi rada složno na kolodvorih. Zavod iz gimnazijo naj tudi pride v poštev. Potrebno bi ,bilo na našem kolodvoru: 1. Dve čakalnici ali vsaj ena dvakrat večja, nego je sedanja, 2. za uradnika iz pisarne poseben izhod na progo, 3. 'peron s streho. Visok gost. V Št. Vidu se je nastanil za dva meseca dvorni svetnik grof Cho-.rinski, deželnega predsednika namestnik, jn ž njim tudi vsa njegova družina. Ljudska knjižnica je preteklo nedeljo popoldne po službi božji priredila domačo veselico, s 'katero smo lahko zelo zadovoljni. Prav veliko prijateljev ljudske izobrazbe je prišlo, da oddajo svoj obolus (knjižnici, o kateri se mora priznati, da iz-< .vrstno deluje. Med gosti smo zapaziti tudi zastopnike katoliškega dilaštva. katere je iknjržničin 'predsednik Štefan Erman prisrčno 'pozdravil. Nad 100 kron ima 'križnica čistega dobička, s katerim 'bo razpolagala edino le v povzdigo 'izobrazbe po-itom knjig in časopisja. Iz ljubljanske okolice. Božja pot na Dobrovi pri Ljubljani slovi že od leta 1231. Verni kristjani so prejeli na tem kraju po priprošnii prečiste Device in Matere božje Marije veiiko /čudapoliiili dobrot, Najbolj obiskujejo Marijini častilci ta kraj med Velikim in Malim Šmarnom; zato so papež Pij IX. s pismom z dne 6. avgusta 1858 ponovili in podelili za vse večne čase popoln odpustek tistim, ki resnično skesani, čisto izpovedani in •vredno obhajani pdbožno obiščejo cerkev ,v nebo vzete Matere božje na Dobrovi katerikoli dan od predvečera VeJikega Šmarna do soJnčnega zahoda Malega Šmarna. Poleg obiska cerkve mora vsak romar, ki ^e hoče udeležiti odpustka, mo-,'iti za mir, za spreobrnenje kriivovercev J t i za povišanje sv. katoliške cerkve. Ti odpustki se lahko Obrnejo tudi v korist dušam v vicah. Visok obisk. V petek, 23. julija sta obiskala dobrovsko božjo pot presvetli gospod knez in Škot dr. Ant. B. Jeglič in njegov generalni vikarij prelat Janez Fiis. Bizovikl Prvega avgusta bomo ob-Jtajali obenem s cerkvenim »žegnarijem« tudi 25-letnico gasilnega društva. Slav-nost bomo obhajali doma in ne bomo več hodili po tuj.h liberalnih in socialno-demo-kraških gostilnah na Fužine kjer je nevarnost. da bi Štajerc iz Fužin razbijal naše društvo, kakor je razbijal občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. Hrušica. V krajni šolski svet za liru-ševsko šolo je občinski odbor izvolil g. župana Franceta Korbar, Jožefa Čerina iz Bizovika in An/tona Anžiča iz Štepanje vasi. Štepanja vas. Na dan cerkvenega žegnanja so bile pri nas gostilne manj obiskane kakor druga leta. Zelo lepo znamenje je to. — Prihodnji teden začno kopati v Gruberjevem kanalu. Delavcev bo kar mrgolelo. Radovedni smo, kaj bo reklo naše polje o tih delavcih. Vodmat. Zupan bo vendar le Zakotnik iz Most. Tako so sedaj zopet raznesli v svet, ko so liberalci in socialni demokrati spoznali, da niso modro delali, ko so rekli, da bodo Zakotnika pustili na cedilu in Peklaja vohli. Popravimo to neumnost, so si mislili, da ne bo Zakotnik hud. In tako je Peklaj odstavljen od županstva. Hudo boli bratce socije in liberalce, da jim je začel »Domoljub« brati levite in naštevati njihove »lepote« pri volitvah. V »Narodu« nekdo daje spoznati, da jih je zaskelclo. Da jim bo bolje, jih pa danes polijmo še enkrat s tisto pijačo, ki sc je točila in tekla po Zakotnikovem dvorišču. Polno je bilo miz lepo pogrnjenih in tam se je srkala korajža. Silili so tudi naše k pijači, in enega so res vjeli, kar naj bo svetu dokaz, da je volila pijača. Razgrajala je pa liberalno - socialnodemokratična stranka, in naj so billi to delavci ali nedelavci. Na-pojeni so bili in plačani. To potrdijo, tudi očividci, ki so gledali te junake, potrdijo pa tudi sami »troti« ki so srkali na dvo-"rišču Zakotfiikovem ter so se pozneje ba-hali, koliko sodčkov so »udušili«. Še enkrat povdarimo: Pijača, pijača in zopet pijača. Dajal jo je pa tisti mož, ki kvari naše ljudstvo pa naših vaseh. Kako pa je bilo v volivni sobi. Pri mizi komisije je ves čas sedel Predovičev uslužbenec. Lavtar je nekaj časa sedel pri mizi poleg komisije, klicali so — menda je pomagal klicati tudi trgovec Gerjol — svoje ljudi silno glasno, druge pa tiho. Volili so celo uro brez predsednika. Kako bi se zapovedovalo, je poskušal tudi Gerjol. Zandar-merija je pa pomagala spravljati volivce z volišča, PredovičeVega tajnika, ali kaj je, pa ni videla, in so morali volivci zapustiti volišče -— nevolivec Predovičev uslužbenec je pa smel ostati in sedeti in pisati ali znarpenja delati pri mizi, pri kateri je sedela komisija.. Socialni . demo-kratje so si prizadevali, kako bi volivca kftpana •spravili z volišča — pa so se vrezali in so prosili odpuščanja. Teh dejstev ne prekliče nihče. Selo. Hudomušni ljudje govorijo, da bodo liberalci in socialni demokratje za svojega župana, ki ga bodo še-le izvolili, izprosili od vlade, da bo smel imeti svoj grb, kakor rap.i knezi. V grbu bo pa sodček za pivo, liter iti frakcij in napis: v tem znamenju! Moste. Našo vas jc doletelo izredno veselic. Domačin g. Ivan Tomažič je 2$. t. m. daroval novo sv. mašo. Iz nizke delavske rodovine se je povzpel do te časti. Krščanska družina Tomažičeva je dala v vinograd Gospodov krepkega delavca. Za to slavnost so naši fantje in dekleta prav lepo okrasili Moste z mlaji in venci. Imajo še prave misli in prave nazore. Veliko, ali vsi so bili iz katol. izobraževalnega društva, v katerem je vpisana vsa Tomažičeva družina. Socialnim demokratom so bili na potu venci in so jih ponoči nekaj raztrgali. Nam je prišel na misel rek: kjer rdečkar se potika, surovina se za njim pomika. Spomnili smo se tudi, da je bil v nedeljo Lavtarjev god, katerega so že najbrž zvečer slavili. Mislili so, da objemajo Jakcta, pa so le vence trgali. Pijača! Iz raznih krajev Gorenjske. g Iz Krope. Novi liberalni list »Slovenski Dom«, vreden naslednik rajnega »Rodoljuba«, piše, da kroparski mladeniči kar koprne po ustanovitvi Sokola. Uboga reva! Ali ima res Kroparje za tako neumne, da bodo silili v liberalizem sedaj, ko ga že povsod mečejo iz hiš! Svetujemo pa za danes tistim, ki so prišli v Kropo, da jedo kroparski in obenem klerikalni kruh, naj mirujejo in pustijo Kropo pri miru. To je naša prva beseda! g V Lomu pri Tržiču .je bil 25. t. m. prvi protialkoliolni shod. Govoril Je trži-Ški kaplan g. V. Čadež, 'ki je v besedi in isiiki dokazoval, kako opojne pijače škodujejo človeškemu telesu. Udeležilo se ga ije okoli sto Lomljanov,' častno število za itak kraj. Med njimi je bilo precej mladih •fantov in to je prav; taki, ki še nilso okuženi od strupa-aikohola, naj 'spoznajo, kako nevaren sovražnik jfc alkohol. g Komenda. Prejšni torek popoldne je na Križu treščilo v hlev posestnika J. Drešarja. Nastal je ogenj, ki je razven ■zidovja vpepelil vso domačijo. Zgoreli so; ■hiša, podi, svinjak, dvojni kozolec, gospodarsko orodje, vsa spravljena krma, žito, Obleka, pogorela je tudi sosednja kaj/.a. Živino so rešili, zgorel je velik pes, ker ga nihče ni upal odvezati. Škode je do /7000 kron. — V Mostah je preteklo soboto utonil enoleten otrok; stariši, pazite ,na otroke! — Prva številka »Slovenskega Doma«, ki je zrastel nad grobijp .treh 'liberalnih lističev, ie srečno prišla v (naše roke . Dobili smo jo vsi člani c. kr. {kmetijske družbe, ali je kar ona posodila litografira.ne naslove? Dobro, da se poznamo! Zakaj se nam vsiljuje?! Ej, »Slovenski Dom«! Ze v prvi številki gleda ^z tebe stari, grdi »Rodoljub«, kaj šele bo! (Slovenski dom ljubiti.znamo mi bolje brez ,tebe, 22 let nas to uči že vrti »Domoljub«. Bog ga živi! Liberalci saini so ga že pohvalili, da je izvrsten, čemu so tebe »Slov. bom« spravili v svet?! No, že vemo zakaj! Svetujemo ti, pojdi učit poštenega domoiju'bja slovensko liberalno gospodo, ki je tega poduka zelo potrebna. Torej z Bogom in veliko uspeha želimo! Pri nas si že opravil. Domoljubovci. g Hranilnica in posojilnica v Kranju Se je preselila Iz dosedanjih prostorov v ?>škofiji« v prvo nadstropje »Ljudskega tlonra«. ' Dolenjske novice. Iz Št. Raperta. Gospodarski shod je imel v nedeljo dr. Lampe. Pokazal je, kaj misli storiti in je že storila Slovenska Ljudska Stranka za kmečki stan. Več prihodnjič! Orj£e sc že stavijo. Do Velikega Šmarna bodo dogotovljene. Kakor sc kaže, bode to delo nekaj lepega! Amerikanci — spomnite se z darovi Št. Ruperta in ljudskega doma! Agitirajtc med znanci in prijatelji! Darovi naj se pošiljajo na- Hranilnico ali pa na kaplana Ivana Strajhar-ja. Na zdar! Darovi za dom: Gospodarič iz Bo-janke 2 K; Hribar iz Kroharjev 2 K. Bog plačaj! Opozarjamo odgovorne organe na varnost življenja ponoči po potih mimo gostiln! V nedeljo zvečer je bila nevarnost na Straži in kamenje je letelo tudi ,v. Št. Rupertu. Iz raznih krajev Dolenjske. d Na visokih Gorjancih pri Sv. Miklavžu je bila sveta maša 28. t. mes., ob 8. uri. Id Romarski shod na božji poti sv. Erazma v Soteski na Dolenjskem bode prihodnjo nedeljo, na praznik sv. Jakoba. Duhovno opravillo ob šestih iz.iutraj je prevzel gospod duhovni svetnik Ivan Podboj. Poleg tega je še sveta maša s pridigo ob desetih. d Iz Javorja pri Litiji. Dne 15. julija smo izročili materi zemlji Franceta Špec iz Les'kovca. Rajni je bil mož-poštenjak, ije Štravsu kak tepec v glavo zabil, sedaj j jo pa ponavlja na vseh shodih, kakor pa-j piga! Dejstva — tudi v Idriji n. pr. pri ob-j čini, kjer g. ravnatelj Štravs nosi:o eden . izmed največjih zvoncev, dokazujejo rav-j -no nasprotno, da znamo tako misliti, da j »marsikateremu tudi študiranemu svobodo-imislecu vroče prihaja in preseda klerikai-' na coklja! — Je pač res čudno, ml ne mislimo nič, on nas ne razume, mi pa njega | ne. Še toliko ne znamo misiiti, kaj hi on irad povedal. Na ta način seveda ni mogoče, da bi skupaj prišli z mislimi. Na sve-: tu so pač ljudje različnih talentov! Nekateri se morajo učiti leta in leta, da pridejo ' do kruhka, katerega jim vsaka baraba dan za dnem tisočkrat prežegna! Drugim zopet mila sreča dobro službo kar v klobuku • nasproti prinese. Nobene šole ni treba za to, človek lahko z dvojko kon^ tretji ljud-skošolski razred. Marsikdo pride do mastne službe, kakor slepa kura do zrnja. Kar od rovnice, pa prejme krono ravnatelj-! stva. Tako je res nekaterim ljudem že v | zibeljki prirojeno, da bodo visoke glave. -• spoštovani in visoko »gor vzeti« od viso-! kih gospodov. Tudi se dobe ljudje gotovih strank, ki so že od rojstva imunizirani proti vsaki kazni, kakor jež pred gadjini strupom. Naj delajo kar hočejo in kakor se jim zljubi, še pes jih ne povoha! — Star pregovor pa pravi: »vsak vrč enkra-; poči«. In tako mislimo mi, ki ne znamo misliti, da je ravnatelj Štravs na ravno ti-i sti drsalnici, kakor so bili njega prednik . v časti in slavi. Prvi je bil Rinaldo, drug debeli Tonče Kristan in tretji pa bo duho-' viti Herr Johann Štravs! Ali bo takrai (verjel, da znajo tudi preklicani klerikalci ' misliti? Dvomimo, ker poznamo njegovi učitelje! n Birmovanje. V soboto, 17. julija, j okoli 5. ure popoldne so pričeli naznanjati zvonovi po idrijskih cerkvah, da se bliža ■ mestu prevzvišeni g. knezoškof. Precej posestnikov je razobesilo zastave v po-| zdrav visokemu gostu. Višjega pastirja so vzprejeli telovadno društvo Orel in šolska mladina pod vodstvom učitelja Josipa Novaka. Razun gdč. Marije Gostiševe ni bilo pri vsprejemu nobene druge učiteljice. Tudi znamenje versko-nravne vzgoje na ljudskih šolah! — Presvetli knezoškof se je podal v župno cerkev počastit presv. R. T. in kmalo na to v uršulin-ski samostan, v katerem je izvršil blago-slovilne obrede v kapelici in drugih prostorih. Zvečer so napravili pevci kat. del. družbe pred župniščem g. knezoškofu lepo podoknico. V nedeljo zjutraj je šel Pre-svitli ob 9. uri dopoldne v slovesnem sprevodu v župno cerkev, tam daroval sveto mašo, imel krasno pridigo ter na to podelil okoli 700 otrokom iz bližnjih žuipnij idrijske dekanije zakrament sv. birme. Potem je bilo še mrtvaško opravilo za pro-minule idrijske župljane. Ob 3. uri popoldne se je odpeljal cerkveni knez iz Idrije proti Hotederšici. n Dobro se je zdelo vicepurgermaj-stru Hanzu Kokalju, ker se honoracijon 62 niso poklonili g. knczoškofu ob njegovem prihodu v Idrijo. Grozno nm je tudi dobro delo, da nobeden liberalec in socialni demokrat ni razobesil raz streho svoje lase zastav. To se tudi v onih hišah ni zgodilo, kjer imajo liberalci kako komando. »To jc biv vspgjejem« je vzkliknil, zadovoljno in blaženo se smehljajoč. Morda je govoril č^sto v smislu onih ljudij, ki bi morah storiti, kar je zahtevala od njih že navadna uljudnost ali prirojeni takt. Ako tega niso storili, so pač krivi čudni nazori. Abotnili |indij ie pa povsod dosti, zakaj bi ravno v Idriji manjkali? Pa naj bi bil Hanza dal sam lep zg.ed, ako je bil liberalnim gospodom in niegovemu kolegi, županu Scpe-tavcu g. knezoškof »pregmeju« m »pre-klerikalen«. To bi sc postavil, ko bi bil izpusti! izza plotu svojih zob govoranco v pozdrav visokemu gostu in mu s tem dejanjem tako čast napravil, da nikdar tega! Hanza. »faleno« je, ker niste storili! Morda bi bili celo na kosilo povabljeni v žup- nišče? , n Javna tombola. Po odhodu g. kne-zoškoia se je vršila na trgu pred cerkvijo tombola v prid društva za varstvo otrok. Dobitki so bili lepi. namen blag in radi tega ie bilo mnogo ljudstva navzočega, ki je pazljivo sledilo klicanju številk. — Gmoten izid tombole nam ni znan, o tem bodo pač vedeli povedati kaj več socialni demokrati v »Napreju«. Za vspešno prodajo listkov za tombolo pa si je stekel gotovo največ zaslug g. učitelj Avg. Sabec, kojega nesebično in neumorno delovanje v tem oziru moramo javno pripoznati. Vipavske novico. Desetletnico svojega obstoja je kaj lepo in spodbudno praznovalo dne 25. julija t. 1. izobraževalno društvo v Št. Vidu pri Vipavi. Ze na predvečer so napravili društveni pevci svojemu častnemu članu in podporniku g. župniku Janezu Demšarju podoknico. Na dan slavlja pa je bila ob 8. uri v podružni cerkvi sv. Kozina in Damijana sv. maša. katero je daroval g. župnik Demšar, ki je imel tudi krasen slavnosten govor. Stregla sta dva Orla v kroju. Pevski zbor je s svojim zares dovršenim petjem vso slovesnost jako povzdignil. Kaj spodbudno je bilo videti, ko so društveniki in društvenice — kakih 50 po števil;: -— med sv. mašo pristopili k sv. obhajilu in takorekoč v zahvalo za dosedanji razvoj društva in pa v krepilo za bodočnost sprejeli Jezusa v svoja srca. — Popoldan se je vršil društven občni zbor. na katerem so razni društven.ki predavali o dosedanjem delovanju društva. Sklenilo se je tudi poskrbeti za to, da dobi društvo svoj dom. — Dan 25. julija je bil res lep dan. ki bo ostal vsem društvenikom in društvenicam v blagem spominu. Tako sc obhajajo jubileji, mi je dejal ugleden mož, ne pa s pijančevanjem in plesom, kakor je pri liberalcih navada. Mož je ime! prav. Društveno veselico v proslavo desetletnice pa priredi izobraževalno društvo v Št. Vidu pri Vipavi na jesen, Iz Budanj. Pred dvemi leti se jc posrečilo vsled nebrržnosti naših mož dobiti nekemu majhnemu ostanku gnilega li-5= beraHzma v naši občini v roke gozdni odsek, to je gospodarstvo v skupnem gozdu naših upravičencev. Oglejmo si nekoliko gospodarstvo tega odseka! Prejšnji odseki so večinoma varovali gozd, Ker je gozd majhen in prirastek na kraških tlel-, počasen. Zato so dajali stavbeni les le vsako tretje leto in še takrat le takim upravičencem, ki so svojo potrebo tudi res dokazali. Sedanji gozdni odsek pa je dal izsekati skoro ves stavbeni les iz skupnega gozda tako, da na kako dobavo istega iz skupnega gozda skozii 25 let se misliti ni. Nekaj lesa iz skupnega gozda so oddali potom javne dražbe. Seveda so se udeležili iste tudi udje gozdnega odseka. Drugod 11. pr. pri cestnem odboru se odborniki ne smelo udeležiti dražb, kar ic edino pravilno; tukaj .pa so se je in --siienda ne v svojo škodo. Dalje je sklenil lani gozdni odsek dajati drva na takem kralju, odkoder bi se jih pač nikomur ne izplačalo domu vlačiti, popred pa se je namignilo upravičencem, da se jih bo lahko prodalo. I11 res! Na dan delitve prišel je v gozd en sam kupec in ljudje so mu za vsako ceno predajali drva. Kdo ga je povabil? Zakaj se ni obvestilo tudi drugih kupcev, da bi s'i kaj konkurirali?------ so vprašan'a, na katera gozdni cdsek noče odgovoriti. Iz katerega vzroka nc, — ve gospod načelnik. Radi tega in ker je bila menda tudi delitev nepravilna, vložili so proti takemu gospodarstvu upravičenci pritožbo na pristojno mesto, ki pa do danes še ni rešena. Najlepše pa še pride! Gozdni odsek je pred letom šele na pritisk županstva raizipoložil račun, v ikojem ni bilo nič manj ko nekaj čez 100 K napake. Mislil je, da so upravičenci taki tepčki, da niti seštevati ne znajo; saj je reke! gospod načelnik nekemu upravičencu, da je nalašč naredil neke napake, samo da bo vide1!, če ti h . . . . kaj vedo. Pa se je opekel — upravičenci znajo bolje raču-nabi cd njega! Prisilili so ga potom sod-•nije, da mora popraviti račun. Pa — ob-so'en je bil pač, razpoložen pa popravljeni iračun do danes še ni bil. Ker mora biti v kratkem razpoložen tudi letni račun, tedaj upravičenci pozor! Vprašamo pa: Ali res ni nobene pravice več. da se pusti ■takemu odseku, katerega se mora sodnij-skim potom k popravi računov prisiliti, še dalje gospodariti. Povsod drugod bi bilo to nemogoče! Zato bi skoro verjel ljudem, ki pravijo, da se hvali član gozdnega odseka, da ima svoje vinograde v goz-; du. Kaj pa če spet letos ne bo račun v re-1 du? Ne kaže druzega upravičencem ko ; nova tožba — kaj?! Upravičencem, ki so-1 glašajo z njegovim gospodarstvom, pa to-1 ie: Dokler iti človek v sili, ne ve, kaj je potreba. V času, ko boste morali les zelo drago plačevati, se bedete spominjali odseka, ki tako brezskrbno gospodari z vašim gozdom. Saj tu je prav tako, kakor če bi n. pr. vi pripeljali kakega človeka v svoj hram, pa bi začel isti točiti vaše vino ■in vas siliti: »Na, ipi:, dokler je kaj v sodu!« Gotovo bi pametni možje i'z višjih razredov sklenili z vami kompromis, da bi se gozd pravičneje razdelil, kakor ste /ga uživali; pri takem gospodarstvu pa ne bo treba kompromisa, ker ne bo imel nih- če več kaj gozda dobiti. Spametujte sc in ustavite takemu gospodarstvu — zadnji čas je Ze! »Šagra« je privabila v Podrago mnogo ljudstva. Pa tudi veselica izobraževalnega društva je bila prav dobro obiskana. /Reči moramo, da smo tnieh na isti prav lep vžitek. Burka »Za letovišče« nam je izvabila mnogo smeha, »Logarjeva Anica« pa nam je dala misliti, kam vodi slaba vzgoja Društveniki 'in društvenice so v svojih vlogah prav vrlo nastopali. Prepričali isnto se, da imajo smisel in vnemo za do-bro stvar. Čast jim! Pa tudi pevski /.bor je pokazal od zadnje vesel/ce lep napredek 'in zasluži naše popolno pr,znanje. Upamo, da nas vrlo društvo v Podragi šc ■večkrat z enakimi prireditvami razveseli, saj v Podrago radi pridemo. Iz raznih krajev Notranjske. 11 Iz Hotedršice. V nedeljo, dne 18. t. m bil je za nas vesel dan, kajti sprejeli smo prevzvišenega gospoda kuezoškofa v svojo sredo kar najbolj slovesno. Ob pol peti uri popoldne so se prevzvišeni pripeljali k nam. Zunaj pred vasjo pri slavoloku ga ie najprvo nagovoril č. g. župnik, v imenu občine ga je pozdravil cel občinski odbor, na čelu župan gospod Petkovsek. Predstavila so se vsa društva, kakor kat. slov. izobraževalno društvo, telovadni odsek Orlov, Marijina družba in tretji red, šolska mladina pod vodstvom naše priljubljene gdč. učiteljice. Zapazili smo, da učitelja ni bilo zraven šolskih otrok, kar !;i bila njegova dolžnost. Pri sokolski veselici dne 6. rožnika je bil vedno med prvimi, sedaj pri škofovemu sprejemu se pa skrije. Lep zgled. Mi pa odločno rečemo, takih učiteljev ne maramo, zapomnite si, gospod Janko. Drugi dan, v ponedeljek, so imeli prevzvišeni oIl£. uri sv. mašo in podelili nad 200 otrokom zakrament sv. birme in 11 deklet na novo sprejeli v Marijino družbo. Po končanem cerkvenem opravilu obiskali pa so še Prevzvišeni s spremstvom vseh drugih duhovnikov nase društvene prostore, tam so v precejšnjem številu članom povedali marsikaj lepega, kar bomo vedno v srcu ohranili, in za kar jim izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Pa v resnici spoštujemo svojega višjega nau-pastirja, smo že pokazali s tem, da smo sedaj v najhujšem delu tako lepo vso vas okinčali z mlaji in slavoloki. Zvečer pa ie Prcvzvišeneniu napravilo izobraževalno društvo podoknico s čarobno razsvitljavo in petjem moškega in mešanega zbora. Le prehitro je potekel čas, da smo sc morali zopet ločiti od Prevzvišenega. Bog daj, da bi se kmalu zopet videli! 11 Skupno romanje na Brezje dekliški'1 Marijinih družb iz dekanij Trnovo in Postojna se bo vršilo dne 29. in 30. avgusta. Vožnja tja in nazaj ne bo stala še 5 K ne. Natančni spored romanja in cene se naznanijo v prihodnji številki »Domoljuba«. jDekleta, oglasite se vse, da bo romanje veličastno. Vsaka družba bo imela seboj svojo zastavo. G O R I S K R. O volitvah v Št. Ferjanu piše »Slovenec« tako-le: »V ponedeljek, torek in sredo so se vršile občinske volitve v Št. Ferjanu pri Gorici. V tretjem razredu so naši somišljeniki sijajno vrgli stranko liberalno agrarnega župana Klanjščeka. V drugem in prvem razredu pa so s pomočjo volivnih nepravilnosti in razveljavljenih glasov zmagali liberalci. V drugem razredu so naši dobili 27 glasov, lib. 35. Komisija je zavrgla mnogo naših glasov. Trije naši volivci so pa ostali doma. V prvem razredu bi bila tudi zmaga naša, da ni komisija zavrgla dvoje naših pooblastil, med temi je poblastilo državnega poslanca Povšeta. V prvem razredu je volil z liberalci dobri konservativni grof Attems; tlalje voditelj na Montu baron Fabris in — dosedanji deželni poslanec S. L. S. gosp. Klančič Anton, ki je obenem še deželni odbornik. To pomeni nečuven škandal! Ljudstvo v Št. Ferjanu je ogorčeno v dno duše proti takemu postopanju moža, ki ga je ono izvolilo v deželni zbor. Ravno pri zadnjih deželnozborskih volitvah je župan Klanjšček, ki je sorodnik Kiančičev, z vso silo delal proti Klančiču. Le vztrajni agitaciji naših vrlih' Šcntferjanccv in drugih naših mož se ima zahvaliti gospod Klančič, da jc bil izvoljen. In v zahvalo za to je v sredo, 14. julija, šel v boj proti tem našim somišljenikom, ki so ga volili v de-.; žclui zbor. Ha pa ne bo izgovora, češ-:; Saj se je šlo le za osebnosti, ne za načela, bodi k sklepu pribito, da so v sredo po izidu volitev nasprotniki kričali, da »so razbili skalo sv. Petra«. Skala sv,. Petra se sicer radi šentfcrjanskih volitev-ne-'bo razbila, toda povedati smo hotel!','da so jo pomagali razbijati dobri podgorski grof, uradnik katoliškega zavoda in- katoliški I poslanec. In dobro, da je tako. Sc saj'poznamo!« — Tako, kakor piše »Slovenec«, sodijo vsi pravi in vneti somišljeniki naše ; stranke. .Ie pa tudi edino prav. da se javno obsodi tako dejanje, ki pomeni javno politično pohujšanje. Ljudje, kakor je Klančič iz Podgore, morajo za vedno izginiti iz naših vrst! Poročajo nam, da so Št. Fcrjanci proti tem turškim volitvam vložili utok. Upamo, da ne brez uspeha, ker nasilnosti so sc godile prav po turško. Da ne bo nobenega dvoma, da je g. Klančič pomagal liberalccm, povemo še, da vsi liberalni listi »Soča«, »Kmečki Glas « in »Primorec« slave to zmago. Liberalna propaganda. Liberalno društvo »Zarja« v Ložicah na Kanalskem, če-gar predsednik je anhovski učitelj Henrik Klavora, je priredilo dnč 4. julija javni ples. Ze meseca maja je to društvo skušalo prirediti eno veselico in jo je tudi v resnici priredilo. Toda tista veselica je bila tako klavorna (hočemo reči: klaver-na), da je bilo liberalcev kar sram. Sedaj pa je društvo poskusilo z zadnjim in edinim sredstvom, ki pri liberalcih še kaj izda.. Šli so in priredili javni ples v Pla-.veh. S kakšnim namenom pa je društvo »Zarja«, oziroma predsednik Klavora priredil ta ples? Prvi namen je bil 'ta, da si gospod Klavora saj za kratek čas prežene bridko žalost, ki ga teži radi izgube in ponižanja v zadnjem času. Drugi namen je bil, da saj nekoliko razvedri občinske •očete katastralne občine P'lave, s katerimi je tako častno posloval v občinskem uradu; prevelika zamišljenost in pa žalost navdaja namreč vse skuipaj, posebno pa ,očeta podžupana, ker so prišli v pokoj, ki ga niso zaslužili. (G. Klavora! Par takih imate tudi pod gorenjepoljskim zvonom. Aii teh ne prištevate več med tisto, ki so vredni vaše veleeenjene naklonjenosti?) Tretji namen veselice je bil ta, da se z dohodki saj še nekoliko poživi umirajoče dir ušivo. Mislili so si: Zdaj e najprimernejši čas; izkoristimo ga! Kmečki fantje imajo denar, ki so ga izkupili za črešnje in svilode. železničarji, financi, orožniki in uradhiki pa so prvega prejeli mesečno plačo: Ji vsi naj bi žrtvovali nekaj za to v teino zašlo društvo. In res so bili zastopani vsi ti- stanovi: uradniki,: učitelji,, .orožniki, financi in železničarji; precej jc bilo k;nečk:h fantov, največ iz gorenjih Brd, kjer še ne poznajo kršč. socialne organizacije: Oj ti ulbcga kmetska para, gle;, kaj ti nudi izobrazbe to Liberalno »Kmetijsko (?) izobraževalno (?) društvo«. Na veselico gredoč pa je gospod' ICavora opazil, v kako slabem stanu je cesta-i/. AiihovČga v Plave, .Odločil se je,' da štori društvo inalo; uslugo trpečim kmetom. Zato je po jkončattt veseliti domov gredoč kar čez noč s par tovariši popnji se dela m začel posipati' cesto med Loži© jn Aiihqv;'m~. Najprej so posipali s kaine-.' njeni, potem 'pa-'z''vstopnicam?', ki so jim i oštalc 'Od vesclice.'TOda njih" "de,!o se' jim i jfe slabo obneslo^ prav pošteno je zabav- ■, Jjal zoper tako - posipanje njihov pristaš,"; voznik,,krije driigor jutro''pripeljal" te Lo- |j žic. Vsa čast vrlilu anhovskim mladeničem, Iti, izvzemši dveh,' nihče .ni šel na I. lihi trhlcniu Liberalizmu. 'Mladeniči . spo'-1| ,znajte, kje se dela v vašo korist. Zelo pa j obžalujemo, da so pri tej liberalni veselici ; bili zastopani člani nekega našega društva 1 iz bLžine. To pa ni bilo prav! j Blagoslovitev zastave v Biljah (pri j Gorici). Take slovesnosti ni še bilo v i Biljah! Slovesen je bil sprejem došlih Orlov in drugih društev. Raz hiš so visele zastave, topiči so pokali. Došlo je okrog 50 Orlov v kroju in mnogo brez kroja. Bih so zastopani: mirenski (z zastavo), šent-ferjanski, štandrežki. goriški in podgorski Orel. Nadalje društva iz Mirna, Rupe, Orehovelj in Katol. delavsko društvo v Gorici z zastavo. Došle goste je v pesniško vznesenih besedah pozdravil č. gosp. kurat Abrain. V imenu Orlov mu je odgovarjal brat Vuk iz Mirna. Z godbo na čelu je odkorakal sprevod na slavnostni prostor in od tod v cerkev, kjer se je slovesno blagoslovila zastava biljanskega društva. Cerkveni govor je imel. č. g. C. M. Vuga, cerkveno slovesno opravilo in blagoslovitev zastave pa je blagovolil opraviti veleč. g. stolni kanonik monsignor Janez Wolf iz Gorice ob azistenci dveh pl ! co' oo. kapucinov iz Gorice. Po cerkvenem opravilu se je sprevod pomikal nazaj na slavnostni prostor. Vse je radovedno zrlu krasno novo zastavo, ki sta jo spremljali sestri iz Gorice in Mirna ter kumica vrl; gospodična Gorjanova. Lepo delo je za-| stava. Na eni strani ima sliko sv. bratov ; Ciriia in Metoda, na drugi pa sliko Ma-: tere božje. — Sledila je telovadba Orlov : proste vaje in orodna telovadba. Reč. ' moramo, da v telovadbi naši Orli napre-.! dujejo od dne do dne. Proste vaje so se iz-i vajale z vso eleganco, čeravno bi slavil?. '. prvaška godba bila lahko malo točnejše i igrala. To naj bo opomin za drugič! Gcd-; ba naj telovadcem olajša telovadbo, ne pa • jo otežkoča s slabim laktom iu igranjem. Nastopilo je okrog 40 telovadcev pri prostih vajah, pri orodni telovadb: na drog:: in bradlji pa 16. Po telovadbi se je vršil;: veselica, pri kateri so res lepo prepevali pevski zbori: domačega društva, iz Podgore, Mirna, Orehovelj in Rupe. Lahko se trdi, da vsi ti zbori stoje na precej visoki stopinji. Za zabavo je skrbelo srečkanje in šafjiva pošta. Nasprotniki so besni oC. jeze. Povsodi so čukali in izzivali. Da so vsled preobilc pijače liberalci zvečer tudi »urhali«, t. j. klicali na pomoč Urha, j;: umevno. V tem namreč obstoji še poglavitno delq goriških-liberalcev.,"Za vse poštene Bjljence pa.ostane ta dar,-v neizbrisnem skomini! Zel "'liro, da bi nova zastava ■ družila odslej vse dobvomisleče Biljence • v delu za pravo krščansko izobrazbo. Iz Temnice. V nedeljo, 11. julija, so imel/vTemnici tombolo in zraven seveda .—.p I č s. Oboje je.priredila prav v smislu svojpga 'namena »Zavarovalnica za go-v"e d o«. Ponoči so selanski fantje napadi, nekatere teniiiiške mladeniče. Rogelja Ka-rof je.dpbil v hrbet eno globoko .- rano', ki . mu je segala do pljuč. Sedaj se zdravi v '■boFnišfiici. Alojzij Pahor pa je dobil šest ran; odrezali so mu skoro nos. Ko je hudo ranjeni Rogelja'prosil'duhovnika, si nihče ni'upa! iz hiše iz strahu pred nasilnimi Serahi. Črez zid so morali od daleč priklicati gospoda", ki je dejal Rogeljo v sv. olje. Selane so drugi dan vtaknili v luknjo. — V ponedeljek, 19. julija, smo imeli pa tatove. Okradli so krčmarja Stepan-čiča. Podnevu je nekdo prišel v gostilno po kruha in ga nesel v gmajno. Ponoči pa so prišli tatovi in odnesli peršuta, kruha, mleka, kave in sladkorja. Se vidi, da tatovi niso bili brez dobrega okusa. Bili so tudi pri botegarju, a jih je pregnal pes. Tatov še niso dobili. Sodi se, da so bili egiptovski cigani. V Velikem do« (na Krasu) je bilo v nedeljo, 25. julija, živahno! Ondotnp »Kat. slov. izobraževalno društvo«' je priredilo ta dan lepo veselico, ki se je lepo izvršila. Obisk ie bil zelo dober. Govoril je pri veselici veleč. g. dr. S r e b r n i č iz Gorice o namenih društva ter je med drugim po-vdarjal, naj bo katoliško društvo za va-ščane vodivna smer, za katero naj gredo vedno in ob vsaki priliki. K o g e r e r j a. c. kr. primarija u a Dunaj u. Gdu. J. S e r r a v a 11 o v Trst u. Z Vašim izdelkom, Serravallovim kina-vinorn z železom, sem imel prav dobre izkušnje in v primernih slučajih priporočam njegovo ra!bo. Na Dunaju, 13. oktobra 1907. \\ 317 (13) Dr. K o g e r e r. hm S)r. D. JIDemšar 52-1 zdravnik — strokovnjnk ia koine botozni Ljubljana, Mestna hranilnica. 1KR| ||| Jlnrtf ffii^fse kot naravna f ^^fllleJMv'*mamiznav0da ' ^fc bolest« želodca :n mehurja najbolje priporoča. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Dunaj ?A. julija: 2, 20, 17, 25, 68. Gradec ?4. julija: 50, 22, 76, 53, 15. Dva vrtnarska vajenca sprejme takoj J. Wider, vrtnar, Ljubljana. 2031 3-1 Iščem kolarskega in kovaškega pomočnika vešča morata bit; za navadno in boljše delo. Ponudbo je naslovili na Jožaf Božič, kovaSki mojster in posestnik, Logatec. 2033 1—1 Potrebujem 207S 3-1 pri gradnji velike železniške proge proti dobri plači in naj se pismeno /glasijo pri podpisanem sario oni, ki so že delali pri vrhnji gradbi (Oberbau). - Pismene ponudbe na g. Ivan Voglcr, podjetnik v Belgradu, Zorina ul. 54. 2063 Zahvala. Podpisani se zahvaljujem vsem, ki so v bolezni obiskali drago sestro; iskreno zalivalo izrekam vsem, ki so hodili molit za dušo rajne, ko je ležalo na mrtvaškem odru; dalje bodi presrčna zahvala prečastitim duhovnim sobratom, ki so sestro spremili k zadnjemu počitku; hvala tudi g. učiteljem in organistu za lepe nagrobnice, hvala iskrena Maiijini družbi in delavskemu društvu, kteri društvi ste se udeležili v tako obilnem številu pogreba, in hvala iskrena vsem faranom, Bog povrni obilo! Preska, 22. julija 1909. Janez Brence. 2053 1-1 Haznanilo in zahvala. Na sočutna vprašanja o moji ranjki sestri Ivanki ki jo je v 26. letu njene starosti kratka bolezen iz cvetočega življenja položila na posteljo smrtnega miru, naznanjam tem potom, da je bila človeška pomoč izključena. Poklicani zdravniki so se v tem strinjali, da se v tok njene bolezni ni moglo poseči. Proti koncu so znaki pokazali vnetje možganske mrene. Zavest je bila bolnici zatemnjena skozi štiri dni, smrtni dan pa je bila čudovito jasna, in sveto popotnico je bolnica lahko prejela, dasi ni mogla zavžiti ničesar. Umrla je na dan karmelske Device, kakor je želela. Žalujem sicer ob nenadomestljivi izgubi, toda smrt je bila tako lepa in polna dokazov božje ljubezni, da tako smrt svoji dobri sestri moram privoščiti. Zgodaj je končala. pa je izpolnila veliko let. (A\odr. 4, 13.) Zahvaljujem se vsem svojim prijateljem in znancem ter vsem tovarišicam in prijateljicam ranjke sestre za sočutje in molitve v času bolezni, ob kropijenju in na zadnjem potu. Hvaležno imenujem še posebe preč. g. kanonika Sušnika, ki jo je blagoslovil na božji njivi, tovarišice Marijinih družb in katoliškega društva za delavke, sestre usiniljenke in gospode pevce. Bog povrni obilo! Ljublj-ona, 21.•julija 1909. Dr. Gregorij Pečjak. Posestvo na prodaj. V Kožarjih št. 10, pol ure od Ljubljane, se proda lepa hiša, dober sadili vrt, njive, 25 mernikov posetve, travniki in gozd. Na posestvu se lahko redi 15 glav živine. Kupi se lahko tudi samo hiša in vrt S/et pove lastnik istotam. 2044 1 — 1 Lepa hišica s 3 scM predsobo, verando in pritik 1 jaji se pod jako ugodnimi pogoji proda. Pri hiši je prostorno dvorišče in z sadnim dicvjem zasajen vrt. Natančneje se poizve v Rožni dolini št 151, cesta (V 5). •2077 (8-1) Mizarskega vajenca sprejme takoj Žagar, mizarski mojster, Dravlje pri Ljubljani. 2066 2-1 češminjevo lubje, antiko, lipovo in bezgovo cvetje, sladke koreninice, korenine in perje od beladone in malih noric (lesjaka), je-ternik, tršljik, podlesek i. t. d,, kupuje V. H. Rohrmann v Ljubljani sv. Petra cesta št, 28 in v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 37. 2068 1 Ako hočete svoje dete imeti zdravo, veselo In duševno se živahno razvijajoče, dajte mu dr. Hommel-ov Haematogen. Ne dajte si pa usiliii nobeno Izmed mnogih ponarejanj! 522 1 Zahtevajte GLAVNI CENIK zastonj in franko. Železu, pat. Ros« ura ima šest kamnov, pristen ni- kelnast okrov, ki ostane vedno bel kazalnik iz emajla, 36 lir idoča natančno na pol minute. Pristne srebrne ure K 6-50 S 3 srebrn, pokrovi . „ 9-50 Srebr. min z dvojnim pokrovom.......13* - Srebrne verižice . . . 2- -Stenske nre.....2'— Jamstvo 3 leta ali denar nazaj, zatorej 11 dni na poskušnjo. A. lim Maribor L. \ največja tovarna ur, zaloga, izvoz zlatnine in srebrnine 1837 4-1 kupuje = Makso Sever, : Ljubljana, : Resljcva cesta št.l. 1924 4-1 Herdanljeva šola vzgojevatlšdc v Gradcu Krakovska ulica 21. Prvi in najstarejši Vojaški pripravljalni zavod Tečaj za kadete s pričetkom dne 13. julija. Tečaj za enotetne prostovoljce s pričetkom dne 2. sept. Potrebna začetna omika: Nekoliko razredov srednje ali meščanske Sole■ 2030 5 -i Prospekte brezplačno. Puške! Laneasier . od K 26-— Flobertpuika . » 850 Plitole . . . „ 2 — Samnkresl . , „ 5' — Poprave ceno. iilustri-rani cenik franko. 870 F. Dušek, Oprtno 123, Češko. Kava naravnost po pošti zasebnikom, zajamčeno finega okusa. — Franko povzetje za 5 kilogram. Santos reelnofin K1238 Cubazelena, fina „ 13'So Salvador zelen . „ 14 35 Gold-Java rumen „ 14'75 Perl-kava izredno fina . . . „1475 Portoriko l.inoč. „1<>'fc6 Pamatang, veli- kozrnata . „ 19 75 Ceijlon Pl.exqui- „18 30 Nežgana. Cenik zastonj. Colonial Inip. družba 19M Reka, 133. G. 3-1 Spretnega mizarskega pomočnika sprejme Mlakar Franc, mizar v Višivku štev. 5, 1885 pošta Stari trg pri Rakeku. 3—1 Zajec & Horn tovarna umetnega kamenja Ljubljana Dunajska cesta 73. :: Podružnica na Pešati, p. Dol pri Ljubljani. ;: priporoča solidne tlakove za cerkve In veže, stopnice, podboje, grobne spomenike, cevi za kanale, umetni marmor in prevzema betonska dela po najnižjih cenah. 1827 1-1 2061 Dr. Vašek okrajni zdravi se je povrnil iz potovanja v Postojno, in bode zopet ob : navadnih urah ordiniral.: Iščem krojaškega učenca pogoji. Janko Hafner, krojač v Škofji Loki. 1989 3-1 pod ugodnimi Priložnostni nakup! Krasna 2epna ura z verižico K 3-50. 30.000 komadov huplfenih, zaradltega pošiljam l krasno 36 ur Idočo (nc i2ur) „Giorla- srebrno anker-rem.uro, švic.kolesje z lepo gravir.oklop-jem, s sekundnim kazalcem ln lepo pozlačeno ali posrebr. verižico notnaCno idoco le za K 3-50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur IdoCo anker-rem. prve vrste švic.uro s pozlac. verižico za 5 K. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razpoš. proli povzetju S. KUNE, Sdiwei2er-UI)ren-Exportliaus. 2027 KRAKOV št. 48. 1-1 Neštevilno priznanj in donaročil. — Za neugajajoče denar nazaj. Pozor! Pozor! Pozor! Ponudba samo za zasebnike in kupo-valce. Vsled preselitve trgovine v novo hišo in radi inventure prodajam po tovarniških cenah: 10.000 metrov ostankov, pristno barvnih in brez napake 40 m v dolžini 3-15 m za 1 r» K: izbrane, izdorne za 17 K. Kanafasa za posteljne prevleke, dvojnatega oksforda, cefira za bluze in srajce v modernem desinu, belo blago, platno, kreton, krizeta za suknje, modrikasto blago za predpasnike, flanel, voila in drugo, razpošilja no pov^tju Anion Marschik, tkalnica in razpošiljalnica, češka Čermna pri Nachodu, Češko. Mojim p n odjemalcem jamčim s častno besedo za trpežno 1777 blago in da jih zadovolji vsako naročilo. -l-l 1948 Prodajo se: 6—i 1 mlatilnica in 4 slamoreznice nove, vsled razprodaje prav ceno pri H. Sušniku, ZaloSka cesta. Za dobro blago ?e jamči. V proti-račun se vzame dobro vino. Ogoden nakup ostankov! 25 metrov perilnega kambrika (tiskovine) temno ali 1910 svitlo pisano: 10— 1 prve vrste 25 metrov K 12-50 (meter 50 vinarjev) druge » 25 » » 10'— » 40 pisano blago za srajce: 25 metrov prve vrste K 14'— (meter 56 vinarjev) 25 » druge » » 1150 » 46 25 » slabe » > 7'50 » 30 » 25 » močne bele kotenine K 10, meter 40 vin., se poSilja vsakemu naročniku proti poštnemu povzetju tako dolgo, da ostanki ne poidejo. Piialellia trgovina R. Miklanc, Ljubljana — Stritarjeve ulice štev. 5. tfcST KŽT Obstoj tvrdke 10 let. "»21 IfcJl Ho. mllostliiva, kaj sem rekel! Jaz vidim, Vi žarite in sem srečen nad tem! Ja, Fayeve pristne sodenske! Te odpravljajo tako energično vsako prehlajenje, da je skoro veselje biti bolan. — Milostljiva se smeje: No, veselje pač to ni. Ampak Vi imate prav in se Vam zahvaljujem zn dober svet: FageVe pristne sodenske mineralni; pastile so mi resnično dobro storile in mi ne smejo od šecftfj1 naprej nikoli*manjkati v moji prtljagi za potovanje. Fayeve pristne sodenske pastile se dobe za K 1'25 v vseli lekarnah,' drocierijah in prodajalnah mineralnih voda. Glavno zastopstvo za Kvstro-Ogrsko: W.Th. Gunizert, _Dunaj IV/I, Grosse Neugasse 17. 3431 (28) MMIUHG - FMmim - LINIE. z najnovejšimi leta ;905 In 1906 zgrajenim! velikanskimi parnlki 25.0 Oton torej Se enkrat vetji kakor do sedaj veliki pornlki z 8-12000 tonami ......3<& 26>l ■ Kolodvorske ul. Jt.TSOflhtfa' )f Llubllane vsald pende-ljek torek in četrtek v tednu. Ceno posteljno perje. 1 kg slvtga skubljenega perja K 2, polbelega K 2-80, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega )t' R alvega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od-5 kg nadalje poStnlne prosto. Dovršene postelje fcft!0« gostega jako trpežnega rdeCega, modrega, belega ali rumenega fnlet-nanklng-bjaga, 1 pernica vel, 180X1 >6 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z Iako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16; blazine K 3, K 3-50, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naroČilu od 10 K dalje. M. Berger v Dešenici St. 1011. ČcSki les. Za neugajajoCe denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o žimnlcah, odejah, prevlekah In vsem drugem F 717 posteljnem blagu zastonj in poSt.jprosto^. 52-1 fPaijtiJri iv .SkmeriJto "Materi telijo *ivbrxjM po ceni in -xa^iesl/ivo-potovali na/se obrne/e rSimonJ?i/{hieteZXa. v JQ'ubl/un£ tttolodvorske ulice2ff. Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi ■ zgstppirikit_■ Kjest dobe n kakor _miatilnic preše za sadje i. t k'i70Š -■■ ' Edjno le pri FR. STUPICA v Ljubljani,' Mar. Terezije cesta št. 11, Valvazprjev trg št. 6. , . in zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz rtaj^-boljšili tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker' se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic. Proda se pod ugodnimi pogoji in za nizko cei^o na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta št. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. 1914 (;l) se sprejme takoj pri.Andreju Keržišnikti, krojaškem mojstru v Železnikih št. 2. Plača po dogovoru. 2060 1—l Glavni dobitek 600.000 frankov v zlatij je dobil pri žrebanju turških srečk dne 1. decembra 1906 neki poročnik v Gradoth • j Žrebanje že 2. avgusta 1909. 6 vsatioletnih žrefianj ® Glavni dobitek, menjaje iKJrfMtiiži' domr?* rr."2W—' Ena sreCka v gotovini kron 183-— ali približno v Skupni glavni dobitki v } 13 vsatttsili žrebanj »'3 Prihodnjo žrebanje 2c 2. avgusta 1909. t'-itai. sre^lfšf/rdečeja križa ■ - I 'dgrska srečka rdečega križa .VfeM^Iltrtf-trenil Donibau I srbska srečka drž. tttHuič) - rj«nvr»j«ktf (caos Morz.)-VseH 5 srede skupn; v go-lovini 152 K ali približno v I Vseh C sreCh siiuiiaj v sami '33 mesečnih niirahili no KIS; 2c prvi obrok zagotovi iqralno pravico do vseh srečk ped oblastv. nadzorstvom. NaroČila z poštno nakaznico. WLedsn-ska RionjalniGa HoEiert Heitlcr, Dunaj, IV. Haiiptsirasse 20 B samo Paulanerhof Pri naročilu. 2 zavojev franko. Edina izborila priložnost za nakup za trgovce manufaktrnega blaga in za krošnjarje. Razpošilja se tudi zasebnikom 40—50 m ostanhov samo za is kron. Blago za bluze (angl. cefir) 80 cm širok, naj-. .. .novejši krasili vzorci, godnega oefirja za obleke bluze in srajce. Kanaias za posteljne prevleke, živahne barve. Oksford za moške srajce zelo trpežne kakovosti. J$riz«t za spodnja krila v temnili i n radečih " barvah. 1414 10-1 Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Dolgost ostankov 6—10 m zajamčeno brez napake, perilni in najboljše kakovosti. . Ako. ne Ugaja se denar takoj vrne in za-' Voj se vzame nefrankiran nazaj. Najmanjše naročilo 1 zavoj 40—45 m K 15-— po povzetju. Po želji se tudi sortirajo,- Tkalnica R..Horner, Nachod, Češko. Dalje ponudim prve vrste vporabno za najfinejše perilo in opreme za nevesti obeijoiio j rombnrško platno in obeljen gradi za spodnje perilo 40 m po želji sortirano za K 18-50. Ponudimo vsako poljubno množino: zarezane strešnike prve vrste zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, šamotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d. F. P. VIDIC & KOMP. LJUBLJANA. Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno. 490 I 2961 ■ Ustanovljeno 1832.-- 52-4 iznano nniboljše oljnati zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah AdolS Hauptmann, Ljubljana prva kranjska tovarna oljnatih barv, tirneža, laka in steklarskega kleja Zaloga slikarskih ln pleskar Nitih predmetov llustr. ceniki se dobe brezplačno. Dzdelane postelje Iz rdečega posteljnega inleta Prav dobro napolnjene. .Pernica ali __(blazina 180 cm dolga, 1 10 cm široka K 10- -, r.'--, 15'— in IH-—; 2m dolga, i locm Široka K u - , 10'—,18—, -r-. Zglavnik Ko cm dolg, r>8 cm Širok K :f —, i'.-.')" in i —'; OOcm dolg. 7(icm Širok K I '.o in .vo«. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugI meri. Tridelni inodroci iz 2iine za eno posteljo K27 —, boljSi K Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10'— naprej. — Zamenja ali nazajsevzameproti povrnitvi postnih stroškov. 2026 6-1 Benedikt Sachsel, Lobcs 910 pri Plznu, CeSko. Išče sc izurjen Najnižje cene pri Janezu' na Vodnikovem trgu t Priporoča se slav. občinstvu domača trgovina JANKO ŽELEZNIKHR Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega i«*blaga za moške In ženske obleke*" od riajcenejedo najfineje vrste, dnjje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO! Ta trgovina ni v nikaki zvezi z ono pri Janezu" v Llngarjevlh ulicah V Ameriko za izdelovanje mrzlega valjastega pletilnega železa proti dobri plači. Pogoj: Zadostno znanje kakega slovenskega jezika. Prijazne ponudbe pod šifro: >,Valcovano" 4473 na upravo lisla. 2081 zložna, cena in varna h 2927" Cunard Line Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Carpatliia 25. julija, Ultonia 2'1. avgusta Pannonia 7. septembra 1909. IzLiverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta) 7„ 28. avgusta, 18. sept., 16. oktobra, Mauretania 14. avgusta, 1. septembra , 25. septembra, 23. oktobra 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. ZASTONJ SISIE511H5S razpošiljava za gospodinjstvo vzorce platna, bombaža-stega damasta, Sifona za čepice, bombaževe In platnene tkanine, suknenega platna za postelje, kreasa, Sifona, perkajla. piketa, inlet- blaga, parnima ccfira. oksforda, kanafasa, barhenta. Kupite to blago, kakor-tudi brisače in kuhinjske brisače iz damasti^ namizne prte, serviete In tudi celo garnituro vseh lfllt brisač, Žepnih robcev ceneje kot povsod pri St£rek la j Machune, tkalnica platna, bombaža in damasta, Prop. 1114 Sph 77, Češko. 26-1 C. I i I NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR! Ceneno posteljno perje! 1 kg sivega skubljenega, dobrega perja 2 K; 1 kg boljšega K 2 40, pol belega K ii HO, belega 4 K, belega skubljenega K ;> 10, l kg izredno finega, snežnobelega, skubljenega K in H " • l kg sivega puha , Vlega puha to - isi prsni puh 12 K. - Pri odjemu 5 kg se posije nauku 1908 50-1* Dovršene postelje jSS,;^^,0™« belega ali rumenega nanklng-blaga, , pernica, ISOcm dolga, 116 cm široka z 2 blazinama, vsaka «0 cm dolga in 'Scnišiioka napolnjena zjakoicpim, mehkim perjem 10 K, z izredno finim polpuhom '.'0 K, z najfinejšim sivini puhom 24 K; posamezne pernice to, 12, 14 in 10 K; blazine 8, H :.0 in 4 Zaneprim. denar nazaj Zamenjava dopustna. I "o povz' od 12 K višje franko S. BENISCH v Dešenici štev. 71. Cedig. v Dešenici štev. 71, Ceniki zastonj iu franko. Naročajte »Domoljuba"! Zaradi velikanske zaloge oddajem po jako znižanih j;— cenah — ______________________________„_____ najboljše mlafilniceza ro£no rabo in na gePe,j< eisiiinice, sadne in grozdne mline, kakor sploh vse stroje. Priporočam po najnižjih cenah traverze, izvrstni cement, strešno lepenko, 2037 vodovodne cevi in naprave, pocinkano pločevino itd. 2—1 Pojasnila, ponudbe in slike dajem brezplačno z obratno pošto. -— ................. ... i^ini,''!^ ■ ,1 —* Trgovina z železnlno »Merkur". F. Fflajdif, Celle. Priznano n»j-boljšl Izdelek. Nedosežen« v kakovosti la opremi. Odlikovan z zlato kolajno. 3 letno jamst. £l. kataloga. LYRiI KOLESA - - •i Kolesarske in iportne potrebščine, nre, orožja, mnzikalije, šivalni stroji, leklene ns-njene ln Ink-snsne reči. Naiaae ar 'r **uk iah«k - Najnižje cene I Caillie prOStO od avstrijske podružnice. Zastopniki se IMe)o I Cudltl se moramo resi JX£B?"JL P'Se : Vfl» Izdelek v obCe dopads. tako solidno JCiS.mT.'. 5K.avlti.na "etovnl trg »ejLoče kolo po tako nizki ceni Ve