(Mlinit No. )) 1917, on the file at ■ M ? : ' ■ t •ur 01 Cleveland, Ohio, Hv order ot the A. S Burleson. Poetnuteter General AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "Amrrfom VlBVXt" NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI CLEVELAND. OHIO, MONDAY DECEMBER 12th 1921 LETO XXIV - VOL XXIV. V ffiNi-HHE^-T v-': i W*, v.vpK- -i: ••, ?>r Policija je aretirala 17 itrajkarjev v mestu. Mestna zbornica* še ni opustila načrta, da poravna Strajk mlekarskih razvažal-cev, V soboto popoldne ln zvečer so se Člani posebnega odbora posvetovali s člani unije. V pondeljek ob 10. zjutraj še vrše nova pogajanja, nakar se bo v pondeljek zvečer skupna zbornica posvetovala glede nadaljnih korakov, Unija razvažalcev kot kompanija se je zahvalila mestni zbornici za njen trud, da pride do poravnave, ki je pa seveda jako oddaljena, edtem pa je policija ponov-začela aretirati štrajkarje. soboto popoldne je policija aretirala sedem štrajkar-jev, ki so se vozili v velikem avtomobilu po Cedar ave. Enega izmed mož je policija odpeljala na dom obstrelje-nega policista Habrecht, 7214 flecker ave., ki je bil obstre-en pretečeni pondeljek, ko je branil nekega stavkokaza. Policist Habrecht je spoznal aretiranega kot svojega na- Jtadalca, nakar ga je po-Icija obdolžila poskušanega umora. Z njim zajedno so aretirali ostale osebe v avto-i mobilu. Kmalu potem je po-jr. lici j a aretirala nadaljnih 6 oseb, katere so tudi dobili v nekem avtomobilu blizu Telling-Belle Vernon poslopja. Po kratkem zaslišanju so bili vsi obdolženi poskušanega umora nad Frank Kirchni-kom, 3737 E. 63rd St., ki je bil obstreljen pretekli četrtek, ko so se spopadli skabi in štrajkarji z revolverji na Cedar ave. in 70. cesti. Proti polnoči v soboto pa je policija aretirala še štiri nadaljne moške, katere je obtožila istega zločina, namreč, da so skušali umoriti Clayton Harringtona, kompanijskega stražnika. V pondeljek zvečer pride pri seji mestne zbor nice zopet predlog na vrsto, da se kompaniji odvzame policijsko varstvo, i*: -■■ 0- — 18 letna Ruth Komin, 10003 Ostend ave. je bila ubita v soboto zvečer, ko sta dva avtomobila na 105? cesti trčila skupaj. V splošni zmedenosti, ki je nastala, sta oba avtomobilista pobegnila, ker avtomobili niso bili mnogo poškodovani. — Nova javna mestna dvorana, v katero so zazidali $6,300.000 je skoro neuporabna, kot so se eksperti izjavili. Novi župan Kohler je dal vso zadevo preiskati. Eksperti so izjavili, da radi slabe akustike se skoro noben govor ne bo mogel slišati v dvorani. — V pondeljek, 12. dec. ob 8. uri zvečer se vrši v veliki dvorani javne knjižnice ha St. Clair ave. in 55. cesta velik koncert, ki ga priredi orkester American Steel and Wire Co. godbe. Nastopijo kvarteti, solisti ter humoristi ter mnogo druge zabave je na programu. Vstopnin« prosta. w - Policifa je aretirala 85 starega zdravnika Dr. W. ick-a, ker je nepostavno kriminalno operiral 20 let-Ano Bogdan, 1287 E. 87. Dekle je umrlo. -JV petek zvečer bo velika iva v javnem kopališču •St. Clair ave. Izvrstna bo igrala, petje in dru-iva. Vsakdo je povab- 600 na vislicah Senator Watson trdi, da ima tozadevne dokaze. Washington, 11. dec. Pri včerajšnem zasedanju senatnega odbora, ki preiskuje ob-dolžitev, da so bili ameriški vojaki obešeni v Franciji brez preiskave, je senator Watson predložil odboru imena 100 bivših ameriških vojakov, o katerih je zahteval, da se jih pokliče v Washington, da bodo pričali pred odborom. Senatni odbor je izjavil, da bo poklical kolikor mogoče prič, da se dožene resnica ali laž omenjene trditve. Senator Watson ima baje pismo nekega bivšega vojaka, ki trdi, da ko so trans portirali en regiment ameriških vojakov na parniku v Francijo, ,da je baje poveljnik dal 14 vojakov brez vsakega vzroka pometati v morje Nadalje trdi senator Watson, da bo dokazal, da zapisnik V9jnega oddelka vlade ni pravilen, ker stoji v njem zapisano, da je bilo le enajst ameriških vojakov obsojenih na smrt, dočim so bile smrtne obsodbe mnogo bolj številne. Senator Watson je nadalje odboru pokazal sliko, na kateri so nekake vislice z vrvjo, in na vrvi nek vojak, okoli njega pa skupina častnikov. To sliko je baje vzel neki polkovnik, ki se nahaja še sedaj v armadi Zjed. držav, in sliko je dal senatorju sin dotičnega polkovnika. Kdo je ta polkovnik se ni naznanilo. Nadalje ima senator Watson pismo nekega bivšega vojaka, ki trdi, da so 600 ameriških vojakov obesili v Franciji, nadalje, da so utrujene vojake streljali, kadar niso mogli več naprej, itd. Vse to bo senatni odbor natančno preiskal. -o- — Koliko doseže resna volja za učenje, je lep vzgled 16 letna Miss Maxine Steinitz. Pred 16. meseci je prišla iz Ljubljane v Ameriko, in seveda ni znala niti besedice angleščine. Danes pa tekmuje s tu rojenimi učenci za nagrade v najlepšem spisu božičnih povesti v angleškem jeziku. Časopis "The Cleveland Plain Dealer", ki je razpisal nagrade za najboljše povesti višješolskih gojencev, priobčuje v soboto večji opis Miss Maxine Steinitz ter njeno božično povest kot vzorno. Miss Steinitz pohaja Kennard šolo, osmi razred ter je med prvimi učenkami. Njen vzgled kaže kaj se da doseči z vztrajno voljo. Miss Steinitz je nečakinja urednika tega lista. — Božična drevesa bodejo letos 25 procentov cenejša kot lansko leto. 15.000 božičnih dreves je že dospelo v Cleveland iz države Vermont. — Dr. Jugoslovan, št. 21. SDZ je izvolilo sledeče uradnike za leto 1022: Wm, Vu-icb predsednik, Anton Rosa podpreds. John Ivančič tajnik, Anton Rovan zapisnikar, Matija Matoš blagajnik, nadzorniki: John Kumše, A-lois Balant, Frank Ivančič. — Dr. Novi Dom, št. 7. Je izvolilo sledeče uradnike za leto 1022: J os. Cerjak preds. Frank Petek podpreds. Louis J. Sofran tajnik, John Market zapisnikar, Fr. Krammar Jr. blagajnik. Nadzorniki: Ignac Prelogar, Frank Le-var, Lorenc Kožel. Društveni zdravnik dr. F. J. Profit s tobakom Državni pravnik preiskuje nepostavne profite. Tudi pri tobaku, ki je nekaterim neobhodno potreben je občinstvo danes primora-no plačevati ogromne dobičke izdelovalcem smodk in svalčic. Na dan je prišlo dejstvo, da je tobak danes za 9 centov cenejši kot je pa bil leta 1915, ko so vladale normalne cene, toda kljub temu je danes tobačni izdelek, to je, cigare, cigarete, tobak za pipe in žvečenje do 150 procentov dražji kot pa leta 1915. To je prišlo na dan, ko je The Weideman - Fries Co. v Cle-velandu vložila tožbo za $400. 000 odškodnine, ker ji prodajalci tobaka niso hoteli prodati tobaka. Omenjena kompanija ni mogla kupiti tobaka, ker ga je ceneje prodajala kot druge kompanije, ki su Weideman - Fries kompanijo raditega zatožile pri velepro-dajalcih, ki odslej niso hoteli več prodati tobaka Weideman - Fries kompaniji. Državni pravnik Stanton je raditega upeljal obširno preiskavo, da dožene, če obstoji zarota med elevelandskimi veleprodajalci tobaka, da umetnim potom držijo cene tobaku kvišku, dočim je dokazano, da farmarji dobivajo danes za tobak mnogo manj kot pa pred vojno; ko so se prodajale dobre smodke za 5 centov, dočim danes niti 10 centov smodke niso toliko vredne kot prej petcentne. Ako državni pravnik dožene, da obstoji zarota za umetno zvišanje cen, tedaj bo izročil zadevo veliki poroti, ki bo obtožila 14» elevelandskih kom-panij, ki se pečajo s tobačno^ trgovino. Kompahije, ki so obtožene, da so umetno drža-val cene kvišku, se sedaj izgovarjajo, da so, to delale raditega, da so "pomagale" malim trgovcem. Ako mali prodajalec tobaka nekoliko dražje prodaja, lahko shaja, ako pa ima! majhen dobiček, mora zapreti. Seveda je to prazen izgovor, ker dotične kompanije ne povedo, kako ogromne denarje so zaslužile s tem, da so držale cene umetnim potom kvišku. -o- — Mesto je dalo razglasiti, da potrebuje 50 barvarjev in slikarjev za barvanje nove mestne dvorane. Oglasilo se jih je par tisoč, tako da je bil urad direktorja Thomasa preplavljen. Konečno se je odločilo, da vsakdo, ki bo na delo sprejet, mora prinesti priporočilo od Councilmana ter mora biti državljan. Vendar jih imajo že vseh 50 izbranih. — Kakih 100 demokratičnih uslužbencev na novi sodniji bo ob novem letu zgubilo svoje službe. County komisar- Kohler, bodoči župan, je sicer proti temu, da bi se uradnike odpustilo iz službe samo raditega, ker so druge nolitične stranke, toda sam Kohler ni mogel opraviti ničesar', ker je imel proti sebi dva druga komisarja, ki sta glasovala za odslovitev demokratov. — Prihodnja obravnava proti plinovi družbi, ker računa previsoke cene, se bo vršila šele 21. decembra. Pri sedaj-ni obravnavi je kompanija trdila, da ne dela nobenega dobička — V Clevelandu se je organizirala neodvisna republikanska stranka. a zveza. Francija, Anglija, Amerika, Japonska v njej. Washington, 10. dec. V prr-hodnjih par dnevih bo razo-roževalna konferenca, ki se sedaj vrši v Washingtonu podvzela odločilne korake. Velika četverozveza, pri kateri so Japonska, Anglija, Francija in Zjedinjene države sprejmejo pogodbo, od katere bo odvisna bodočnost Kitajske in usoda Vzhodnega vprašanja. Pogodba je že gotova, toda jo skrivajo še pred javnostjo, dokler ne pride dovoljenje iz Tokia, glavnega mesta Japonske, da se sme priobčiti. Ameriški delegat je razoroževalne konference sicer niso podali nobenega tozadevnega pojasnila javnosti, toda francoski, angleški in japonski delegatje zatrjujejo, da je pogodba kolikor toliko že sprejeta, in da je glavno delo razoroževalne konference končano. Japonska je spre jela 5: 5: 3 razmerje vojnih ladij, katere so ji dovoljene obdržati. Položaj Zjedinjenih držav kot Japonske ostane isti kot sedaj, kar se tiče Pacifika. Tekom 10 dni se pričakuje v Washington angleškega ministerskega predsednika, vendar glavno delo konference je odpravljeno. Kot je bilo pričakovati, bo odnesla Kitajska flfttt iz ft konference skrajno nezadovoljnost. Njeni narodni upi se niso uresničili, in prejko-slej ostane Kitajska še nadalje izkoriščevalno orodje v rokah Japonske. V tem pogledu je razoroževalna konferenca popolnoma zanemarila svojo dolžnost. V soboto se je konečno uradno proglasila nova ameriško- japonska- angleška -francoska zveza. Pravila te zveze pravijo, da vsaka izmed teh Štirih velesil se bo najprvo posvetovala z ostalimi tremi velesilami, predno ukrene kak korak na Daljnem yzhodu, ali predno začne s sovražnostmi. — $100.000 je plačalo mesto v dveh letih za vzdržanje starega mostu, ki veže zapad-no stran mesta z vzhodno stranjo. To je skrajna potrata denarja, ker skoro noben avtomobil, Še manj pa potniki, ne rabijo starega mostu, ki je v napol razvalinah. Le tupasem se zaleti preko mostu kak tovorni truck. Leta 1919 je mesto ukazalo most podreti, toda pri tem je naletelo na tožbo, ki se še sedaj vleče po sodnijah. Vzdrževanje mostu velja v dveh letih $100.000, tožba $12.500, skupaj $112.500 za most, ki je brez pomena. Potem pa vprašate, kam gre denar, ki ga plačujete za davke. — Dr. Slovenski Sokol je na svojem občnem zborovanju pretekli petek sklenilo, da se pošlje m3teri pok. Sokola Vinko Pristov svoto $10, ker se je obrnila na društvo s prošnjo, da se nahaja v veliki potrebi. Br. Pristov je bil navdušen in izvrsten telovadec, in bi ga društvo danes prav rabilo za vzgojo Sokol-stva. Ako hoče kdo še kaj darovati, sprejema darove Mrs. Mary Kogoj, naslov 6508 Edna ave. Cleveland, O. — Max Gill in Henry Silk sta bila v soboto obsojena vsak na $200 kazni, ker sta orevažaia v avtomobilu 450 Nesporazum Ircev Voditelji naroda se ločijo v dve stranki. Dublin, 10. dec. V sredo, 14. dec. se vrši javna seja irskega parlamenta, kjer se bo vršila generalna debata, ali naj se podpišejo mirovni pogoji, katere so sklenili zastopniki irskega naroda z Anglijo. Eaniun de Valera, načelnik vsega irskega gibanja za svobodo, se je izjavil, da on mirovnih pogojev ne bo mogel priporočiti irskemu parlamentu za odobritev. Medtem so se pa že sprli irski voditelji naroda sami medse-boj. Vojni in notranji minister držita z de Valero, dočim je Arthur Griffith, načelnik odbora, ki se je pogajal z Anglijo glede irske svobode, izjavil: Prepričan sem, da pogodba, ki smo jo podpisali z Anglijo, je podlaga za mir in prijateljstvo obeh narodov. Pogodba pomenja konec stoletnega sovraštva. Eamon de Valera pa je izdal manifest na irski narod, v katerem pov-darja, da ne vidi v pogodbi nobene svobode za irski narod. Velika odločilna ura za irski narod še ni prišla, toda de Valera prosi, da se narod mirno obnaša in skuša doseči vse, kar misli, da je koristno zanj, ustavnim potom. Iz angleških ječ odpuščajo sedaj zaprte Irce. 1500 jih je bilo včeraj izpuščenih na svobodo. Skoro vsi so zadovoljni z novo mirovno pogodbo. Kakor hitro je pogodba od irskega parlamenta odobrena, potegnejo Angleži svojo armado iz Irske domov. Videti pa je, da na Irskem še ne bo miru, kjer je mnogo skrajno radikalnih elementov, ki zahtevajo absolutno samostojnost in nobenih stikov z Anglijo. -o- — V petek /.večer je imel Slovenski Sokol svoje letno zborovanje, pri katerem je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1922: Starosta John Pollock, podstarosta John Marn, tajnik Frank Hudovernik, blagajnik Frank Jerich. Nadzorniki: Karol Rogel, Frank Sober in John Marinček. Zastavonoša Louis Košnik, zdravnik dr. F. J. Kern. Zastopnik za prodajo delnic SND: John Marn. — Kljub štrajku klavniških delavcev v Chicagi in drugod, pa je Ceveland dobro preskrbljen s svinjskim mesom. V petek so pripeljali 4000 ščeti-narjev v mesto. Toda cene se pa vseeno dvigajo. — Naš sedajni elevelandski župan, Mr. Fitzgerald, se je vrnil v Cleveland po daljšem potovanju. Z njim je prišla novica, da bo takoj po novem letu, ko preneha biti' župan, dobil boljšo službo v Washingtonu v uradu generalnega pravnika Zjed. držav. —Dr. Slovenija je izvolilo sledeče uradnike za leto 1922: Preds. Louis Tomšič, podpreds. John Perušek, tajnik John Genn, rač. tajnik Frank Kočevar, blagajnik John Forfuna. — Dr. Kras, št. 8. SDZ je iz-volilo sledeče uradnike za leto 1922: Fr. Rayer predsednik, M. Lah podpredsednik, J. Glavič tajnik, J. Terček zapisnikar, Mary Raddell blagajnica. Nadzorniki: J. Menart, A. Fidel, A. Pucel. Zdravnik je dr. F. J. Kern. — Cena Liberty bondom je: Prvi $97.36. drugI $07.06, $97.62, četrti $97.36, Strupeni plini. Njih raba v vojni se mora odpraviti. Washington, 10. dec. Ameriški delegatje pri razorože-valni konferenci so na vče-rajšni seji zahtevali, da se v bodočih vojnah odpravi uporaba strupenih plinov. Ta načrt je sprožil v javnost sam general Pershing, vrhovni poveljnik ameriške armade v Franciji tekom svetovne vojne. Kljub temu pa se s tem predlogom ne strinjajo vsi višji častniki ameriške armade. Slednji so naziranja, da se mora strupene pline soditi e-nako kot vsako drugo vojno sredstvo ali orožje. Boj proti struplenim plinom se je že začel, odkar je bilo podpisano premirje. Amerikanci se tekom vojne niso posluževali v nobeni znatni meri tega orožja, toda razvijanje teh plinov in njih uporabo so vselej pozorno zasledovali. Glavna opozicija proti uporabi teh plinov obstoji v tem, da trdi generalni štab, da kadar se spustijo ti plini v naravi, da jih veter mnogokrat zanese tudi drugam kot tja, kamor so namenjeni, in da raditega trpi največkrat po nedolžnem civilno prebivalstvo. Dočim se vojaki lahko varujejo strupenih plinov z maskami, pa nima civilno prebivalstvo nobene obrambe Medtem pa je javna tajnost, da odkar je bila končana svetovna vojna, da so vojaške oblasti pogodile mnogo novih vojnih sredstev, in da ima danes tudi ameriška armada mnogo še hujših vojnih sredstev, kot so jih rabili v svetovni vojni. — Nevarnost preti, da zgubi država Ohio naravni plin. Ta plin prihaja v Ohio po ceveh iz West Virginije. Država West Virginia pa je naredila postavo, glasom katere mora ostati ves naravni plin v državi in se ne sme pošiljati izven države. Proti tej postavi pa se je pritožila država Ohio, in tožba je bila sedaj končana na najvišji sodniji v Washingtonu, toda razsodba bo oddana šele v nekaj tednih. Štiri milijone oseb v Ohio bo prizadetih, ako se potrdi postava države West Virginije. — H. E. Gresham, 12 let angleški konzul v Clevelan-du, se je odpovedal svojemu uradu. — Ceste v okolici Cleve-landa bodejo prihodnje leto jako zboljšaue in povečane. V poštev pride glavna pot v Akron, Wooster Rd. in Lake Road. Poprave bodo veljale skoro dva milijona dolarjev. DRUŽINSKA TRAGEDIJA V DETROITU. Detroit, Mich. 9. dec. Mihael Simak se je včeraj prepiral s svojo ženo, nakar je zgrabil revolver ter ustrelil svojo ženo. Takoj potem je sam sebi pognal krogljo v glavo. Trije mali otroci družine so ves prizor gledali ter videli, kako je oče mater ustrelil, pozneje pa sam sebe ustrelil. Ker so bila vrata stanovanja zaprta, otroci niso mogli ven in so morali ostati celo noč pri mrtvih truplih svojih starišev. Otroci so stari 4,6 in 10 let. Zjutraj je pri-Sel neki border z dela in je moral Spor med delavci Premogarji ne poslušajo svojih voditeljev. Springfield, 111., 10. dec. Velik spor je nastal v notranjih vrstah organiziranih a-meriških premogarjev. Rabu-ko je začel Aleksander Ho-wat, predsednik unijskih pre-mogarskih delavcev, ki ni hotel oddati povelja, da se premogarji v Kansasu vrnejo na delo, kakor je zahteval glavni urad unijskih premogarjev. Spor se je razširil sedaj na državo Illinois, kjer se je predsednik illinoiskih unijskih premogarjev postavil na stran Howatta, in nikakor neče spolnovati povelj, danih v glavnem uradu organiziranih premogarjev. John L. Lewis, glavni predsednik unijskih premogarjev, je za-povedal premogarjem v Illi-noisu, da ne smejo pobirati prispevkov za štrajkujoče premogarje v Kansasu. Predsednik illinoiških premogarjev, Frank Farrington, pa se je uprl temu povelju in izdal manifest na premogarje v Illinoisu, naj po vseh močeh podpirajo premogarje v Kansasu, brez ozira kaj reče glavni urad premogarske unije, Tako se cepi disciplina v lastnih delavskih vrstah, in ni čuda, da imajo delavski nasprotniki moč nad delavci, ker se sami ne zna)o zjedini-ti. Glavni urad premogarske unije naznanja, da štrajka korita j 1000 premogarjev v Kansasu, in da so ostali se podali na delo. Socialistično časopisje hujska proti glavnemu odboru premogarske delavske organizacije, dočim American Federation of Labor želi, da se spor zlepa poravna ln se premogarji pokorijo svojemu vodstvu. ŠTRAJK KLAVNIŠKIH USLUŽBENCEV. Chicago, 10. dec. Lastniki klavnice Armour Co. so se izjavili, da se ne bodo pogajali z delavci glede poravnave štrajka. Lastniki klavnic trdijo, da so se z zastopniki delacev zjedinili glede plač, in ako delavci ne priznajo kar so njih postavni zastopniki sklenili, da potem se nehajo vsa pogajanja. 80 procentov mesarskih uslužbencev se nahaja na delu, in če ostalih 2 Oproeentov neče delati, je to njih stvar, se je izjavil generalni poslovodja Armour Co., ko je dobil od vlade ponudbo, da se štrajk poravna. SLEPI BODO VIDELI. Berlin, 10, dec. Tu se nahaja neki dijak medicinske fakultete, Theodore Koppa-ny, ki trdi, da zamore slepcem dati pogled s tem, da jim vcepi živalske oči. Kop-pany je baje naredil že več poskusov pri živalih, ki so se dobro obnesli. — Permiti za selitev vina se ne dobijo v Clevelandu, pač pa v Columbusu. — Cena jugoslovanski kroni napreduje. POZOR ČLANI POZOR! Dr. Slovenec, št 1. S.D. Z. Poživlja se vse dane tega društva, da se vdeleže fevan-redne seje, ki se vrši v petek, 16. dec. točno ob 7:30 zve v S. N. Domu, soba št 1. Vzrok je, ker se je novo voljeni tajnik "AMERIŠKA DOMOVINA" -WAN HOME> Za Ameriko £a Evropo (NIN Ai Z« Cleveland po poiti Posamezna Številk« • Vu piflma, dopisi in denar naj m poillja na '•IIP Si. Clair A?e. N. E. Cleveland, Ohio Domovin** Tol. Coy. PHiilw Iti IAMBS DEBKVEC. Publisher LOUIS I PIMC ISSUE« UCNi)AT, WEDNESDAY AND FRIDAY Read by 23.000 Slovenians io the City of Cleveland and elsewhere Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only Erueici! «« fctruUti-L *«; under tri* fitter January itn llrt'tf. •i (Kstrl; ird, IP?* at ok u>o»i •Jiiioe it No. 144. Mon. Dec. 12th 1921 fr< Priznanje greha. Bivši italijanski ministerski predsednik Francesco Nit ti je pred kratkim spisal knjigo, kateri je dal naslov: "Evro pa brez miru". Vsa vsebina knjige se da povedati v sledečih besedah: Zavezniki so dobili zmago v vojni, toda zgubili so mir. Zgubili so ga, ker so pri sklepanju miru daleč proč Sli od ciljev in programov, o katerih so tekom vojne kričali da se borijo. Pisatelj pravi, da ne misli nikomur posebej očitati teh dejstev, vendar se ne more premagati, da ne bi s prstom kazal na Franciio, ki je za ta neuspeh zaveznikov v prvi vrsti odgovorna. Nitti piše: Nemčija je zlomljena, toda zmaga je odvzela Francij njeno najboljše ime, to je, ime demokratične države. Vse prave demokracije sveta zro danes na Francijo z nezaupanjem. Napram Nemčiji je Francija opustila svoje principe, na katere se je vedno pozivala, a v politiki napram Rusijt se da voditi izključno od bankirskih interesov. In Francija je vznemirjena, ker njeno prebivalstvo pada. Medtem pa se Anglija vsak dan bolj oddaljuje od kontinentalne Evrope, Amerika se pa vrača k Monroevi doktrini. Danes je edina rešitev v tem, da najde svet pota solidarnost'. Ko opisuje današnji gospodarski položaj, v katerem se Evropa nahaja, stavi Nitti v svoji knjigi nekaj predlogov glede zboljšanja splošnih razmer, izmed katerih so najbolj važni sledeči: Reparacijska komisija zaveznikov bi se morala nemudoma prekiniti in revidirati člene 5. in 10 Lige Narodov, namreč, da se v Ligo Narodov pripustijo tudi premagani narodi. Polnomoč reparacijske komisije naj preide na Ligo Narodov. Mirovni pogoji se morajo nemudoma revidirati. Mirovni pogoji so taki, da z njimi niti cn sam narod ni zadovoljen. Ogromne vojne odškodnine, ki so bile naložene Nemčiji in premaganim državam, se morajo zbrisati. Kako morejo zavezniki pričakovati od Nemčije denarja, ko stoji Nemčija neposredno pred finančnim krahom. Le Zjedinje-ne države imajo kredit, dočim so finance vseh drugih držav pod ničlo. Anglija je dvakrat toliko drugim posodila kolikor sama dolguje. Francija in Italija nimajo sploh kredita ne, pač pa so le dolžnice. Nitti predlaga sledečo rešitev finančnega vprašanja: Odpoklicati morajo zavezniki nemudoma vse okupacijske čete v Nemčiji. Te čete veljajo Nemčijo letno 25.000 milijonov mark, in veljale bodo skoro še enkrat toliko, ker pada vrednost marke. Ako se Nemčiji vzame to breme in ukinejo razne kontrolne, razoroževalrie in reparacijske komisije zaveznikov, ki danes rogovolijo po Nemčiji na račun Nemcev, tedaj bi se lahko dobilo, v doglednem času od Nemčije 60.000 milijonov mark prave vojne odškodnine. To se preračuna sledeče: 20.000 milijonov je Nemčija že plačala s kolonijami, trgovskimi parni-ki, kablji, kreditom, itd. Dvajset tisoč milijonov naj Nemčija plača zaveznikom v blagu, posebno v premogu. Po tem bi ostalo še 20.000 milijonov mark, katere bi Nemčija lahko plačala. Medsebojni zavezniški dolgovi bi se morali odpisati, zlasti, ker so zavezniki eden drugemu dolžni. Odpiše naj se ta dolg, ki se itak nikdar ne bo mogel plačati, a denar naj se uporabi v koristne splošne svrhe. Potrebno je tudi, da zavezniki urede svoje razmere z Rusijo. Tu je zopet velika zapreka baš v Francija. Francija zahteva, da predno začne občevati z Rusijo, mora slednja garantirati spoštovanje mednarodnih postav ter garantirati izplačilo dolgov iz časov še pred vojno. V tem je Francija skoro nasilna. Anglija ni imela nikdar teh idej. Vsa Evropa bo razpadla v razvaline, ako se ne dobijo življenske vezi, ako „se ne vzpostavi gospodarsko ravnovesje, ki je bilo razrušeno od vojne. Evropa polna strahu pričakuje mir, ki za Evropo nikakor še ni sklenjen. VAŽNI DOGODKI SVE TOVNE VOJNE. Umor avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda v Sarajevu, Bosna, je podal povod in podlago za pričetek svetovne vojne, katere silne posledice občuti danes vsak narod sveta. Strel, ki je bil oddan od Principa, je povzročil milijone drugih strelov. Princip je skočil iz množice, ki je opazovala Ferdinanda 28. junija, 1914, ko se je la s sovražnostmi. 1. avgusta: Nemčija je napovedala vojno Rusiji. 3. avgusta: Nemčija je napovedala vojno Franciji. 4. avgusta: Anglija je napovedala vojno Nemčiji. Nemčija je napovedala vojno Belgiji. Predsednik Wilson ie izjavil nevtralnost Amerike. 6. avgusta: Avstrija je napovedala vojno Rusiji. Trdnjava , J..,| I____ , 15. avgusta: ___ slednji vozil po Sarajevu, in Liege v Belgiji je padla, začel streljati na Ferdinanda) 23. avgusta: Japonska je in njegovo ženo. Kmalu po- napovedala vojno Nemčiji, tem je Avstrija zahtevala od 5. septembra: Ogromna Srbije, da ji slednja dovoli bitka ob reki Marne se je pri-poslati svoje sodnje uradnike čela. na obravnavo proti Principu. 29. oktobra: Turčija je na-Ta zahteva Avstrije je pov- povedala vojno Rusiji, zročila svetovno vojno. Leta 1915. - In tu so zgodovinski do- 7. maja: Parnik Lusitania .. godki tekom vojne, kakor so je bil torpediran od nemških1 se se vrSili po vrsti: submarinov. Leta 1914. 23. maja: Italija je napove-28. julija: Avstrija je napo- dala vojno Avstriji, vedala vojno Srbiji. ; 14. oktobra: Bulgarija je so so Leta 1916. 21. februarija: Nemci so prvič napadli Verdun. 31. maja: Pomorska bitka med Nemci in Angleži pri Jutlandu. 5. decembra: Nemci osvojili Bukarešt, glavno ru munsko mesto. Leta 1917. 31. januarija: Nemci proglasili brezobzirno sub marinsko vojno. 3. februarija: Predsednik Wilson je prekinil diplomati čne razmere z Nemčijo. 25. februarija: Potniški parnik Laconia torpediran. 2. aprila: Predsednik Wil son gre pred kongres in zah teva vojno z Nemčijo. 4. aprila: Senat Zjedinje-nih držav proklamira vojno stanje z Nemčijo. 6. aprila: Poslanska zbor niča Zjedinjenih držav pro klamira vojno z Nemčijo Wilson podpiše proklamaci jo, in vojna je naznanjena Nemčiji. 14. aprila: Poslanska zbor niča Zjedinjenih držav dovoli $7.000.000.000 za vojno pro ti Nemčiji. 8. junija: General Pershing pride v London. 26. junija: Prvi ameriški regiment dospe v Francijo. 26. oktobra: Prvi Ameri-canci zasedejo strelne jarke 7. novembra: Kerenski \ Rusiji odstavljen. 8. decembra: Angleži so osvojili Jeruzalem. 12. decembra: Predsednik Wilson napove vojno Avstro-Ogrski. Leta 1918. 3. marca: Mirovna pogod-Da med Nemci in Rusi podpisana v Brest-Litovsku. 21. marca: Velika nemška ofenziva se prične med Arra-som in La Fere. 6. maja. Mirovna pogodba v BukareŠtu podpisana. 27. maja: Nova nemška ofenziva pri Soissons-^heims. 28. maja. Amerikanci zasedejo Cantigny. 6. junija: Amerikanci odločilno porazijo Nemce pri Chateau - Thierry, kar je povzročilo obrat v vojni v korist zaveznikom. 11. junija: Amerikanci so osvojili Belleau gozdove. 15. julija: Nemci so ponudili mir, predlog zavrnjen. 18. julija. Velika zavezniška ofenziva v teku. 25. avgusta: Hindenburg črta pretrgana. 21. septembra: St. Michiel glavna nemška oporna točka prebita po Ameiikancih. 26. septembra: Pershing začne ofenzivo v Argonskih gozdih. 30. septembra: Bulgari se maknejo iz vojne. 31. oktobra: Avstrijci poraženi. I. novembra: Turkom se dovoli premirje. 3. novembra: Avstrijci podpišejo premirje. . II. novembra: Nemci podpišejo premirje. Konec sve-ovne vojne. SOCIJALISTIt NA STRAN KA HIRA. Svoječasno močna organiza-cia nima več niti 10.000 članov. Washington, D. C. • Socijalistična stranka v Zjedinjenih državah, ki je imela l. 1912. 118.000 članov, jred dvemi leti pa okoli 100. iXX), vidno hira. Tekom minu-ih par let je tako padla nazaj, da zdaj več ne šteje niti desetino števila pred par leti, ter ima le 5e kakih 10.000 članov. Prešli h komunistom. Bivše članstvo socialistične stranke se je porazgubilo razne nesociialistične organizacije, katerih namen je ustanoviti in pomnožiti vrste comunistov, katerih namen polastiti se vlade Zedinje-nih držav. So pa tudi mnogi, več niso aktivni nikjer in nameravajo pridružiti bolj-ševikom ali pa vrniti nazaj v socijalistične organizacije ln njeno politično stranko. Stranka stara 20. let julfja: Avstrija je zače- napovedala vojno, Srbiji. 1 Socijalistična stranka se je Tepen italijaški ataše v Beogradu. Iz Beograda poroča-Povodom obletnice ra-pallske pogodbe je beograjska "Tribuna" napisala članek o Italiji in imenovala ita-ijansko vojsko "junake od Kobarida". Proti tej žalitvi alijanske vojske sta prišla v redakcijo protestirat dva ita-ijanska oficirja nek polkovnik in major, prvi ataše itali-anskega poslaništva, drugi njegov pomočnik. Zahtevala sta odločno, da mora Tribuna preklicati v prihodnji števil-žalitev "junaki od Kobarida". Ker so uredniki odkloni-to zahtevo, sta se italijanska oficirja razburila in na-zvala v prepiru urednike svinje". Uredniki so nato pozvali italijanske oficirje, da naj zapuste redakcijo. Italijana sta v odgovor hotela de-janjsko napasti urednike. Ti ustanovila v 1. 1901., ko se je ' zkol v socialistični - delavski stranki. Tedaj so protiboljSeviški .elementi, upajoči na velik prevrat v deželi, ustanovili novo organizacijo, katero so imenovali: socijalistična stranka. Tekom nastoplih 10 let je članstvo nove stranke hitro napredovalo. Kmalu se je v njenih vrstah pričel boj glede delavskih organizacij, nastopov stranke v slučajih stavke in delavskih vprašanj. I. W. W. jo razkolili. Organizacija "International Workers of the World" (I. W. W.) je bila ta čas dokaj aktivna, in ko je socijalistična stranka obglasovala sabotažo, je veliko število članov iste, ki so smatrali revolucionarno delavstvo in njegove organizacije za bolj pomembne kakor politične stranke, odklonilo njene načrte. Isti pokret, ki je rodil socijalistično stranko tekom razkola v stari socialistični-delavski stranki, je zadnje čase povzročil hiranje socijalistične stranke, s tem, da je njeno članstvo razdelil v več taborov. Na eni strani so bolj ševiki in njihovi' sodrugi, a na drugi strani pa so komunisti, I. W. W. in drugi. Vpljiv vojne. Tekom prve dobe svetovne vojne je socijalistična stranka nazadovala. Ko so Zjedi-njene države napovedale voj no centralnim velesilam in so soeijalisti bili proti vojni, je socijalistična stranka ponekod za spoznanje pridobiva-a, a drugod pa je izgubila silno veliko. Največ ji je pomagalo sovraštvo do vojne in neznosna draginja, kakor tudi ozlovoljslvo delavskih slojev. Po proglasitvi premir-a, je socijalistična stranka dokaj napredovala, zlasti med tujerodnimi masami, ki so k nji pristopili iz veselja do svoje stare domovine. Ni-cakor pa ni mogla stranka dospeti do svojega viška v 1. 912. Tedaj pa so se pričeli v socijalistični stranki prepiri. :na struja je priporočala vodstvu stranke, da naj sprejme boljševiške ideje. Razkol se e najbolj očividno kazal v NJew Yorku in Milwaukee, -lilquit, Berger, Stedman, Brandstetter, Lee, O'Neal in Gerber so napovedali boj vsem, ki so delovali na to, da bi stranka sprejela sovjetske ideje. Ti imenovani so imeli rokah vajeti stranke, ker so bili v odboru. Edino sredstvo za ohranjenje stranke po njih idejah je bila izključi-:ev iz organizacije, katerega so se posluževali kar na debe-o. Z izključenimi so odstopi-i od stranke tudi mnogi njl-lovi pristaši. Zadnja konvencija socija-istične stranke se je vršila v Detroitu meseca junija. Na ej konvenciji so komunisti odigrali svoj zadnji akt, da bi stranko prelevili v boljševi-ško organizacijo. Ker jim je izpodletelo, zato so zdaj ustanovili Ameriški delavski koncil, katerega vodijo Trachten-jerg, Glassberg, Enghal, 01-gin in Karlin. Ta organizacije že tretja organizirana skupina ameriških komunistov, ne vštevši L W. W. g so se branili. Pri tej priliki ie eden izmed njih potisnil italijanskega atašeja v omaro, katere vrata so se zlomila, da je ataše padel v omaro. Uredniki so ga izvlekli in formalno skupno z majorjem vrgli čez stopnice. — Mučna afera je dobila diplomatski značaj, ker je v nedeljo vložil italijanski poslanik Manzoni pri naši vladi noto, kjer zahteva zadoščenje za tepene italijanske oficirje. V noti se posebno povdarja, da je član redakcije "Tribune", šef pre-sbiroja zunanjega ministrstva Taletov. Naša razmeljitev z Madžarsko. 10 nov. je mešana komisija za razmejitev med Jugoslavijo in Madžarsko zasliševala naš obmejni narod v vasi Goričane. Tja so prišli zastopniki gornjih obmejnih medjmurskih občin, zastopniki za dolenje obmejne občine pa so se zbrali v Kotoribi. Vsaka občina je delegirala na mesto sestanka 6 predstavnikov iz svoje srede. V navzoč nosti vseh antantinih delega tov ter tudi madžarskih zastopnikov, so se ti predstavniki soglasno izjavili za našo državo. Prav tako so tudi zahtevali naj se meja, ki jo redvideva trianonska pogod a na Muri, potisne za 15 km globje v Madžarsko, ker sc tamkaj nahajajo posestva in vinogradi naših obmejnih občin in pa ker prebiva tudftam naš narod. Na posamezna vprašanja angleškega delegata so predstavniki naših obmejnih občin odločno izjavili, da niso Madžari in da nočejo pod Madžarsko. Ta izjava je napravila na antantino komisijo najboljši vtis. Upamo lahko, da se izvrši razmejitev vsaj na tem obmejnem odseku naše države po pravici v našo korist. Silna burja v Trstu. Tržaško časopisje poroč^ o silni burji, ki je prošli teden divjala v Trstu. Navaja se nad 30 slučajev, da je burja vrgla starejše in mlajše ljudi ob tla, pri čemer so bili ranjeni do krvi. Zdravniška služba je bila v permanenci. S streh je padala opeka in ranila mnogo oseb. V Guardielli je vihar odkril 60 metrov eternitske strehe ter razmetal ploščice v bližnji okolici. Poljedelska razstava v Beogradu. V Beogradu je bila pretekli teden otvorjena prva kmetijska razstava, katero je posetil tudi Icralj Aleksander. Razstava je urejena po ame-rikanskem vzorcu. Posebno zanimivi so poljedelski pridelki srbskih kmečkih otrok, organiziranih v poljedelskih klubih. Dosedaj se je v Srbiji ustanovilo .'>5 takih klubov z več kot 2000 člani. Berača je oropal. Na Gorenji Savi pri Kranju sta se srečala berač Josip Mam in France Gregorc iz Preddvora, ki je beraču obljubil, da mu preskrbi obleko, če bo dal za žganje, kar je le-ta tudi storil. Ko sta šla potem proti Kokrici, je Gregorc nenadoma zgrabil berača, ga vrgel v cestni jarek ter mu šiloma uzel 80 kron, potem pa zbežal. Roparja so orožniki are-tovali. Velika tatvina v Zagrebu. V stanovanje gostilničarkc Ane Kutnjak v Zagrebu so v petek zvečer vdrli neznani tatovi ter odnesli zlatnine v vrednosti nad 400.00Q kron. Oškodovana stranka obeča 10.000 kron nagrade onemu, Največ)i, najhitrejši pirniki sveta. Izvrstna postrežba potniksm. V v tie m mestu Je agent. V JugoAlaviK Bolgarijo. Ru-munijo in Ograko, preko Dubrovnika, Trsta in Rake: Via Dubrovnik, Trieat A Flume ITALI .............. 5. I«- Tiketl $103.90, taksa $5.00 Via Cherbourg & Southampton. GERMANU ........ 31. dec. - ■ ■ ■ 1 i ki bi pripomogel, da se tatovom pride na »sled. Tatvina. Minolo soboto se je v Senovem pri Rajhenbur gu jev.I Hlebcu je bilo pri tej ukradenih 40.000 K, mu je izmaknil njegov tovariš zemljemerec. Rajhenbur- ško orožnigtvo je prišlo storilcu na sled ter je zemlje-merca z njegovo ženo vred aretovalo in izročilo sodišču. Uplenili ta ga do golega. Kakor se poroča zagrebškim "Novostim", potoval je te dni kotarski zdravnik dr. Ivan Rac v službeni zadevi v Lond-žico. V gozdu Krndija ustavila sta voz nenadoma dva z revolverji oborožena lopova ter zahtevala od zdravnika, da jima izroči denar. Dal jima je, kar je imel—40 kron. S tem pa se nista zadovoljila. Slekla sta mu vso obleko in čevlje ter potem izginila v gozdu. Roparja sta že pod ključem. Avstrija se vtaplja v papirju. Po vesti "Innnsbrucker Nachrichten" znaša pomno- Avstriji v zadnj tobra 10.2 milijarde 3. ko da znaša celotna cija koncem oktobra 90.4 milijarde. Vest Je verjetna, ker je končno milijard tudi za Avstrijo romna svota. Severova /dravil.i vztlr/ Kašelj in prehlad. ] V tern letnem času vlada k&ielj in| mr«hiad pri odrastlih in pri otrocih, be se zanemari, ee razvijejo iz njega komplikacije, ki se lanko nevarne. Izefnite se zlim p.(Bledicam prehlada r vzetjem Severa'* Cold and tirip Tablota (Saverjevjh Ta-jjletov zoper prehlad in gripo). Cena SO centov.— Hitro odpomoi proti kašlj j dobite, Če vzameta gevera's Cough Balsam (Severjev Pomirjuje Balzam zoper kašelj), 'omirjuje r&zdraienost. omehča izločevanje, ustavi kd&elj. povzroča taglje dihanje in pomaga prtrodi povrniti normalne »tanje. Večja steklenice 60 centov, m an je 85c. Pri lokarjih. 1 )iV» F. SjfjVERA C'6. CEOAff ftA.PlD& fO\VA Vi giiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui^ SLOV. DOBRODELNA ZVEZA The Slovenian Mutual Benefit A$»'n. Cfere/and, Ohio BLAGAJNA ZVEZE ZA MESEC OKTOBER, 1921. Smrtninski sklad .............................. *$ 89,900.49 Bolniški sklad ................................ 59,408.22 3.) Upravni sklad ................................ 2,522.73 4.) Bonliška (rezerva) ........:................... 2 906 93 Onemogli sklad ........................2]ei3!94 Skupna svota ............................ 157,361.31 L) 2.) s:-) -.aiiiiai>Biiiiiiisiiiflaiiiiiaiiiiiiifls«fai9iiiiiiiiii1iiiilillliiaillBllltllflfllajaisltIllllllB|IAllB|tas SDZ. se je povečala, danes Šteje 20 krajevnih društev 7 številom (2443) člani in članic. Mladina (514). Zatorej se priporoča vsem članom in članicam SDZ. da pridno agiti-rajo za napredek Zveze. ^ ASESMENT X 96-Okt. 1921. SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH. A) Prvi mesec suspendirani: Fr. Semprimožnik, Jos. Grandovec, Fr. Vidic, Ant. Spendal, J. Zdovc, John Rogelj, Val. Markužič, Frank Grandovec — 1. Jos. Skupek, Jos. Vihtelič, Stefan Vihtelič, Ad. Petrich — 3. Mary ZnidaršiC, Ana Pirnat, Ana Prišel, Fanny Pimat, Ivana Pucelj, Rozi Žele, Mary Stih, Fr. Legar, Fr. Zulich, Iv. Zulich, Iv. Arko, Ag. Germ, Jos. Končan, Ang. Baškovič, Marg. Boldin, Ang. [.under, Rose Brinovec, Jos. Kuhar — 4. Frank Morel, Steve Jursinovič, Maks Ozebek — 8. Dominik Krašovec — P. Mary Maver, josip Kuhel — 10. Frank Hrovat, Frank Brancelj, Louis Radina, Vine. Savnik — 14. John Peterlinc, Jos. Škufca, Ig. Koračin, Mary Škufca — 20. Remuš An-drašek, Štefan Rajič, John Dolenec — 21. B) Pasivni člani: (Ali dva meseca dolgujejo.) John Zakrajšek —3. Fanni Suhadolnik — 4. Karol Jarc, Frank Arko, Lovr. Kolman — 5. Louis Ogrinc — 8. John Toma-žič — 17. C) Izobčeni: št. 2830 Louis Pirnat, 3181 John Rako-vec — 1. 2692 Frances Šinkovec — 2. 3304 Jennie Kanda-re, 505 Ivana Koprivec, 1544 Antonija Vadnal — 4. 3020 Tonny Evančič — 8. 203 Štefan Pirnat, 3403 Josef Vavtar 9. 2764 Frank Sešek — 21. Umrli člani: Št. 3094 Louis Podlesnik $300.00 — 7. 829 Louis Lach $1000 — 17. E) Novi člani: Št. 3480 Janez Novak — i. 3471 Josephine Kolenc — 2. 3472 Frances Hrovat, 3473 Helena O-grin — 4. 3474 Anton Rupnik, 3475 Todi Rossa — 8. 3476 John Godec — 9. 3477 Eliz. Valenčič — 10. 3478 Fannie Simončič — 11. 3479 Anton Femec — 20. F) Raznoterosti: Slovenec, št. 1. Andrej Pernat zvišal od $500 na $1000, ima plačati II. razred asesmenta, ker dela v Battery. 2173 Frank Zaletel je bil izobčen po krivdi tajnika leta 1920. Se ga sprejme nazaj. Slovenski Dom, št. 6. Prestopil od dr. Mir 10. Anton Jeršan. Kras, št. 8. John Mihelič prestopil od d». Glas Q, Delavcev — 9. France Prešeren, št. 17. Frank Verbich je odstopil od bolniške podpore $14.00 na teden. Cleveland, Ohio. 30. novembra, 1921. Opomba vrh. tajnika: Ta mesec so bile dve članice od dr. Sv. Ane št. 4. izobčene v smislu pravil točka 116, namreč katera je 4 krat v letu suspendirana je izobčena. PriSle so potem pritožbe na vrh. urad. mož se je hudoval nad vrh. tajnikom, da jo mora nazaj vzeti, da je hotel naprej plačat in da tajnica ni vzela. Zaradi tega se prosi vse tajnike in tajnice, da asesment lahko vzamejo naprej in ga naj drže v svoji društveni blagajni do istega časa, ko pride čas za pla-čfct. Ob jednem je dolžnost vsacega tajnika (ice) da če vidi, da je član zakrivil pravila, da mu piše dopisnico, da se naj drži pravil. Vsaki član ali članica mora biti pismeno objavljena od društva, da bo izobčen, ker potem je stvar veljavna in ne more član dobiti nobenega izgovora, da je bil črtan. Zaključek gl. odbora glede teh dveh žen, ki so bile zadnjič Črtane, je da jih je odbor sprejel zopet nazaj, ker niso dobile od tajnice nobenega poziva o tem. Je pa tudi članov dolžnost da čitajo Zvezina pravila. 1 i ■'-j "A DOCTOR BAILEY, "specialist" 2e 21 let zdravi akutne in krohične bolezni, moške in ienske. uporablja najnovejše metode. Ako trpite na zaatrupljenju krvi. oteklinah, kožnih boleznih, revmatumu, na ircu, pljučah, Želodcu, jetrih, imate bolezen v no- i grlu, pridite k njemu in ozdravite. On uporablja veliko krvno zdravilo 606 In 014. Tudi najnovejfta električna in X-iarki zdravljenja. Vsa zdravila daje dr. Bailey oaebao in zaupno. Delo najbolj«, cene najnižje. Mi govorimo slovensko. Uradne ure: od 9:30 zjutraj do 8. zvečer, ob nedeljah od 10. dop. do t. pop 5511 Euclid are. bliža 53. ceete. Room 222, Cleveland, O. B $1J0. V kako je blažen smehljaj obli Gradiškovo obličje, ko je jazbeca ugledal. Pripravi pufiko in je mrzlo jutro fn vsakPi gre polagoma proti jazbecu lut je dobila Ribnica up- Na kakih ao korakov se vstavi zalogo mrzlega severja. Nase je nahajala še v slad-sanjah, le včasih je priro-kak mlekarski voz okrog jla, vstavil se tu in tam, od-kolikor je imel naročene-mleka, in "come on Bili", je >iralo dalje v mrzlo jutro. Pripeljemo se na Public Square in tam pri neki "lahter ni" vstavimo, da pogledamo na uro. Po dolgem trudu izvleče Jim svojo plehasto uro na dan in ko odštejemo, kolikor je bila prehitra, izračunamo, da na noben način, ne more biti več kot četrta ura zjutraj. Nek zaspan policman nas je gledal izza vogla, najbrže si je mislil, da imamo kaEo veletrgovsko podjetje v programu, in videl nem, da je svoje krepelce stisnil nekam krepkeje. Kaj bi bilo, da piide pogledat in preiskovat, našo Lizo? Videl bi bil celo vrsto morilnega orožja, in če bi bil pogledal v Jimov zadnji žep, bi bil dobil še nekaj drugega, kar bi se bilo glasilo pred sodnim stolom: prevoz opojne pijače. Zato sem. hitro pognal Lizo tja čez novi most in doli ob jezeru v temno in megleno jutro." Nič kaj prijetno se ni bilo voziti. Na vsakih sedem let je stala po ena svetilka, ki je svojo nalogo izvrševala ravno toli ko, da se ni moglo reči, da je mestna uprava od muh. Dolge sence so padale čez cesto za vsako svetliko, in vedno se mi je zdelo, da pridem zdajpazda v navzkrižje z obcestnim dre vjem. Tako naglo sem parkrat zavrl kolesa, da se je Janez pritožil, da si bo na vsem lepem križ zlomil, ker ga je pri vsa-kratnem sunku premufalo za dva čevlja naprej in v istem trenutku ravno za toliko nazaj Do Rocky-Riverja je že še ilo. Dalje pa je bila bolj slaba ker od tam dalje niti na vsakih sedem let ni bilo svetilke in je bila tema kot v žepih članov slovenskega, samostojnega štaparskega društva "Drva." Zanesel pa sem se na svojo Lizo, ki je pametna bolj kot Jam&kov šimel, pozna dobro to pot in me še nikoli ni zapustila akoravno se ga je že Jaka nale zel, da mu je pri komolcu ven gledal, Liza je šla lepo svojo pot in se ni vstavila prej kot pred garažem na Knausovem dvorišču, če so bila vrata zaprta. Seve, če je pri takih in enakih prilikah kak korner posnela, to ne šteje. V Lorain pridemo ravno ob petih. Zapeljemo pred Justino-vo palačo in parna piščal moje Lize zatrobi, da se je visoki dimnik bližnje tovarne kar po-majal. Frank priteče ven v sa mih copatah in nas veselo in prav po "ljuborojaško" pozdravi. "Mislil sem, da vas ne bo, Clevelandčanje," pravi, kot bi hotel reči, da mi, Clevelandčanje nismo vstanu ob petih zju traj Lorainčane iz gorkih postelj metat. Povedali smo Francetu, da smo mi Clevelandčanje taki fantje, da jo predihamo tri dni in tri noči, če je treba in da sploh nismo zaspanci, da imamo navado: če gremo zvečer lo prej spat, pa zjutraj malo tj poležimo. Gremo notri in tu sta nas ča-še dva lovca in pa pes, ki je pri takih prilikah neobhodno potreben in se ga porabi v slu čaju, da ni nobenega zajca, za tarčo, ali pa je dober vzrok, ako lovci nič ne ustrele, da mora potem pes vse prenesti: da ni za nič, da je nahoden, da je len in se navadno nazadnje konšta-tira, da sploh pes ni. Frank nas je predstavil svo-iu bratrancu-lovcu Frank katerega je menda Francelj obrihtal za in kot se sliši, ga je Gradi-samo enkrat polomil, ko bila na lovu z Justinom, je Gradiiku nastavil pred luknjo našopanega jazbe-sam pa se skrije za neki in čaka kaj bo. Gradišek iz grmovja in ugleda jaz-ki se greje pred luknjo (tako se je Gra-elo), na katero njivo fmil po koruzo. Justin, ležal, je videl pogleda še enkrat, Če je ta zverina res jazbec, nameri puško — v tem hipu pa Justinu hrastom smeh uide in od tega trenutka naprej moramo ver je ti kroniki, ki pripoveduje, da je Justinov Francelj prevzel vlogo zajca, Gradišek pa lovca in da potem en mesec nista šlčt vkup na lov. Drugi lovec je bil neki John ki je bil ravno namenjen iti de lat na farme in smo ga misli porabiti za to, da bo s farmarji govoril, če smemo lovit ali ne ker je bil znan v tisti okolici kamor smo bili mi namenjeni Kako se s farmarji v tem ozira govori, moram tu pojasniti, ker vam gotovo ni znano. To pa je tako: Lovci se vstavijo kje na cesti, eden pa gre k farmarju pokliče ga kam za skedenj, ter ga vpraša najprej po zdravju potem ,kako se mu redi živina potem preide polagoma na vre me, in ker je ponavadi v času lova mrzlo, obiskovalec pola goma seže v žep, zadaj, privle Če pajnt ali kaj tacega in ga ponudi farmarju. Potem šele ga vpraša, če smejo po njegovem svetu lovit, kar se dovoli brez vsacega ugovora. To se nadaljuje potem pri drugem farmar ju, toliko časa, tfokler lovci lo-yijo. To nalogo je torej prevze John in reči moram, da bi bili lahko lovili po vsej državi Ohio Začeli smo se pripravljati na odhod. Justin Je privlekel nek bušelj, pogrnjen z belim prtom in ko se je malo proč obrnil sem hitro pogledal notri, in vi del sem notri polno zalogo je dil, kruha, kumare in vse dra ge take dobrote sveta, ki nam jih je pripravila gospa Justino-va. Ona gotovo pozna napore lovcev, da nam je pripravila tako zalogo, ki bi bila v normalnih časih zadostovala za n dni, nam pa ni ostalo drugega kot prazen bušel. Nikoli vas ne bodo pozabili lovci, gospa Začeli smo nositi na voz in prav do vrha smo napolnili Li zo. John je imel še tri kovče-ke, ki so bili tako težki, da sem mislil, da pelja seboj vse far-marsko orodje in da ima tudi konje v kovčkih. Vsedli smo se, John je moral na kovčeke, ker drugje ni bilo prostora, Justin pa je šel k meni, da bo kažipot. Johnova glava se je tiščala stre he, in kadar je skočila Liza Čez jarek, se je slišalo :"Tristo h. Bila je še popolna tema in prav nič ne vem, kod smo vozili. Samo toliko vem, da smo šli najprej naravnost, potem na desno, potem naravnost, potem petkrat na levo in 42 na desno, po neki poti, ki pa ni namalana na nobeni mapi. Čez pol ure smo prišli na tlakano cesto in obrnili smo jo proti Elyriji. Iz mesta smo prišli po kakih 52 ovinkih na lepo tlakano pot Fantje so bili zgovorni kot bi šli na ohcet, Le Janez štacnar jev je bil nekam siten in na vsakih 6 milj sem moral Lizo vsta viti, da je šel za kak grm, pa ne vem ali je zajce iskal, ali kaj je delal. Kmalu smo bili v Oberlinu, kjer se nahaja slavna univerza in tam smo obrnili na levo. Liza je rezala z nosom temo, da je bilo veselje. Njene luči so medlo obsevale belo cesto, no pa sem bil brez skrbi, ker Justin mi je že pol ure naprej pove dal za vsak ovinek, da sem malo bolj pazil. Konečno pa mi ukaže Francelj ustaviti, da zavijemo na farmarsko pot. tfi se moglo razločiti kakšna >ot je bila, videlo se je le temno črto, Liza zavije na levo in uči se razlijejo po poti in — oj oj! blata tri čevlje na debelo. Za hip se Liza ustavi kot bi hotela reči: naprej ne grem, nazaj ne smem, potem se pa zapodi kar po sredi in lomasti, pu-la, Škriplje, da je vršela voda in blato na vse strani. Gotovo 31 bila omagala, da niso lovci vstali raz sedežev in se stoje dalje peljali. Tako je bila teža namreč precej olajšana kot je rekel in svetoval Francelj Justinov. Pririnemo jo do nekega klančka in vstavi se fivinca. Car na noben način neče dalje. Kolesa so se še vrtila, ampak opore ni bilo, opore. Vržemo doli, dve puški in Janezove HHh bootse meneč, da bo kaj lolje. Lepo počasi naženem Lizo, najprej izlepa, potem izgrda, a Lisa neče. Zdaj pa gre Justin doli, vzame plahto, ki jo je imel seboj Jim, da si je noge zavil vanjo in ogrne Lizo spredaj tako, da ni videla klanca. "Poskusi zdaj, Jaka," reče Francelj. Primem Lizo na kratko, pritisnem in v trenutku smo bili na vrhu. — Pogruntal je bil Francelj uganil je, da se je bila Liza klanca ustrašila. Ni čuda, da pridejo take stvari Franclju na misel, saj je z Iga doma, sosed Balantovega Lojzeta, ki me je hotel spraviti v neko storjo z dihurji, kjer pa jaz popolnoma nič zraven ni sem bil. Kmalu smo bili na licu mesta kjer se je začel krvavi ples in poboj krvoločne in strahopetne zajčje zverine. (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO. Društvo Slovenskih Lovcev sv Evstahija naznanja, da se vsi (lani udeleže gotovo glavne letne seje, ki se vrši v nedeljo, 18. dec. 1921 v navad nih prostorih, točno ob 1. uri popold ne. Veliko je med nami bratov, kate rih vse leto ni bilo na sejo, enkrat 1 letu je pa vendar dolžnost članov pri ti na sejo. Kdor ne pride na glavni zbor, se kaznuje po pravilih drufttva izvzeti so le člani, ki imajo tehtne vzroke, da se ne morejo udeležiti. To rej, bratje lovci, vsi na sejo, ker na seji so tudi volitve uradnikov za leto 1022. Vsak po svojem prepričanju naj odda glas za nove uradnike. Z bratskim pozdravom HENRY KRANZ, tajnik. i vi jemali koledarje in jih sa mi pošiljali v stari kraj. Ako hočete poslati svojcem v domovino, morate to storiti pri meni in plačati kar stane, kar e pri vrednosti koledarja čisto mala svota, 25c s poštnino vred in je poŠiljatev pravilno narejena. Za koledarje lahko sedaj vprašate vsak čas, tudi drugim naročite za nje, ako sami ne morete po njega. Tudi vaši otroci vam ga prineso, vendar jim pa naročite, da ne vpraša-o za več kot enega. Včasih so ih otroci jemali in prodajali po cesti drugim, zato smo pa navadno otrokom odrekli prejšnja eta, ker pa nekateri sami ne morejo priti, jim ga lahko otroci prineso, samo da se dela pošteno : en koledar za vsako družino. Oni, ki so izven CleVelanda kot farmarji, lahko pošljejo svoje naslove, pa ga dobijo po pošti. To se razume samo za rojake v okolici Clevelanda, vsi drugi pa iz raznih držav, pa jih dobijo, ako pišejo po nje in priložijo 25c. Naslov: Anton jrdina, 1053 E. 62nd St. Cleveland, O. Upam, da boste s koledarji popolnoma zadovoljni ter upoštevali moja priporočila, in se vam v naklonjenosti že naprej zahvaljujem. A. GRDINA, Dr. H. 0, Stern, zobozdravnik 1355 L SSth St vog.St. Qair Vstopu55. cesti nad lekarno lire od 9, zjutraj do 8. zvečer. Govori se slovensko. fl A . I- '1 rt I* •) 1* • 1 ! 1 llltfrtllilflhVnji-«"1 -* Za zanesljivo dalo la točno postrežbo » plumberska in enaka dela pokličite BUDNICK & CO. 6703 ST. CLAIR AVE. Rosedale 3269 Ret. Nottingham 238 M Odprto med tednom do 5. zvečer v soboto do 8. zvečer. (f.in) NAPRODAJ JE POSESTVO, poceni, v Euclid, O., na Ivan ave. Žemljice je 145X300. HISa ima 10 sob, elektriko, vodo in furnea. Ako želi kdo kupiti, se proda z vso opravo, ali pa sam zemljišče in hiia. Vprašajte pri Jos. čoprež, 21860 Ivan ave. .Tel. Wood 719-W Blizu Kastelčevega posestva. (144) NAPRODAJ JE izvrsten CANDY STORE ln grocerija, eden najboljših prostorov v naselbini. Proda se radi bolezni. V sredini slovenske naselbine. Vpraša se v upravi lista. (144 IZ URADA TAJNIKA DR CARNIOLA TENT, 1288 T. M. Naznanjam vsem cenjenim članom, ki so zaostali s plačilom asesmenta, da istega plačajo do konca tega meseca. Prosi se vse prizadete, da to važno naznanilo upoštevajo, ker sicer bo vsakdo suspendiran, ako ne bo imel plačan asesment, kar se tiče tega leta. Sobratski pozdrav JOHN TAVČAR, tajnik. (146) LEPA SOBA SE ODDA fantu ali dekletu pri družini brez otrok, brez hrane, oziroiqa lahko večerja pri drulini. Elektrika. 1051 E. 72nd St. zgorej. (144) POZOR! Vse članice dr. sv. Ane, St. 4. SDZ se opozarja na glavno sejo 14. dec. da se vse, brez izjeme, udeležijo tega zborovanja, kajti stvar je resna, kadar so volitve za odbor, pridite, j a poka-žetc, v koga imate največje zaupanje Seja se odpre točno ob 7. uri zvečer. Za dr. sv. Ane, ROSE L. EUSTE, tajnica .(|M) A KO MISLITE- kupiti, prodati ali zamenjati vaše posestvo za dobro trgovino ali farmo, oglasite se najprvo pri nas,- in boste prepričani, da imam, kar želite. M. P. S. REALTY CO. 6122 St. Clair Ave. ' (x-143) NA STANOVANJE s hrano ali brez, se sprejme par fantov. 1010 E. 63. St. (145) NATIONAL DRUG STORE! SLOVENSKA LEKARNA a Vogal St. Clair ave. in 6ist cesta. S posebno skrbnostjo izde ujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. Priporočam se Slovencem za izvršitev vseh plumberskih del. Garantirano, trpežno delo po vedno nižjih cenah kot drugje. Nick Davidovich SLOVENSKI PLUMBER 7013 ST. CLAIR AVE. Randolph 1828 Princeton 1852-W Naznanilo preselitve* Dr. Župnik se je preselil z zobo-zdravniškim uradom od 6127 St. Clair Ave. na 6131 St Clair Ave. na vogal 62. ceste, nad novo slovensko banko, glejte vhod na 62. cesti Gle{-te na napis DR. ŽUPNIK Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiščite dr. Župnika, ki se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. župnik prakticira že se-dem let v lej okolici. Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8:30—12. Nujnf slučaji vsak čas. Pokličite Crest 709 L. JOS. DEMSHAR, Slovenski stavbenik in kontraktor. 643 EAST 108th ST. Tel. Eddy 9140-W. 'itlllllllllllllliltttfl Nafosderasjil pogrsfel mvsJ v Cl^r^Hurfi Frank ZAKRAJŠEK, Hfrskdk fai mMM nos NORWOOD RD. Princeton 1735 W Rosedale 4083 Avtemoblli ca krst«, psrsks, pogrebi in drugs prilik*. 'iiiMitritiillllllllllimHtiiHllHIimillll ENA SOBA SE DA V NAJEM. 5000 Prosser ave. (144) Pozor naročniki v W. Park. JJpravništvo "Ameriške Domovine'' naznanja, da je na5 zastopnik za West Park, Ohio, Mr. Frank Juršek, pobirati naročnino od naročnikov, kakor tudi, da pridobi nove naročnike. Mr. JurSek stanuje že pet let v West Parku na 12920 Clifton ave. in so rojaki prijazno proSeni, da plačajo 4 njemu naročnino ter mu sicer gredo na roke v vsakem oziru, za kar se upravniitvo lista is- OBLEHE IN SUKNJE Zimsko in jesensko blago. Vsaka obleka ali suknja izde lana po meri je garantirana p $39.50 Bfla) & Močnik 6205 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. ^ praznike Stara navada ameriških rojakov je, da se spomnijo svojih sorodnikov in prijateljev v domovini s primernim darom za božične praznike. Ker je sedaj cena denarja izredno nizka, Že samo par dolarjev pomeni jako veliko v starem kraju. Denarne počiljatve skozi nnfto banko ao navadno nakazane v 14 dneh. Denar dobi prejemnik ns svoji domači poiti brez vsakega odbitka. Nafte cene ao vedno med najnižjimi. Zakrajšek & češark, SLOVENSKA BANKA 70—9th Ave. New York, N. Y. D os ta vek: Onim, ki žele potovati domov za praznike, priporočamo svojo potniško pisarno. FRANK SAKSER STATE BARK 82 Cortlandt St., New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic JUGOSLAVIJA Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana Maribor Metkovifi, Sarajevo Split, šibenik, Zagreb ITALIJA Trst, Opatija Zadar. «aw NEMŠKA AVSTRIJA Dunaj WV^^JSkiA^tHJ|POC in pazil; vse je bilo tiho in 1 prostirajo veliki pašniki, za-mirno. Splazi se bliže, nikjer, kaj ovčarstvo daje glavni zanič živega! Iz izbe ne vidi lu- služek Pečarju. Zraven hiše či, ne sliši Mihovih orgel, in stoji dvoje prostornih poslo-vrata so zaklenjena. Juri po-' pij: hlev za ovce in goveda in gleda v hlev, a tudi tu ni sta- j skedenj s shrambami kmet-re kravice, ki se je sicer dol- skega orodja. Vmes je vod-gočasila pri jaslih. Dasi ni bil ( njak, iz katerega se napaja Btrahopet, vendar obide gro-' živina, kadar ne more iz hle-za Jurija v tej samoti, in po-j va. Trikrat na dan je bilo lasti se ga grenak čut zapu-. treba nakrmiti živino. Delo ščenosti. Naglo ostavi Prem-; na polju se še ni bilo pričelo, čevino in hiti proti domu. in ker ni bilo drugega oprav-Tam zve, kaj se je zgodilo, ka, je popravljal Juri orodje: kako so odgnali Premca in si-1 drevo, brano, voz, zakaj spre-na njegovega. Prva misel mu (ten je bil za tako reč, in mar-je bila, da bi se sam podal, sikaj ga je bil naučil Premec, Žandarjem in rešil svoja do-( ki Še zase ni imel denarja, ni-brotnika, ki trpita zanj. A, kar da bi ga dajal rokodel-pouče ga, da bi to onima nič cem. Od vseh strani je bil o-ne pomagalo, ko je dokazano, | gledal svoje novo domovje, da sta ^a imela pod streho.1 kod pa je bil prišel gori tisto mogel pogrešati Premca in ko zgovoi njegovega sina, a kmalu mu j "Zakaj pa bi ne bil, dokler je bil pogovor z novimi znan- sem mlad? — Juri, kaj pa je ci toliko dražji in lepši, da se v Dolini novega?" je z nekako neprijetnim čuv- * "Jaz ne vem posebnega," stvom spominjal nazaj prej- odgovori Juri. šnjih zabav. Svet se mu je "Kaj pa je s tistim fantom zdel ta pomenek proti one--čigav je že bil? Ti ga mo- mu praznemu besedovanju, raš poznati. Od vojalcov je in tem hitreje se mu je pri- ušel. Ali je doma?" ljubilo redno, zdravo življe-1 Juri se skloni po poleni, da nje, ker je bil sit do grla ni- bi skril rdečico, ki ga je obli-čemurnega pohajkovanja. Od la, dasi bi je pri slabi luči ne mladih nog vedno k dobremu bil zapazil nihče, napeljevan, je bil ohranil Se j "Nič ne vedo,"'pravi, "kje krepostno podstavo, in hudo je sedaj." ) ga je časih speklo, ko je vi- "Taki so fantini," modruje del/kako malo je razvit pri Štefan. "Kaj pa, tepo se Premcu čut pravičnosti. Ne- še kaj ponoči ?" hote je primerjal Premca s "Po malem še zmeraj." •Pečarjem, in kako neugodno j "Da se ta navada ne.da od-je bilo to primerjanje za nje- praviti," pravi Matija. "Koli-govega rešitelja in dobrotni- ko nesreč se zgodi ob tej neka, ki mora celo ječo zanj tr- umnosti!" peti! Žalilo je to Jurija hva-| "E, kaj se bo zgodilo!" se ležen biti komu, kogar ne mo- ponese Štefan. "Človek ima re čislati. I trdo betico, da še nam ne ve, Pečarjevi so pa tudi skrbe- kako." li zanj, kakor da bi bil domač;1 .. „ Mati je takoj videla, da nedo-1 f^ ?.e S^ft' staje Juriju pe.ila, in brž je nadaWe Matija In koliko naročila, kar je bilo treba, in f de ° takef C,.ove; Matija je poskrbel, da se mu ka: kl P° <*le noč' okro§ je hitro izgotevila izgovorje- ^1^': d™ na obleka "da se fant ne bo Če bi imeli starši in gospodar- sramoval." Šentflorijanski J1 re?n° volJ°;, bl b,1° te^a cerkovnik, ki je obiskoval kmaIu konec-ob nedeljah Pečarjeve, je bil krojač in šival ljudem daleč po pogorju, in posebno so ga cenili za irhovino; nanj se je obrnil Matija. Klobuk je kupil Juriju, ko je imel opravek pri komisiji, in dal mu je svoje visoke škornje, ker so prizadevali njemu preveč sitnosti pri obuvanju. Tako je bil mladenič nov od vrha do tal. XIV. Znanja Pečar ni imel z mnogimi ljudmi; največ je občeval s sosedom Simonom, Čigar sin Štefan je skoraj vsak dan prišel v vas. Prvi dan ga je Juri le malo videl, in samo povedali so mu, kdo da je, Komaj pa so drugega dne Pečarjevi odvečerjali, že je prikadil moško Štefan. Poznalo se je mladeniču, da je tukaj domač, po vsem vedenju ; saj je tudi petelin na domačem dvorišču najpogum nejši, in krog domače hiše pes najhuje laja. Z neko ponosno dostojnostjo ogovori Jurija. "Kako ti je pa ime, fant?" ga vpraša. Ko mu Juri pove svoje ime, se zasmeje Štefan na ves glas. "Presneta reč!" pravi, "Dolinci pa menda res ne poznate drugega svetnika kakor sv. Jurija." "Sveti Juri je patron kmečkega stanu, Štefan, Če še ne veš;'' razlaga mati. "E, pa ga slabo varuje," ugovarja Štefan, "če ne bo drugače, si bomo morali drugega izbrati. Komu pa se godi slabše na zemlji ko kmetu?" "Dokler nam ni večje sile," meni gospodar, "hvalimo Boga in prosimo ga ljubega zdravja!" "Zdravja, oče?" povzame Štefan. "Presneto! kje bodo pa ljudje zdravi, Če ne po gorah, kjer veter zrak čisti in bolezen odnaša. Le poglejte, kakšni ljudje so po dolini!" In Štefan pogleda Jurija po strani. "Velik je pač in širok, a znotraj je otel, in vsako težje delo ga užene. Z eno roko ga suneš, pa pade. Kratek človek in dobro podstavljen, tak je za v goro, ali ne res?" Pomilovalno se je obrnil Štefan k visokemu, suhemu Juriju, ki je klal pri peči polena. "E, kjer sence ni, tudi grma ni," opomni Matija. "Toda pustimo to govorjenje, ki ne velja nič. Povej rajši, če pojdeta z očetom na semenj k Sv. Andreju tja drugi teden!" "Ne vem še, mislim pa, da poj deva "Jaz ne bom mogel iti; morebiti bosta imela pa priliko zame kupiti par voličkov, mladih, da bi jih - spomladi učil delati. Časi se je ondi do- (Nadaltevanje.) Po večerji odide Juri in krene nehote proti Gorici. V Ro-žančevi hiši zagleda luč, kar mu zbudi silen srd. Premec je zaprt, on se mora skrivati okrog ' in vse zavoljo tega noč, ko je hodil iz Ljubljane, si ni mogel razložiti. Rad je šel pogledat domačo vas, kadar jo je obsijalo vzhajajoče solnce, ali kadar se je na večer zavijala v senco, toda Iškarijota. Hišo mu zažgem, j čimdalje manj se mu je tožilo si misli v svoji jezi. A kmalu' po njej. Črez dan ni utegnil se spomni svoje nehvaležno-sti, kako je pr jvaril svojega rešitelja in osramotil pred vsemi ljudmi. Po pravici trpim, pravi sam pri sebi in se obrne, prav se mi godi. Premec tudi ni nedolžen in vrhu-tega, Bog ve, če nas je res izdal Rožanec. Če se me ljudje ogibljejo kot uhajača, ali naj me Še kot požigalea črte in zaničujejo? Ker ni bit Juri hudobnega srca,, ga je lahko odvrnil ta pomislek od nesrečnega sklepa. A zdaj šele, ko nima ne Miha, ne očeta njenega, zdaj šele čuti, kako sam, kako je izpahnjen iz = Spodaj podpisana udova tem potom naznanjam prežalostno vest, da je po daljši bolezni preminul moj nepozabni soprog Ign ki je 4. decembra mirno v Gospodu zaspal. Ob tej priliki me veže iskrena dolžnost, da se zahvalim vsem sorodnikom, prijteljem in znancem, ki so v tako obi-lem številu ranjkega obiskovali, ko je bil še na bolniški postejil. in so pozneje prišli, ko je ležal na mrtvaškem odru. Posebno pa iskrena hvala vsem, ki so okrasili krsto ranjkega s tako številnimi in lepimi venci. Iskrena zahvala čč. gg. Omanu, Ponikvarju in Bombachu, pevskim društvom Slovenija in Zvon za krasne žalostinke ter godbi od A. S. & W. Co. Iskrena hvala društvenim bratom od društev sv. Lovrenca, Slovenski Bratje, Mir in Zvon. Najlepša hvala g. F. Zakrajšku za tako uzorno vodstvo pogreba. Vsem skupaj najbolj iskrena hvala. Ranjki zapušča v starem kraju mater, dva brata, 4 sestre. Dragi soprog, počivaj v miru, našel si pokoj po prestanem trpljenju, nam pa ostaneš gotovo za vselej v pobožnem spominu. Ana Baznik, soproga. # Mrs. Frances Leg§n in Antonia Jordan, nečakinji. in ni hotel postopatf, zvečer pa, kadar je bilo opravljeno delo, se je shajala vsa družina v hiši, in hitro je tekel čas med prijaznimi razgovori. Gospodar Matija ni bil gostobeseden, a iz vsake besede je gledala odkritosrčnost in dobrohotnost, ki se hitro prikupi. Zgovornejša je bila gospodinja Neža, in čisto materine čudi edini otrok, vedno vesela Rozalka. Ko je bil Juri prvi večer v tej družbi, se mu je zdelo, da je zopet doma, da j bro kupilo." vidi poleg sebe očeta in ma-| "Bom že povedal očetu," ter, in da sliši zopet ljubki> pravi Štefan 111 se obrne k smeh svoje sestre. Premčeve j Rozalki. "No, Rozalka, ti pa ■—— / —i------/— — - ■ - - —-— i ——— * družbe. Zadnjega druščine vajen je prišel naen- nič ne govoriš0" ~ t____Lil • ___ 1 . J_____* _ ____~ lil ___1 *-------- vidi in ves krat na ves drugačen svet. 1, saj ne morem vmes/ Konferenca S.N. Doma. V sredo večer se vrši konferenca S.N. Doma. Zdi se, da bo ta konferenca ena najvažnejših poleg one, ko se je rodila prva misel S.N. Doma. Lahko se reče, da bo ta konferenca odločila: biti ali ne biti za obstoj S.N. Doma. — Pred zborovalce bo postavljeno važno vprašanje — se li zida, ali se z zidavo počaka, da pridejo boljši Časi. Vzemimo v pretres prvo vprašanje. — Gotovo mi bo vsakdo pritrdil, da zidati je treba zidati, in to takoj. Toliko časa se le zavlačuje zidanje, da je narod obupal, da vidi sploh kdaj £rugo stavbo S.N. Doma kot je sedanja. In ako se vcepi narodu enkrat razočaranje in malosrčnost, potem smo gotovi, da bo cincal S.N. Dom v razmerju kot je danes— ne naprej — ne nazaj. Gotovo je, da se nikakor ne smemo tolažiti z boljšimi časi. Mogoče je, da se za par odstotkov izboljša, ne smemo pa pričakovati, da v dogledno kratkem času naberemo med narodom svote, ki bi omogočile zidanje stavbe v vsem obsegu, kot se je govorilo dosedaj. Narod v naselbini je postal že nekako trpek in njegovo srce bo postalo popolnoma nedostopno zlatim obljubam o krasni stavbi, ki se obeta že toliko časa— pokaže se pa nič. Treba je zidati, in to takoj, da se narodu nove upe, da se. pokaže nova zelena veja v naši naselbini,— temelj in pričetek stavbe, na katero zre in upa narod že toliko časa. Ako ne zidamo takoj, ne bomo čez par let — še manj in gotovo ne — čez deset leti Zidajmo! Kakšno stavbo? Odgovor je lahek: stavbo, katero zmore sedanje finančno stanje, in stavbo, ki bo odgovarjala potrebam in zahtevam naroda vsaj za začetek. Nikdar voza ne preobložiti. Ni treba misliti, ako se zida sedaj le nekaj, da se potem postavi okrog te stavbe kitajski zid, ne, kadar bo mogoče, se zopet dozida. Kar za enkrat potrebujemo je: ena velika dvorana, ter poleg dve ali tri manjše, ki se jih opremi s premakljivimi stenami, da se jih v slučaju potrebe porabi za večje dvorane. Temu primerno se dovrši stavba s par trgovskimi lokali na cesto, par uradi, toliko, da pomagajo pokrivati stroflce, oziroma več, da splačujejo * dolg in obresti. Kako in kaj je stvar arhitekta in direktorija, ki naj dobi polnomoč, da odobri načrt, ako je zadovoljiv, in da ga zavrže, ako ni poraben. Tisto vedno sklicevanje konferenc samo zavlačuje prepotrebno stavbo. * In kar je glavno — strankar-stvo proč od S.N. Doma. Vsi potisnimo in šlo bo. Potomci smo oratarja slovenskega, starih korenin, ki so rekle: pet jih pade,* kjer porine — pa bi nam lase?! ne! — Dober načrt, trezno premisliti pa kladivo in opeko v roke in — zidat, ljudje božji, zidat! Thats ali! James Debevec. NAPRODAJ JE dobro uspevajoča grocerija, eden najboljših prostorov v slovenski naselbini. Proda se radi bolezni. Vpraša se v upravi tega lista. (H5) ali r\ a. so vaše obleke in suknje pripravljene za zimo? Čistimo, barvamo, zakrpamo, likamo in predelamo obleke itd. Vaše obresti bodo velike ako prinesete vaše obleke k Franku za vsake potrebščine. Najboljfle delo in postreiba. . t Cent. 5694 Rand. 5694 Cleaners & Dyer j Tovarna E. 60. & Bonna ave. Podružnica St. Clair & Addison Rd. i»iiiimu»mmi»i»»nniinnni»in»miMit>MitinninHnntir»iini»i»n»»ntiiiie Važno za delničaije in delničarke SLOVENSKEGA DOMA V COtrLINWOODU, O. Glavna letna seja delničarjev Slov. Doma v Col-linwoodu se vrši v sredo, 14. decembra, 1921 ob 7. uri zvečer v lastni dvorani. Tem potom se pozivlje vse delničarje, da se gotovo udeleže, ker se bo volil nov direktorij. Na dnevnem redu je tudi več važnih točk za rešiti v prid Doma. Vdeležite se te važne seje brez izjeme. John Huch, tajnik. ....................................................mniiiiiiiiiiiniimmwiitf KJE JE JOS. MARINčlč, bivši zlatar v Clevelandu. Kot se čuje, se nahaja nekje v^jdržavi Ohio. Pro-Sen je, da se zglaši pri Mrs. Apolo-nija Lah, 4738 W. 130th St. West Park, Ohio. IIIBIIIIIIt»IIIV«lllllllll JOHN CENTA GROCERIJA 6105 St. Clair Ave. iiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiininiiiiiiiiHiuHi POZOR ROJAKI! Priporočam se Slovencem in Slo venkam za dovaianje mleka na dom Vedno točna In Cista postreiba. Ima mo vselej v zalogi najboljše, zdrav mleko, pa tudi smetano ter drug mlekarske izdelke. Se priporočal Slovencem za dobro postrežbo. JOS. KLAUZAR, 1172 Norwood Rd. (x MU* -»Jut. ».»»«»»>*♦ ******* *»■ » * da ne bo W. K. DRUG COMPANY. EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljša zdravila, točna po strežba. 3t. Clair Ave. & Addison Rd JOHN KOMIN, lekarnar (*) V delu je vse - v hranitvi še več. Saving Today - Is Having Tomorrow. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Kdor hrani, ta ima. To je star naroden pregovor. V vašo korist je, ako še danes začnete s hranenjem denarja, pri vsem dobro poznani Lake Shore banki. Mi plačujemo 4 % obresti od dneva vložitve pa do dneva, ko denar dvignete. Naš tujezemski oddelek daje najbolj pripravne vsakovrstne nasvete našemu narodu ter se zavzema za naše ljudi pri tu&ajšnih in domovinskih oblasteh. Naša tridesetletna skušnja v bančnih poslih in naše izvanredne zveze z najbolj odličnimi bankami v Ljubljani, Zagrebu ip drugih velikih mestih Jugoslavije stavimo drage volje na vaše popolno razpoloženje. Mi dajemo vse nasvete brezplačno in po našem najboljšem prepričanju. Za vse informacije o pošiljanju denarja, o dobivanju vaših rojakov iz domovine, ali v kateremkoli bančnem poslu se obrnite na vašo staro, zanesljivo in dobro poznano The Lake Shore Banking & Trust Company E. 55th ST. & ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. POZOR! POZOR! POZOR! Uljudno naznanjam rojakom, da imam naprodaj najboljše, dobro pitane prešiče, katere prodajam po nizki ceni in vam pripeljem na dom. Priporočam se za obila naročila, ker sem prepričan, da boste zadovoljni s postrežbo: blagom in cenami. , JOS. FISCHER. Tel. * Chagrin Falls 284-G. Vzemite Miles ave. karo, blizu Raodalla, 1 tfeor. o) Union 330-W. Homestead Sheet Metal & Roofing Co. A. J. SMIECHEWICZ, poalovodja. Postavljamo nove furnes«. Točno popravilo novih furnesev. Pokrivamo strehe, popravljamo žlebove ter streh«. Točno delo po najniiRh coeah. 7t48 BROADWJ NAPRODAJ JE lepa grocerija mesnica, ki dela »ake dobro tri no. Se —■«• "to »oceni. V 471i proda telo pooen 8 St. Clsir ave. »M ) trgovi prašajte