156. številka. V LjuMJllI. v toret 9. jallja 1901. XI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, Če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I nadstr., upravni*tvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Jttesečna priloga: „Slovenski Cehnik M Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10. h. Upravništva telefon št. 85. Volilne reforma za kranjski deželni zbor. Listi naznanjajo brez dvoma iz oficijalnili virov zajeto novico, da namerava vlada začeti nova pogajanja z narodno-napredhoj s klerikalno in z veleposestniško stranko radi volilne reforme za kranjski deželni zbor. Če se doseže sporazumi j on je, -kliče vlada deželni zbor. da dotični načrt odobri; v tem slučaj ti bi se volitve vršile po novem volilnem redu: ee se sporazumljenje ne doseže, razpusti vlada deželni zbor in razpiše najbrž že meseca septembra nove volitve, seveda na podlagi starega volilnega reda. Ker je vlada sele v pred nekaj dnevi v državnem zboru slovesno izjavila, da absolutno odklanja splošno in enako volilno pravico za deželne zbore, je ob sebi nniljivo. da pri napovedani akciji zastran volilne reforme za kranjski dež. zbor postavi na stališče interesnega zastopstva. S tem so začrtane meje, v katerih se bo pri nas — kakor se je že in se bo drugod gibala vladna akcija. Vlada hoče par, da dobe volilno pravico tudi v deželne zbore vsi državljani, volilne kurije, ki razdeljujejo volilce po njihovih interesih na posamične skupine, pa hoče ohraniti. Brez dvoma je torej, da bo vlada poskusila svojo srečo s tem, da bo predlagala ustanovitev nove k u r i -je, v kateri bi imeli volilno pravico vsi tisti, ki je dosedaj nimajo. Toda, če je za sedanjo vlado ustanovitev nove kurije začetek in konec vsake volilne reforme, potem naj se nikar ne udaja nobenim iluzijam. Razočaranje bi bilo preveliko. Potrebo volilne reforme za deželni zbor u videva vsakdo in ustanovitvi nove kurije se nihče ne ostavlja — toda tako. kakor je vlada poskusila v zadnjem zasedanju. pa stvar ne poj de. Princi]), na katerem stoji vlada glede volilne reforme, je in te re -s n o z a s t o p s t v o . a ee ima vlada res poštene namene, potem ne zadostuje, da priznava to načelo le \ teorij i. potem j<* potreba, da ga prizna z d e j a n j i. Princip interesnega zastopstva je. da se zagotovi vsaki interesni skupini njenemu številu in njeni davčni sili primerno zastopstvo. ('»• se ho vlada po teni ravnala in glede z l o ž i t v e volilni h o k r a i e v ne bo uganjala takih pristranosti, kakor pri volilni reformi za državni zbor. potem se zna sporaznmljenje lahko in hitro doseči. Spričo obstoječih dispozicij vsaj v narodno - napredni stranki ne bo težav glede nove kurije, glede mestnih mandatov in glede zložitve okrajev, če bo vlada pravično in pametno postopala in ne lako površno in pristransko, kakor v zadnjem zasedanju ko ni predložila nikakega statisti -čnega materijala, niti glede števila volileev nove kurije, niti glede da v ene sile posamičnih interesnih skupin in ko je tudi popolnoma prezrhi. tla je tudi zložitev okrajev za kmet ske občine neizogibna potreba, kajti sedaj so okraji tako zloženi,da je naravnost smešno. Največje in najtežje vprašanje pri volilni reformi pa je kurija vele posest u i ko v. To je jedro cele zadeve in tu mora vlada zasaditi lopato, če hoče imeti uspeh. Vsaka volilna r e f o r m a j e v n a p r ej pokopana, če se 11 e reformira kurija v e 1 e p o s e s t n i -k o v. Xa načelnem stališču interesnega zastopstva stoječa vlada seveda ne bo odnehala od zahteve, da se m o r ,i na vsak način ohraniti kurija veleposestnikov. To se ob sebi razume. 8 tem pa še ni nikakor rečeno, da se mora kurija veleposestnikov ohraniti v sedanji obliki. Ta knrija je danes na Kranjskem prava karikatura. Vseh volileev je kakih SO in ti volijo kar d e -set i> o s 1 a n e e v. To je v primeri s številom kmetskih in mestnih mandatov, v primeri s številom kmetskih in mestnih prebivalcev in v primeri z davki, ki jih plačujeta mestna in kmetska kurija nekaj tako gorostas nega, d a s e n a n o b e n n a č i n n e sine in ne I) o vzdržalo. Razvoj gospodarskega življenj.i j» veleposestvo že davno pripravil oh nekdanjo svojo ekonomično in socialno veljavo. Y deželah z razsežnimi latifundijami je veleposestvo še faktor, na Kranjskem pa že davno ne več. Pri nas je kurija veleposestnikov že davno izgubila vsako eksistenčno pravico. Toda v 1 a d a z a hleva o h r a n i 1 e v k u r i j e v e 1 e posestni k o v , dasi ta »veleposestva« pravzaprav niso nič drugega, kot navadne kmetije in se veleposest- niki po značaju svojih interesov čisto nič ne razlikujejo od navadnih kmetov. A ker vlada že hoče in je drugače vsaka volilna reforma izključena, naj se postavimo na njeno stališče in recimo: dobro, pa naj se ohrani kurija veleposestnikov. Tu pa zadenemo na velikansko protislovje v vladnem prizadevanju. Tista vlada, ki stoji im principu interesnega zastopstva, ki oznanja načelo, da morajo biti v enako volilno skupino združeni vsi, ki imajo enake gospodarske interese, tista vlada n e č e v kuriji v e1e p o s e s t v a izvesti tega svojega principa, m a x* v e e li oče obraniti z a to k u ri j o izjemo, ki je p r a -v a anomalij a. Iz fevdalnih časov je namreč preostal do naših dni brezsrniselni in za vse druge državljane naravnost žaljivi in ponižujoči privilegij, da imajo v kuriji veleposestva volilno pravleo le tisti, čijih veleposestva so vpisana v dež. desk o. Oče Schmerling zloglasnega spomina je s tem storil neodpustno hudodelstvo na celi državi in na vseh njenih narodih. Princip, ki ga vlada izrecno priznava, princip interesnega zastopstva zahteva neizogibno, tla se ta privilegij odpravi. Če stoji vlada na stališč^ da imajo posestniki, ki plačujejo najmanj sto goldinarjev direktnega davka tako različne interese od kmetov, da jih je treba združiti v posebno skupino, v posebno kurijo, p o t e m s e m or a j o v to kurijo sprejeti vsi p o s e s t n i k i . ki p 1 a-č n je j o toliko direktnega d a v k a . vsi b r e z izje m e i n ne *U" 1 e d e n a t o č e j «* k a k o posestvo v k n j i ž e n o v deželno desko ali n e. Identiteta interesov je podlaga interesnim skupinam v tem ozim je pa čisto vse eno, če je kdo vpisan v dež. desko ali v navadno zemljiško knjigo, kakor je vseeno, ee nosi cilinder ali kmetsko kučmo. Nezmiselnost sedanje veleposestniške kurije je že davno pripozna-na in je v različnih kronovinah tudi izvedena. N a G o r i š k e m , v Istri in v Dalmaciji je veleposestniška kurija že davno reformir a n a v te m - m i s 1 u , d a j e v s e c n o , č e j e k a k o v eIc posest v o vpisano v dež. desko ali č e n i. V Dalmaciji, v Istri in na Goriškem poznajo samo še »k u r i j o j« a j v i š j e obdavčenih p o s e s t n i k o v.« Tudi v kronovinah, kjer so se ohranile latifundije je že mnogo let veliko gibanje, da se izvede reforma veleposestniške kurije. Tam stvar seveda ne gre lahko od rok, ker imajo tam veleposestniki resnično ogromna posestva in plačujejo velikanske vsote davkov. V primeri z Lobkovici, s Harrachi. s Sclnvarzen-bergi, s Thuni itd. so naši Barboti, Reehbachi in kakor se že pišejo pravi kajžarji. »Hascher und nieht Grossgrundbesitzer« je o teli možeh rekel baron Hein, ko je pri knezu indiseh^raetzu na Notranjskem srne streljal. A celo na Češkem se stari privilegij ni mogel popolnoma vzdržati in že grof Taaffe je razdelil češke veleposestnike na dve skupini, na fidejkomisarič-no in na nefidejkomisarieno, kakor je pač odgovarjalo tedanjemu stanju razmer. Volilne reforme se ne delajo vsakih deset let, kajti vsaka volilna reforma je produkt velikih gibair in težkih bojev. Tudi pri nas se morda vnamejo zopet veliki in težki boji, toda eno se nam zdi da je gotovo: Vsaka volil n a r e f o r m a j e izključena, če bi hotela ohraniti kurijo veleposestnikov v sedanji svoji sestavi, če bi hotela obraniti n e z m i s e 1 n i p r i v i 1 e -g i j , d a i m a j o v t e j kuriji v o-1 i 1 n o pravie o s a m o lastniki v ti e ž. desko vpisanih posestev. Nagodbena pogajanja. T) u n a j , Js1. julija. Xagodbena pogajanja so se pričela ob enajstih in so trajala s kratkim premorom do devetih zvečer. Popoldanskim pogajanjem so se pritegnili tudi strokovni referenti iz trgovinskega ministrstva. V vseh vprašanjih se je doseglo sporaznmljenje. samo eno vprašanje, tičoče se trgovinske stroke, se je odložilo in se bo rešilo v prihodnji seji, ki bo v sredo. Posvetovanj so se udeležili kot zastopniki avstrijske vlade ministrski predsednik baron Beck, poljedeljski minister grof Auer-sperg, finančni minister K o r v-t o \v s k i , trgovinski minister dr. F o r t , železniški minister dr. D e r-schatta in sekcijski načelnik dr. 8 i e g h a r t , kot zastopniki Ogrske vlade pa ministrski predsednik dr. VVekerle, trgovinski minister K o s s u t h , poljedelski minister D a r a n v i in drž. tajnika S z t e r e-n y i in P o p o v i o s. Pokojninsko zavarovanje privatnih uradnikov. Dunaj, 8. julija. Zakon glede pokojninskega zavarovanja privatnih uradnikov dovoljuje, da se smejo privatni uradniki v svrho dobivanja pokojnine zavarovati tudi pri privatnih zavodih seveda pod pogoji, ki so istovetni z zakonskimi določbami. \ endar pa ni namen zakona, d a b i se to z a v ar o v a n je v velikem obsegu prepustilo p r i-v a t n i m z a v o d o in , to tem manj, ker bi se s tem oškodoval pokojninski z a v o d , ki se ima specialno v to svrho ustanoviti in ki bo navezan samo na sredstva, izvirajoča iz pokojninskega zavarovanja. Ker se opaža v gotovih krogih stremljenje pokojninsko zavarovanje pr|vatnib uradnikov žc sedaj izločiti privatnim zavodom, razglaša vlada, da bo g 1 e d e p r i z n a n j a teb zavarovanj zelo strogo postopala. V interesu privatnih uradnikov je torej, da počakajo z vsako akcijo glede zavarovanja pri kakšnem privatnem zavodu vse dotlej, dokler vlada ne izda napovedanih predpisov, ki bodo natanko fiksirali poboje, pod katerimi je dovoljeno pokojninsko zavarovanje pri privatnih zavodih. Proti ministru Bienerthu. Lvov, 8. julija. Poljski listi, zlasti »Nowa Reforma«, so pričeli ljuto kampanjo proti ministru notranjih del B i e n e r t b u . ki je v parlamentu izjavil, da Ko vlada nasprotovala uvedbi splošne in enake volilne pravice v deželne zbore. Časopisje naglasa, da minister nima pravice, snverensko v parlamentu odločevati vprašanja, ki spadajo v kompeteneo deželnih zborov. Postopanje ministra Bienertha je s stališča avtonomije naravnost nezaslišno in dokazuje potrebo, da se ministrstvo čim najpreje rekonstruira v parlamentarni smeri. Deželnozborski volilni red se mora časovnim zahtevam primerno prilagoditi, ker je to samo v interesa avtonomije, takisto pa bo treba tudi reformirati volilni red za okrajne in občinske zastope, z a kaj tudi t u n i več m o ž n o ohraniti privilegijev i n k u r i a 1 n e g a s i s t e m a. — Torej LISTEK. Smeh. Smejajiiio se. sicer bomo pomrli, ne da bi se bili smejali . . . Morda je ta modrost, ki sem jo čital v neki povesti v »Slovenskem Narodu«, res vrhunec vse prave modrosti. Življenje je tako kratko! Ko maj si se prav zavedel, da živi/. Žc udari smrtna ura, Schopenhauer ima morda le prav, ko uči: življenje je v eeloti tragedija, pri posameznikih pa komedija. Smejajmo se tej komediji! Navadno mislijo ljudje, da je smeh tzriz veselja in zadovoljnosli, da torej nastane iz veselih vznikov. Kdor ni dobre voljein veselega srca, ta se ne more smejati pravi občna sodba — in večinoma jo 1o tudi resnica. Pa ne vedno. V »Revne Scientifique« je v zadnjem sešitku - priobčil znani pariški zdravnik in znanstvenik dr. Bridon razpravo o smehu. Priob čil je celo serijo zanimivih slučajev in iz teh izvedel svoje sklepe glede narave smeha. Bridon razlikuje dvoje bistveno različnih kategorij smeha, in sicer smeh iz veselih vzrokov in smeh iz žalostnih vzrokov. Smeh iz veselih vzrokov je razdeljen na več vrst. Prve vrste smeh je tisti, ki s*- le vidi, a si* ne sliši. To ji* usiiiev. Drugo vrsto smeha označuje dr. Bridon kot smeh, ki se sliši. To je navadni smeh. Tretja vrsta tega smeha je izbruh, ki se izraža s takim glasnim smejanjem, da stopijo človeku solze v oči in da ga po daljšem krohotanjn kar vse boli. Značilno za to vrsto smeha je, da smejaleC ne more kar hitro in nemudoma nehati, tudi če bi hotel, da torej smejanje ni več odvisno samo od njegove volje. Smeh iz žalostnih vzrokov ni razdeljen na posamične vrste, kajti ta smeh jo vedno bolestnega značaja in posledica razburjenja, slabih živcev, abnormalnih telesnih razmer ali duševnih defektov. Pri takih bolnikih je smeli včasih prav huda bolezen. Francoski zdravnik sme šnost«. Nič ni pomagalo — vsak se je moral dvakrat na dan glasno smejali, kar po več minut so se ti ljudje smejali, vsak redno ob istem času, tako, da je v tem stanovanju ves dan donel vesel smeh, dasi so se smejali smrtnožalostni ljudje. Čudna so pač pota narave. Bla gor pa tistim, ki se iz veselih nagibov lahko iz srca smejejo. F. Zorko. u tujim. Študentovska zgodba. — Spisal Saomk Cvetkov. (Dalje.) »Ali dasta za pijačo.'« Pila bi, če plača kdo, ne dava pa ničesar.« »Slaba prijatelja.« »O, seveda, zdajle sem ti prijatelj, če prav slab, če imaš pa sam kaj, tedaj me ne poznaš.« Antonij je govoril z nasmehom. Vedel je namreč, da tisti študent pije vedno na^ stroške drugih in da sam nima nikoli ničesar . . . Igra je bila mulo zanimiva in zato sta Roman in Antonij malo pazila nanjo, nego sta se pogovarjala o svojih stvareh. »Kaj pa si povedal Lojzki!« Antonij je povedal Romanu na uho in potem sta se oba smejala .... Plačala sta in sta odšla . . . Zunaj je bilo zelo mrzlo in zavijala sta se v obleko. »Ti, Roman, v temle haveloku izgledaš, kot model v razložili kake manufakturne trgovine.« »Že nekdo drugi mi je rekel ravno tako.« Zavil se je še bolj in ko se je zibal z desne na levo in z leve \\\ desno je bil podoben Ahasveru, kakor ga opisuje Aškerc. Ko sta prišla mimo varicte-gledališča, je nasveto- val Antonij, da bi stopila za kake pol ure notri. 5>^aj ,Ul že konce, polnoči je že proč.« »Kaj zato? Pa se malo zabavava s pevkami. Aranka in Bettv sta prav prijazni deklici in tudi z malim zadovoljni.« Antonij ni čakal Romanovega ugovora, vedel je namreč zelo dobro, da ne bo ugovarjal, stopil je v gostilno in Roinnn za njim. Aranka se je zasmejala ljubeznjivo in jima pritekla naproti. Bettv je imela gosta, plešastega in prilično postaranega in je pomenljivo namežiknila študentoma ter pokazala na svojega kavalir-ja. Antonij je bil iznajdljiv fant in je razumel namežikanje, zato je pristopil k mizi in je spoštljivo pozdravil. Stari gospod je prijazno odzdravil in jih povabil naj prisedejo. Kdo rajši? Gospod je vprašal, ko so se predstavili, če sta študenta . . . da sta, če sta že kaj zaspana ... da nista, in takih malenkosti več. Ko je prišel natakar, je naročil še tri kozarce, za nova gosta in za A ranko in pijaču je bila zagotovljena. Bettv se je namuznila Antonija in Aranka ga je suvala pod mizo. Antonij je bil zadovoljen. Razvezal se mu je jezik in stari gospod ga je poslušal z velikim zadoščenjem in predno je potekla ura, izpili so lepo število bu-tiljk. Gospod je neprestano pripove- že Poljaki, ti zakrkneni konservativci, ki so bili nedavno tega še odločni nasprotniki splošne in enake volilne pravice, so sedaj za o d -pravo privilegijev tudi v deželnih zborih, kranjski klerikalci, ki pravijo, da kar gore za splošno in enako volilno pravico, pa hočejo pri reformi kranjskega de-želnozborskega volilnega reda m o list r o z n i privilegij veleposestniške kurije! Hrvaška kriza. Zagreb 8. julija. Kar se je splošno pričakovalo, se je zgodilo. Današnje arodne Novine" priobčujejo ta-le kraljevi reskript: rNa temelju določbe § 3. zak. članka H. iz 1. 1870. o ureditvi sabora kraljevin Hrvaške, Slavonije in Dalmacije smatramo za potrebno odrediti, da imajo ostati saborske seje odgođene do daljnje naše odločbe. V Išlu, 5. julija 1907. — Franjo Josip." — Zasedanje hrvaškega sabora se je torei odgodilo, še predno se je začelo. To je prvo nasilstvo novega bana Rakodczaja. Razume se, da je vzbudilo največje ogorčenje in razburjenje v vsi hrvaški javnosti. Kriza na Hrvaškem se je s tem znatno poostrila. Volilna reforma na Ogrskem. Budimpešta, S. julija. V nasprotju z vestmi, da predloži vlada že v jesenskem zasedanju parlamentu zakonski načrt o volilni reformi, zatrjujejo dobro poučeni krogi, da je popolnoma izključeno, da bi volilna reforma že v jesenskem zasedanju prišla v razpravo. Vlada hoče temeljito študirati vprašanje o volilni reformi in reformno delo prirediti tako, da se prepreči, da bi narodnosti in socijalisti mogli priti do odločilne veljave v parlamentu. Volilna reforma za ogrski parlament bo slonela na principu, da ima volilno pravico vsak ogrski državljan, ki zna čitati in pisati v svojem materinem jeziku. Ker je za šolstvo zlasti med nemadžarskimi narodnostmi zelo slabo skrbljeno in je največ analfabetov med Slovaki in Rumu ni, se nadeja vlada, da se število narodnostnih poslancev v parlamentu ne bo znatno zvišalo. Dogodki na Ruskem. Petrograd 8. juh*ja. V Justili pri Viborgu je imela vsa ruska učiteljska zveza svojo letno skupščino. Skupščine se je udeležilo 140 delegatov iz vseh krajev evropske in azijske Rusije. Dasi pripadajo skoro vsi delegati skrajni levici, vendar so odklonili predlog, naj bi se shod pečal s političnimi vprašanji. Skupščina se je izrekla, da je splošna uvedba prisilnega šolskega obiska za Rusijo še prezgodna, da ima biti pouk v vero-nauku zgolj fakultativen in da se ima v vseh šolah poučevati v maternem jeziku. Varšava 8. julija V bližini postaje Lapy je vrgla neka oborožena četa na vojaški vlak, v katerem seje vozil 2. gardni polk, 4 bombe in eno do val, da ga zelo veseli, ker je našel v tujini tako prijazne ljudi. Pripovedoval je, da potuje za zabavo, odkar mu je umrla žena in je opustil trgovino. »Zakaj bi se m umi ! Otrok nimam, sorodniki so bogati; kam naj denem denar?« Vsi so seveda pritrjevali njegovi misli kot edino pravi. »E, če ne umrjem kmalu, še bom nekaj prepotoval in še ne bom zaprn vil. Moja trgovina je bila ena najvećih v Parizu in je delovala zelo dobro .. . Ali kaj hočem.' Žena mi je umrla, otrok nimam, sorodniki 90 bogati; kam naj denem denar.'' Bil je pijan. Od začetka je hotel, da bi le drugi govorili, nazadnje ni nikogar pustil do besede. Tretjič je že pripovedoval, kako se je oženil in kako je trgoval in da ne ve kam z denarjem. »Ce pridem v gostilno in najdem notri študente, vsi morajo okoli moje mize in ne poprej domov, da nam zaprejo gostilno. Oh, gospod Antonij, kako rad plačam za študente! To mi je nekak spomin na sina Maksa, ki je bil že na vseučilišču, ko je naenkrat umrl. Cez noč, vam pravim, čez noč. Domov sva prišla in je legel in umrl; zjutraj so ga našli mrtvega . ..« Gospodu so stopile solze v oči, zelo se ga je na-lezel. »Pa je bil lep fant vaš Maks?« »Pa še kako! Ženske so norele za njim, on pa za njimi, kakor se spodo granato. Bombe niso eksplodirale, granata pa je poškodovala tir. Vlak je vozil mirno naprej, četa je jela nato streljati na vlak s revolverji. Ranjen je bil en vojak, več vozov pa je bilo poškodovanih. Revolucijonarno gibanje na Kitajskem. Peking 8. julija. Cesarskega namestnika v Nankinga Nvanveja so dijaki v družbi s policijskim ravnateljem na cesti ustrelili. Množioa je pol. ravnatelja prijela in ga na mestu obglavila. Šanghaj 8. julija. V soboto zvečer je eksplodirala pred žandar-merijsko šolo, v kateri je bil slučajno guverner pokrajine Anhni, bomba, ki je ubila guvernerja in tri častnike. Splošno se sodi, da se je atentat izvršil po ukazu revolucijonarnega odbora. Dopisi. Iz Velike Loke na Dolenjskem. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo je priredilo včeraj ustanovno veselico, na kateri naj bi se po „stariu navadi blagoslovilo gasilno orodje. G-a-silci so v svoji skrbi vse ukrenili, da bi bila veselica impozantnejša. Ker je bila za deseto uro oznanjena maša so poskrbeli tudi za harmonij, ker podružniška cerkev nima orgelj in za moški zbor, ki bi pel pri maši. Za pevovodjo je naprosilo društvo šent-lovrenskega nadučitelja g. Potokarja. To je bil pa ogenj v strehi za župnika Oblaka, ki se je v svoji znani sveti jezi izrazil: „Ako pride Potokar na kor, napravim vam Ločanom škandal in grem izpred oltarja ma-ševat v št. Lovrenc." Gospodovalno j a hotel ukazovati Ločanom in dejal, da dopusti le tiho mašo, za kar so se ti seveda lepo zahvaliU. Tako torej ni bilo maše ne blagoslovljenja orodja. Sicer se pa ne gre tu za mašo, je li mašo bral aH ne, je li delal tisti svoj „hokus pokusu nad brizgalnico, brizgalnica bo brez tega ravno tako gasila ogenj kakor do slej, ko Še ni bila npožegnanaa, za vse te „svete žegnea se torej ne gre, gre se le za princip, kako naše sveceništvo izvršuje nalogo ljubezni in kako globoko še tiči naše ljudstvo v temi srednjeveških bajk. Naša duhovščina, ki bi imela učiti in oznanjevati jglo-boko versko moralo, ublaževati nas-protstva, posredovati med ljudstvom, ga podučevati, dela ravno nasprotno. Ali se more imenovati župnik Oblak učitelja ljubezni, ko bi nadučitelja Potokarja najrajši utopil v žlici vode ; saj je gotovo vsem znano, kako barbarsko je postopal napram njemu. Kakor je naša duhovščina prebrisana, tako je naše ljudstvo šenepoučeno v verskem oziru. Ljudje hodijo k maši, pa ne vedo zakaj molijo, in ne vedo čemu, dajejo za maše, kupujejo odpustke, ne da bi umeii prav zakaj to delajo. Takozvana vera je v njih tako vkoreninjena, da se ne morejo otresti verskih predsodkov. Drugi pa, ki so nekoliko razumnejši, delajo vendar ravno isto ; in zakaj ? Vse iz ljubega miru in pa zaradi drugih ljidij. Enak slučaj se je pripetil tudi na Loki. Mesto, da bi bili veseli, da bi se društvo pokazalo prvo, ki ne potrebuje nikakih nžegnovu, nikake molitve in cerkve, se je šlo vendar poklonit — cerkvi. Ob deseti uri, ko bi se imela pričeti odpovedana maša so korakala domača in sosednja društva bi mlademu fantu. Prosim vas, zakaj tudi ne bi ] Ženske so cuker. moški pa mravljinci in kadar mravljinci pridejo do enkra, veste kako je.« »Pojedo ira.« 'isto pravilno, gospod Antonij, cisto moja misel.« Stari gospod je i ričel objemati Bettv. »Pojedel bi vas.« »Haha, vi pa Že ne,« smejala se je Bettv in pri očeh so se pokazale tanke, nežne gube, komaj jih je bilo videti, ali Roman jih je videl in je pomislil, ee jih nima že Anica tudi. Ni se mogel domisliti, ali vendar se mu je zdelo, da jih še ni opazil nikoli. Tudi Aranka jih še ni imela, mlada je še bila, še ne sedemnajst let, in zato se je Antonijo še bolj dopadla kot Lojzka, ali Antonij ni ljubil spremembe v takih stvareh in zato je ostal pri starem. »Kaj bi se selil, kot metulj,« je mislil . . . Vsi gosti so že zdavnaj odšli, ko so se dvignili pivci na račun staregći trgovca. . . Antonij in Roman sta se izgubila v temi, stari trgovec pa je šel z Betty in Aranko v nasprotno stran. »Koliko bo že ura?« »Štiri je odbila v cerkvi svetega Vida ravnokar.« »Danes ne bo vreme za šolo.« »Mislim, da ne . . .« Prišla sta do stanovanja. Anto- v sprevodu v cerkev, kjer so pevci zapeli par lepodonečih pesmi Priznati se mora, da so to storili le demonstrativno, da pokažejo, da se tudi brez nfarja" prebije ; toda čemu de to od zavednih in naprednih Loča-nov ? Pri tej veselici so Ločanje zopet pokazali, da so oni gospodarji Velike Loke. Upajmo, da se v prihodnje popolnoma otresejo verskega jarma in jasno pokažejo svetu svojo naprednost in svobodomiselnot ! Ker je slabo vreme pokvarilo program in se je vršila le tombola, se prihodnjo nedeljo veselica ponovi. Spectator. Dnevne vesti. V Ljubljani, 9. julija. — »Slovenec« je imel včeraj posebne vrste prllflgft' Portrete klerikalnih slovenskih državnih poelan-eev. Na naj odličnejšem mestu stoji seveda podoba dr. Sustersiča, okrog katere je napravljen poseben okvir, ♦ločim so podobe drugih poslancev brez okvirjev, kar je čisto v redu, saj tako niso nič drugega, kakor Šu steršičeve marijonete. Susteršič se na podobi drži jezno. Škoda da je zadnja stran te priloge prazna. Zakaj niso klerikalci nanjo ponatisnili vse tiste silne izbruhe gorke žalosti in strupene jeze, s katerimi je »Slovencem obsul »Jugoslovanski klub« in posamezne njegove člane. Ljudje bi potem vsaj vedeli, zakaj se dr. Susteršič na podobi tako jezno drži in zakaj gleda »kakor hudič iz krugle«. — Mestna višja slovenska dekliška šola. Dandanes izdajajo na koncu šolskega leta vse srednje šole, gimnazije in realke, da celo že ljudske Šole posebna i z vest ja, ki kažejo, kakšno je bilo notranje življenje Šole, kako se je napredovalo in kakšen je bil obisk dotičnega zavoda. Zato se Čudimo, da edina mestna slovenska višja dekliška Šola v Ljubljani, čeprav obstoji že deset let, dosedaj še ni nobeno leto izdala svojega programa ali izvest j a! Izgovor, da tako izvestje stane denar, je naiven in jalov, če zmorejo tistih par kron za tisk ljudske šole, bi zmogla menda tudi višja dekliška šola, ki spada po svoji osnovi med srednje šole in je edina na Slovenskem. Obračamo se do ravnateljstva in do kura-torija, da vsaj v bodoče popravi, kar se je dozdaj zamudilo. Slovenska višja dekliška šola je zelo važen zavod in zato pričakuje javnost tiskanega izvestja o njem. — Tufci naj nam bodo za vzgled ! V soboto teden se je vršil v Schonbergu na Moravi občni zbor nemškega „Schulvereina". To ponemčevalno društvo, ki vedno drz-nejše nastopa med nami in z vedno večjimi uspehi, ima sedaj okoli 1000 delavnih podružnic s približno 100 000 člani. V preteklem letu se je ustanovilo 157 novih podružnic, med njimi 20 ženskih. Na Štajerskem se jih je ustanovilo 20, na Koroškem 8 in na Kranjskem b\ Kočevsko šteje 25 občin, od katerih je 24 kmečkih in 19 podružnic „Schulvereina" ! Ta vzgled kaže, kako je mogoče pešČioo ljudi organizirati in vpreČi za delo za njih narodni obstanek Dohodkov je ni j je potihoma odprl in stopila sta v temno vežo. Pri nekih vratili na hodniku, ki so vodile v kavarno, slišala sta neko mečkanje, šla sta dalje, ne fla bi gledala kaj je ... V gospodarjevi sobi je že bila luč . . . vstal je že, da se opravi in odide v službo . . . Antonij se je zbudil ob sedmih; glava ga je bolela in zato je pomislil, ali bi šel v šolo. ali ne. Bolj mu je skoro ugajala misel, da ne, ali pomislil je, da je bil že z večim mačkom v šoli in vstal je. Potaknil je glavo v umivalnik in dobro mu je delo, vrtoglavost je nehala nekoliko in lahko se je oblekel. Poklical je Romana, ki pa se je izrazil za »ne biti«, se obrnil v steno in zaspal. . . Ko je gospodinja prinesla kavo, ji je dal Antonij desetico, da prinese si fona. »Dobro opere želodec, ljuba umnika,« ji je rekel in stara se je smejala. »Samo če bo danes denar,« zažugala je gospodinja in odšla. «Bo že, če ne pri nas, pa pri vas,« zago-drnjal je Antonij in sedel, da bi pil kavo, ali bila je prevroča in Antonij je nevoljen ostal. »Še kave ne morem piti. . .« Nabral je knjige in medtem je prinesla gospodinja sifon. Antonij je pil, pil in pil, dokler ni bilo prazno, potem se je naglo ogrnil in odšel . . . V šoli mu je bila glava težka in komaj se je premagal. Edino kar ga je razveselilo tisti dan, je bila denarna nakaznica za sto kron. »Ej, se je pra- imel nSohuJvereinu preteklo leto skoraj četrtino več nego 1. 1905. Vsi dohodki so znašali 501818 K, 1905 pa 410 529 K. To so velike številke! Zato ni čudno, da prodirajo Nemci med nami, ki le jadikujemo o nasprot-niški premoči, ne delamo pa skoraj nič. Večina podružnic naše družbe sv. C. in M. spi spanje pravičnih lenuhov in osrednjemu vodstvu na večkratna drezanja niti odgovora ne da! Med nami so celo ljudje, ki te zasmehujejo, če vidijo, da si odločen narodnjak in pri prvi priložnosti ti vrže kdo poleno pod noge, kajti zdiš se jim nevaren, revolucijonar si. Ker se od narodnega dela pri nas še nihče ni zredil, je krog narodnih delavcev kaj majhen, drugi pa od strani gledajo češ: bomo videli, kako se bo stvar razvila; če bo kazalo, pristopimo, če ne, jo pa uberemo v nasprotniški tabor! Perspektiva je torej jako žalostna, vendar obupna ni! Uprav najnovejši čas se kaže nova svežost v našem narodnem življenju, zato pričakujemo več uspehov na narodnem polju, zlasti pa upamo, da bo družba sv. Cirila in Metoda storila Času primerne korake in se modernizirala sebi in narodu v korist! Kar tujci lahko store, pa bi mi ne mogli? — Krivična kritika o Žmitka v ..Ljubljanskem Zvonu11. Pred kratkim je bil slikar Peter Žmitek razstavil pri Schwentnerju celo serijo porcelanastih izdelkov, ki jih je okrasil z narodnimi motivi in slikami v znani tovarni za kemične stvari v Kamniku. Vsakdo, ki je gledal te stvari, je bil veselo iznenađen, ker se je Žmitku izborno posrečilo ustvariti nekaj zares lepega v stroki umetniške obrti. Proti koncu šolskega leta je bil prišel nadzorovat risanje v tukajšnjih šolah, posebno na realki poseben nadzornik za risarsko stroko iz naučnega ministrstva g. [Luk a s, ki gotovo ve, kaj je umetna obrt. Inspiciral je Žmitka na realki pri pouku v risanju in si potem ogledal tudi tiste porcelanaste stvari pri Schwentnerju. Lukasu so Žm itko ve podobe na porcelanu zelo ugajale, pohvalil je Žmitka in mu čestital ter se peljal celo nalašč v Kamnik, da bo videl, kako je Žmitek v tovarni izdelal dotične predmete! . . . To dejstvo je najboljši odgovor na neugodno kritiko, ki je izšla v julijski številki „Ljublj. Zvona". * — Svobodomiselni slovenski abiturijenti in akademiki! Veliki kulturni boj, ki preveva ves kulturni svet, razdelil je tudi naš slovenski narod v nasprotujoče si tabore: tu bojevniki za pravo, iz svobode izvirajoče* prosveto, tam častilci noči, tmine. — Neizogibno je, da ločijo tudi učečo se mladino nasprotni nazori ; saj je ona izšla iz srede onih bojevnih vrst in je poklicana vrniti se nekoč v njene vrste nazaj ter, krepka po načelih in značajih, zastaviti v narodov prospeh vse svoje Čile, mlade moči, ki so se ji rodile in utrdile za njenih ukov. Vzgajati, naobraževati, utrjevati značaje: to pa je naloga akademiČnih društev. Iz njih so izhajali in izhajajo možje, ki služijo narodu pravo in verno in narodno službo. Srdit in neizprosen je boj, ki ga bije slovenski narod sam v sebi; zato zahteva dannadan več in več kremenitih značajev, neustrašnih bojevnikov. — Ideja, ki navdaja naše duše, ki nas druži in ki naj nas vspo-sobi za narodno delo, je svobodomiselnost. Duševna svoboda je predpogoj prosveti ter veliki bodočnosti vsakega naroda, ona je in ostane prvi pogoj vsakemu človeštva vrednemu napredku. In to je naša ideja vodnica in na nji je zasnovano društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Savau na Dunaju. — Društvo naše ni politično, svobodomiselnost mu je le ona podlaga, brez katere ni mogoče nobenega pravega akademičnega društva. Namen dru-štvu je, biti duševno in zabavno središče svohodomiselnih akademikov na Dunaju. Članom je na razpolago, dasi še mlada, vendar dokaj obsežna knjižnica, vsi važnejši slovenski dnevniki in tedniki ter leposlovni in znanstveno-strokovni listi; v društvu se bo tudi prihednje leto poučevala la-ščina, ki je za Slovence tako emi-nentnega pomena; ravno tako se polaga velika skrb predavanjem članov in se je tekom leta več članov trudilo v tem smislu. — Svobodomiselni slovenski abiturijenti in akademiki! Komur bije srce za pravo narodno stvar, naj ne stoji več osamljen izven vsakega društva, stopi naj v naš krog; vsak je pač že toliko duševno dozorel, da se ga ne poloti malodušnost, ko je treba pokazati barvo svojo. V našem društvu ne boste našli le tovarišev, našli boste prijateljev. Družili vas bodo skupni nazori in prijateljstvo v prospeh naroda! Vse za svobodo in narod! Društveni odbor. — Dražba sv. Cirila in Metoda opozarja podružnice, da je skrajni Čas za vpošiljatev izkazov in računov Speče, mrtve podružnice ne morejo imeti zastopnika na glavni skupščini Obenem prosimo, naj se obvešča ob pošiljatvi letnih doneskov, darov, dohodkov veselic in nabiralnikov itd. redno naša pisarna, pod kakim imenom se je dotična svota nabrala in v katero vrsto prispevkov naj se vpiše, da se s tem omogoči pravilno uradovanje, javna bilanca, zapreci pa se nepotrebno razpošiljanje računov in terjatev. Prosimo torej točnosti, reda in jasnosti. To je neobhodno potrebno pisarni, koristno pa samim podružnicam in podpornikom ter vsem, ki so z nami v zvezi. Končno prosimo slovenske rodoljube, naj nam radi in hitro dajejo informacij, kate rih ob raznih slučajih iščemo.- Nekaterim takim dopisom že dolgo ni odgovora, vsled tega pa trpi Često prav važna zadeva veliko škodo. Rodoljubi, prosimo tudi v tem oziru požrtvovalnosti in točnosti. — Hrvaška sokolska zveza. Prejeli smo naslednje pismo : Velecie-njeni gospodine urednice! Molim Vas ovime najuČtivije, da biste imali dobrotu od strane rIirvatskog sokolskog Saveza" primiti sliedeću izjavu. U broju 14S. Vašega cienj enega lista ima notica, da hrvatske Sokole, koji so prispjeli u Ljubljanu posebnim vlakom, nije od strane „Slovenske sokolske Zvezeu nitko pozdravio, i da je to Hrvate nemilo dirnulo. U obće se predbacuje slovenskim Soku-lima, da se za goste, napose Dalmatince, niso ništa brinuli. Moguće da ima pojedinca, koji je što drugoga očekivao, pak je bio nezadovoljan, te je ovomu svome nezadovoljstvu i oduška dao. Gdje to kod takovih sgoda nije slučaj ! Ali hrvatsko Sokolstvo. NT Dalje v priloai. ~W vica na svetu, tudi jaz imam denar, kot marsikdo drugi . .. ali bo nocoj Lojzka vesela!« mislil je, ko je šel domov. Sto načrtov je ostalo v gin v i, tudi na dolg je pomislil, ali jc takoj odločil, da gospodar ne bo povohal krajcarja od tega denarja. »Koliko je lepih deklic po mestu in koliko po gostilnah, posebno tam gori na gomili in da bi človek ne stopil sem ali tja, k tej ali k onil Kaj ne bi bil neu men? Greh bi bil, ako ne bi grešil, če lahko, če imal s rim. Fant, ne bo di neumen!« Antonij j«4 prišel domov, obed je že čakal na mizi. Roman ga je veselo pozdravil. »In v šolif Kaj novega?« »Ničesar...« Je kdo vpraša] po meni f« »Sluga mi je dal razglednico zate. Angela piše iz domovine.« Dal je Romanu razglednico. Roman je samo pogledal podpis, potem vtaknil karto v žep. »Lepa punčka, tale Angela, ali Roman ima drugo.« »Pa doma, kaj novega?« »Dobil sem iz Ljubljane sto kron za roman, ki sem ga napisal v Božiču doma.« Autoniju so se zaiskrile oči, skoro bi se bil izdal, da je on tudi dobil, ali vendar je molčal. Imel je skrite namene in zato ni povedal, da ima denar. »Ali si kaj plačal stari?« »Dvajset goldinarjev in obljubila je, da dobiš verižico nazaj.« »Imeniten fant pa si.« »Nocoj ne večerjava doma, Anici moram reči popoldne, naj pripravi kaj dobrega in dal ji bom denar.*. Antonij je bil zadovoljen. Popoldne sta takoj odšla na poŠto in Antonij je dobil dvesto krOJ potem pa sta odšla k Anici. Anica jih je bila vesela, samo obžalovala je. da nima ničesar, s čimer bi jima post iv gin. Zahvalila Bta se, ker je tako ski Ima in Roman ji je dal desetak. K pi k:ir te je volja in pripravi večerjo. Vino še prineseva, zato mislim, da DOS imela dosti tisti desetak.« Anica se je čudila. Vedela j'- -cer. da imata vedno denar, čeprav ne mnogo, ali tako radodaren še ni bil nobeden tlo tedaj. »Roman, ti si bogat danes. »Ej, Anica, in ti z menoj, i imam jaz. imaš tudi tL« Prijel jo je za bratio in jo poljubil na ustnice. »Obkorej prideta lm »Ob osmih . . . tudi Lojzka naj pride tedaj, saj jo kaj vidiš popoldne.« »Ze dobro.« In Antonij in Roman sta odšla Roman se je na stopnicah vrnil in Anici povedal nekaj na uho. »Seveda, kot vedno.« (Dalje prihodnjič.) Priloga »Slo? engktnn Harođn" §t. 156, đnc 9. jnlija 1907. kao takovo, drugČije sudi. Prije svega mi Hrvati ne bijasmo ovaj put u Ljubljani „gosti", nego samo na prolazu, te nismo već stoga mogli od slovenske sokolske braće očekivati, da se nama posvete, jer su sami po-lazili na put i imali sa sobom dosta posla. Zatim su odnošaji izmedju Slovenaca i Hrvata u istinu tako srdačni, da se na kakove osobite dočeke i pozdrave niti ne reflektira, pak i u takovoj vrevi, kakova je bila na ljubljanskom kolodvoru, ne mogu se pozdravi sa svakoga mjesta čuti ni viditi. Predstavnici obiju bratskih sokolskih zveza: dr. Ravnihar i dr. Car su se faktično ne samo pozdravili, nego i izgrlili, a doista nisu oni, a ni nitko drugi kriv, da toga svatko nije mogao viditi. Medjutim nam je bratska „Slovenska sokolska Zvezau baš ovom prigodom pružila toliki dokaz prave bratske ljubavi, da ćemo joj do vieka ostati zahvalni, i da joj toga nećemo nikada zaboraviti. Ona nam je naime pribavila posebni vlak od Ljubljane u Prag i natrag. Ne tangira srdačne odaoŠaje ponašanje, ili možda krivo shvaćanje pojedinaca, već tu jedino odloćuje ona bratska sloga i ljubav, koja se je izmedju oba naroda tako duboko utvrdila, da ju ne bi moglo ništa, a ma baš ništa više uzdrmati. Mi bijasmo posve zadovoljni, jer nama Hrvatima srce zaigra, kad samo ugledamo divni taj slovenski kraj, i kad stupimo medju našu braću, kojih tople osjećaje za nas i bez rieči svagda dobro osjećamo. Zahvaljujući gospodine urednice una-pried za blagohotno uvrštenje ovih redaka, bilježim sa veleštovanjem: dr. Lazar Car, zamjenik starešine „Hrvatskog sokolskog Saveza". — Club iranco-slovene. Z ozi rom na nepričakovano veliko zanimanje za ta klub in ker pač ni zahtevati, da bi odgovarjali na vsako posamično pismo, bodi za danes povedano, da se izvede in uresniči ta stvar v septembru. Tedaj bomo že obširneje spregovorili o namenu in o koristi tega kluba in o potih, po katerih naj pride do svojega cilja. — Letno poročilo ljubljanske realke izkazuje za preteklo šolsko leto 516 dijakov, med katerimi je bilo 2S5 Slovencev, 213 Nemcev, ld Italijanov, 3 Hrvati in 2 Čeha. S Kranjskega jih je bilo 384, s Štajerskega 43, s Primorskega 29, s Ko roškega 13, iz Dalmacije 2, s Hrvatskega 7, iz Bosne 5, ostali so bili iz drugih avstrijskih dežela in iz inozemstva. Odliko je dobilo 20 dijakov, prvi red 330, drugi red 82, tretji red 22, poskušnjo 48, 14 jih je pa radi bolezni pripušČenih k naknadnemu izpitu. Na šolnini so plačali učenci 22.300 K. Štipendistov je bilo 21, katerih ustanove so znašale 3350 K. Na zavodu je poučevalo 30 učnih moči in sicer 18 profesorjev, 6 su-plentov, dva asistenta in dva pomožna učitelja. V izvestju je priobčil prof. Schrautzer razpravo „Zur Einfiihrung der Unendlichkeitsrechnung in die Mittelschule." Dasi sta na zavodu skoro dve tretjini Slovencev, je učni jezik izključno nemški in tudi izvestje je sestavljeno od kraja do konca v nemškem jeziku. Ali res ni mogoče doseči, da bi se napravil konec škandaloznim razmeram na naši realki ? Ali vzdržuje država realko v središču Slovenije samo za Nemce in nem škutarje? — Vpeljava novih vrst časovnih vozovnic za proge c. kr. severne Železnice- Vsled odredbe c. kr. železniškega ministrstva se bodo po določbah osebnega cenika, del TI, za krajevni promet c. kr. avstrijskih državnih železnic oskrbljene letne vozovnice za 2 osebi in abonoment izkaznice za vožnje proti plačilu polovice normalne vozne cene naposled tudi za glavno železniško mrežo c. kr. severne železnice izdale. In sicer upravičujejo za glavno mrežo c. kr. severne železnice in za leto 1907 kupljene letne vozovnice, (časovne vozovnice) trgovske tvrdke, da si dobavijo za čas od 1. julija do 31. decembra 190* veljavno dopolnilno vozovnico za kakega drugega svojca (uslužbenca ali principala; proti plačilu zneska K 250— za I. razred, K 150.— za II. razred, K 100.— za HI. razred. Dotična dopolnilna vozovnica velja kakor vozna izkaznica samo tedaj, ako se pokaže pripadajoča prvotna vozovnica. Dalje upravičujejo za c. kr. državne železnice za čas od 1. januarja do 31. decembra 1907 in od 1. julija 1907 do 30. junija 1908 kupljene abonoment izkaznice za vožnjo proti plačilu polovice normalne vozne cene proti pla cilu zneska K 70.— za I. razred, K 50.— za.II. razred, K 30— za III. razred. Ža dobavo za čas od 1 julija do 31. decembra 1(.K)7 veljavnih dopolnilnih izkaznic, ki so veljavne na sledeče navedenih črtah glavne železniške mreže c. kr. severne železnice za vožnje proti plačilu polovice normalne vozne cene, in sicer: Dunaj (severni kolodvor) Krakovo, Gansern-dorf-Marohegg, Lundenburg Gruss-bach-Schonau in Neusiedl Durnnolz-Zellerndorf, Lundenburg-Brno, Pre- rovo- Olomuo, Sohonbrunn Tropava, Dzieditz Saj'busch-Zivioe, Trzebinia-Myilow:fc« in Szczakova Granica, Krakovo Podgorze Bonarka, Brno Neza-mislitz Olumuc-Sternberg, Nezamislitz Kojetein Prerovo, Kojetein-Hullein-Wall, Meserič Friedland Fridek-Mi-slek Tesno Bjelica. Dopolnilne izkaznice veljajo ravno tako samo tedaj, ako se pokaže pripadajoča prvotna izkaznica, za dobavo oziroma porabo vozovnic za polovico cene. Sicer pa veljajo za te dopolnilne vozovnice določbe osebnega cenika, del II. za krajevni promet c. kr. avstrijskih državnih železnic od 1. januarja 1907, z izjemo, da je poprečno ali delno povračilo za nje plačanega zneska izključeno. Dopolnilne časovne vozovnice naj se naročajejo po c. kr. ravnateljstvu severne železnice, dopolnilne izkaznice pri dotičnih oddajal-nicah vozovnic c. kr. avstr. drž. železnic (za tukajšnje ravnateljsko okrožje pri c. kr. ravnateljstvu drž. želez, v Trstu) proti plačilu gori imenovanih pristojbin Pri takih naroČbah mora biti navedeno število, vozni razred, ime lastnika napravnice in čas veljavnosti prvotne vozovnice. Predlogom za napravo dopolnilnih časovnih vozovnic se mora priložiti slika one oseba, za katere naj se dopolnilne vozovnice napravijo in jih mora trgovska tvrdka, h kateri spada lastnik prvotne vozovnice staviti. Prvotne vozovnice ni potreba pošiljati. Na-tanČueja pojasnila dajejo osebne blagajne in c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. — Izvestje državne gimnazije V Novem mestu. Gimnazijo v Novem mesta je obiskovalo v preteklem šolskem letu 219 učencev, in sicer I. razred 41, H. 33, III. 33. IV. 28, V. 14. VI. 28, VII. 2S, VIII. razred pa 14 dijakov. Po narodnosti je bilo 209 Slovencev, 9 Nemcev in 1 Čeh ; med temi je bilo 200 Kranjcev, 13 Štajercev, 4 Primorei in 2 Američana. Najmlajši učenec je bil star 11, najstarejši pa 22 let. Prvi red z odliko je dobilo 12, prvi red 153, drugi red 21, tretji red pa 4 dijaki; poskušnjo ima 26 dijakov, 3 pa so pri-puščeni radi bolezni k naknadnemu izpitu. Štipendistov je bilo 18, katerih ustanove so znašale 2760 K 60 h. Na gimnaziji je poučevalo 17 učnih moči, in sicer 14 rednih in 3 pomožni učitelji. — Pogorelcem v vasi Zgornje Dauje na pomoč! Dne 5. junija je v vasi Zgornje Danje pri Sorici okraj Kranj nastal v ranih jutranjih urah požar, ki je pospeševan od vetra v vaških poslopjih, izključno kritih s slamo, našel obilo netiva. V kratkem je bilo 6 hiš in ravno toliko gospodarskih poslopij vpepeljenih, bila je vsa imovina nesrečnega kraja uničena in nesrečni stanovniki niso mogli rešiti nič drugega nego svoje življenje. Vso živino, pohištvo in krmo je uničil ogenj. Skupna škoda znaša 27 000 kron - in je pokrita samo z zavarovalnino v znesku 5430 kron« — Od te velike nesreče zadeti stanovniki Zgornjih Danj so v skrajni bedi, iz katere si s svojimi močmi ne morejo pomagati, nujno so zatorej potrebni tuje pomoči. Deželna vlada je torej razpisala sklad milih darov po vsej deželi in pozvala vse prebiva'ce, da pomorejo tem nesrečnežem po svojih močeh. Vsakdo naj torej prihiti na pomoč s kakim darom. Darovi se sprejemajo pri c. kr. dež. predsedništvu, pri mestnem magistratu v Ljubljani in pri vseh okrajnih glavarstvih Razglašali se bodo pa v časopisu „Lp.ibacher Zeitung." — Apel na dobra srca I V Spodnji Šiški je umrl delavec Blaž Pirnat, ki je zapustil vdovo z 9 nedoraslimi otroki. Vdova se nahaja v skrajni bedi in prosi dobre ljudi, da bi se je usmilili in ji pomagali v njenem bednem položaju. Karkoli se ji daruje, sprejme z največjo hvaležnostjo, zlasti pa bi ji bilo ustreženo s staro obleko. Njen naslov je: Marija Pirnat v Spounji hiški, Sv. Jerneja cesta, št. 42. — ¥ konkurz je prišel g<> stilničar in posestnik Andrej Kuz-ner v Krtuic h na Štajerskem. —- Smrten padee 60ietna pre-vžitkarica Marija ColariČ iz Sli novca pri Kostanjevici je tako nesrečno padla s Češnje, da je vsled poškodb umrla drugi dan. — Prestrašeni kolesar. Očividec nam poroča o nekem kolesarju, ki večkrat poseda lepo Gorenjsko in je vsled svoje nerodnosti precej nevaren osebni varnosti potujočega občinstva in posebno otrokom Le ta se je na svojem zadnjem izletu zaletel v bližini Medvod v nekega dečka, da je revež jokajoč obležal na cesti. Ko se je naš kolesar, ki je pri tem seveda tudi izgubil ravnotežje in z vso težo svojega nerodnega telese te-lebnii ob tla, zopet pobral, pristopi k dečku, da si ogleda žrtev svoje nerodnosti. Kar se prikaže na pragu bližnje hiše razjarjeni obraz dečkove matere, ki grozeče vihti kuhinjske burklje v rokah. Deček je prvi opazil nevarnost situacije in jo vzlic svojim poškodbam urnih krač odkuril, za njim pa kolesar, misleč, da so morda burklje njemu namenjene. Kakor čujemo, bavi se občinski svet v Medvodah že resno z vprašanjem bi-li ne kazalo postaviti na gotovih mestih burklje v svarilo nerodnim kolesarjem. — Klerikalcem nI nič sveto, norčujejo se iz vsake nesreče, koja zadene njih politične nasprotnike. Hoteč kovati iz tega svoj politični kapital, ne pomislijo, da božji mlini meljejo počasi, — a gotovo. To naj svedoči nastopni dogodek: Meseca junija se je peljala mala družba v kupčijskih zadevah v neko vas v idrijskem okraju. Vračaj očim se z vozom domov, imeli so nesrečo, da se je os pri vozu zlomila, nakar se je cela družba prevrnila v precej globok skalnat potok. Enemu izmed družbe so bila rebra polomljena, med tem ko je drugi dobil na nogah težke poškodbe. Ker sta poškodovanca pripadnika napredne stranke, posmehoval se je sosed — priznani klerikalec — enemu izmed teh, češ, sedaj je začel bog že naprednjakom rebra lomiti. Ali glej ga spaka! Malo dni po tem dogodku je šel ravno isti klerikalec z večjo družbo na lov ter pri tem tako neprevidno s puško ravnal, da si je eno roko obstrelil ter mu jo bodo morali najbrže odrezati. Radovedni smo, Če dotiČnik o lomljenju reber še tako misli. To so slučaji, ki niso slučaji, kajti bog ne plačuje vsake sobote. Da, da, božji mlini meljejo počasi, — a gotovo. — Obroča s ti solnčni mrk. Jutri 10. t. m. popoldne po obročasti solnčni mrk, ki ga pri nas ne bo mogoče videti. Ta mrk se začne ob 10 35 * popoldne in preneha ob 7° 10' zvečer. Videli ga bodo v Južni Ameriki in nemški jugozahodni Afriki, kakor tudi v Atlantskem in Tihem oceanu ob imenovanih deželah. Ob času mrka se nahaja luna skoraj v svoji zemeljski daljavi; vsled tega je premer njegove plošče manjši videti nego solnčni premer. Obročasti solnčni mrk traja samo 7l { minute in se bo videl samo v krajih približno med mestoma Ii|uique v Tihem in Bahia Atlantskem oceanu. — Nagla smrt. V Trstu je nenadoma umrl Jakob Gustinčič iz Rojana. — Ustanovni občni zbor „Društva za privabitev tujcev za občino Radovljico, Lesce, Begunje in okolico" se bo vršil jutri dne 10. t. m. ob 6. uri zvečer v Hudorernikovi restavraciji v Radovljici. — Delavsko bralno društvo v Idriji priredi dne 28. t. m. (v slučaju slabega vremena 4. avgusta) s sodelovanjem dijaškega orkestra „Struna" na vrtu g. Jana Grudna v Jeličnem vrhu svoj poletni koncert. Dne 15. avgusta pa praznuje dijaški orkester in pevski zbor „Struna" petletnico svojega obstanka z velikim koncertom v prostorih Narodne čitalnice. Sodeluje orkester in pevski zbor „Struna", moški in mešani zbor slav. Delavskega bralnega društva in oddelek pevskega dijaškega zbora idrijskega. Orkester pa se pomnoži s privatnimi godci. Radi tega so slavna idrijska društva vljudno naprošena, da takrat opustijo vsakršne prireditve. — Sporeda obeh koncertov priobčimo pravočasno. — Utonili SO pri sv. Duhu pri Ločanah na Štajerskem fantje Jur-k o , G a č n i k in V a k , ko so se peljali z majhno ladjico (ranco) in se jim je ta prevrnila. — Častni večer štiridesetletnega službovanja železničarjev gg. Cesarja, Pav iČka, Kende, Marinka in Starmana je ^ uspel v vsakem oziru pr*v lepo. Se pred deveto uro je napolnilo občinytvo obsežni vrt hotela „Pri južnem kolodvoru" tako, da je bil zaseden zadnji kotiček. Gospodje s'avljenci in drugi časti gostje so dobili svoj prostor v zato primerno z zelenjem in cvetjem okrašenem vrtnem salonu Kot slavnostni govornik je nastopil oficijal g. L Pahor, ki je v daljšem in dovršenem govoru pozdravil imenom jubilantov g. drž. poslanca Ivana Hribarja, ki je s svojo prisotnostjo povečal sijaj cele prireditve, nadalje gosp. direktorja Boh m a kot zastopnika generalne direkcije Južne železnice in deputacijo „hrvatskih konduktera" iz Siska. Omenjal je težave in muke dolgoletne železniške službe, primerjajo jo z vojaško in poudarjajoč, da železniška služba vojaško dostikrat nadkriljuje, kajti železničar stoji vedno na bojnem polju, dočim vojak le tedaj, kadar je vojska. Na vsaki večji postaji bi se smele postaviti piramide in na malih bi se lahko nasadile vrbe žalostinke, ki bi pričale, da so tu izkrvaveli ljudje, ki so padli kot žrtve svojega poklica. Gospodje slavljenci so vkljub dolgoletnim nevarnostim preživeli ves ta čas brez večjih nesreč, za kar jim je le čestitati. Naj bi uživali sadove svojega dela še mnogo let, tudi potem, ko bodo zapustili naše aktivne vrste. Nato so se razdelila med slavljence primerna darila. Npto je pozdravil jubilante g. drž. poslanec Ivan Hribar: tri pozna osebno, Lesarja, ki ga je kot markantno osebo srečaval že več let po ljubljanskih ulicah, sploh pa ne vedoč, kak posel ima. Pavliček gaje kot revizor tako rekoč preganjal po vlakih na njegovem mnogoletnem potovanju, a mu vselej vendar-le priskrbel prijeten prostorček. Kenda mu je bil tovariš v občinskem svetu. Oslalih dveh sicer ne pozna, toda želi vsem petim mnogo sreče. G. direktor Boh m je govoril v imenu generalne direkcije, poudarjajo, da ona ceni tiste može, ki stoje toliko časa v aktivni službi in naglašujoČ dobro razmerje med Južno železnica in mestno upravo kot politično oblastjo in se zahvalil g. drž. poslancu Hribarju za nagovor in pozdrav. Govorili so še gg kontrolor Sajovic in nadsprevodnik Šker-janec. V imenu slavljence v se je zahvalil g. Cesar. Izbrane pesmi, ki jih je pel kvintet, obstoječ iz gospodov Preka, Potočnika, Pahorja, Vučnika in Kragla so očarale občinstvo tako, da so morali pevci vedno po eno točko dodati; zlasti j3 imponiral mogočni bas gosp. Kragla v samospavu „En starček je živel" s spremlje« vanjem orkestra. Meščanska godba je igrala lepo in marljivo kot vedno, gospod Seidl je pa poskrbel za točno postrežbo. Vsem udeležencem ostane ta večer sigurno v lepem spominu. — Opekel se je. Neki kmet iz Suhorja pri Metliki je prodal mesarju J. V. v Kandiji pri Novem mestu par volov po 72 v kilogram. Dogovorjeno je bilo, da jih čez par dni pripelje prodajalec v Kandijo, kjer jih bodo stehtali na javni tehtnici, nakar bo kupec plačal kupnino. Določeni dan zjutraj je prodajalec nabasal vola z ovsom in krompirjem (dal je vsakemu pol mernika ovsa in mernik krompirja) ter ju napojil, kolikor se je dalo, da bi več tehtala. Možu se je pa račun ponesrečil. Hrana je vola na 4urni poti tako napela, da je eden izmed njih komaj prišel do Kandije, kjer so ga morali vsled živinozdrav-niškega zaukaza takoj zaklati. Seveda kupec ni hotel kupiti volov in tudi mesa pobitega vola ne. Prevarani prodajalec je moral mrtvega vola domov peljati in ima vsled svoje do-bičkaželjnosti škode 200 K. — Izročitev častnih kolajn. Danes dopoldne je na slovesen način izročil g. mag. ravnatelj V on čina članoma nGasilnega in reševalnega društva" gg. Fr. Lipovžu in Ant. Dinterju od vlade jima podeljeni častni kolajni v priznanje njihovega 25letnega požrtvovalnega in človekoljubnega delovanja na polju gasilstva. Vrla moža sta tudi to odlikovanje v polni meri zaslužila, saj spadata med najmarljivejše člane „Gasilnega in reševalnega društva." — Umrl je v Kranju g. Gabrijel K i 11 e r v 28. letu starosti. N. v m. p.! — Toča na Dolenjskem. Nedeljo, 7. t . i., skopičili so se popoldan nad Trško goro pri Novem mestu, potem nad gorami Goljušnik, Suha plata, Kadlovec, Razburi, Hrib, Že-linja vas noter tja do Hmelnika preteči oblaki. Med 4. in 5. uro usula se je strašanska toča, ki je nekatere vinograde, ki so obljubovali najboljšo trgatev, kar popolnoma stolkla, tako da mole goli koli v zrak. Druge vinograde stolkla je pa deloma, prizanesla je le prav nizko ležečim. To se je zgodilo vkljub vsemu zvonenju v „trajbo", kakor se pravi, in vsemu streljanju na Trski gori. Škoda pač velikanska v primeri h kaj visokemu stanju naprave in vzdržavanja novih vinogradov in kaj lepi ceni dandanašnjega dolenjskega vina, četudi le cvička. Suša je pa že kar strašanska. — Prememba krajevnega imena* Notranje ministrstvo je dovolilo, da se ime nDvoru spremeni v flšent Janž na Dolenjskem". — Iredentarske demonstracije so bile v nedeijo v Vidmu povodom prihoda tržaških kolesarjev „Gioventu Triestina." Po ulioah so trosili listke za združenje Trsta in Trentina s sestro Italijo. Na kaštelu pa so najprej razobesili črno-rumeno zastavo, polito s petrolejem. Na to so to zastavo zažgali ob velikanskem vriŠču, žvižganju in aplavzu. Ko je črno rumena zastava zgorela, so ob nepopisnem aklamiranju razobesili italijansko zastavo v imenu Trsta in Trentina. — Italijanski častnik ogleduh. Nekega italijanskega ogleda h a so aretirali pred nekoliko dnevi v Trstu. Aretirala sta ga polioijski uradnik Kreiner in finančne straže komisar Satanek. Ogleduh je baje italijanski častnik. Našli so pri njem mnogo dokumentov in narisov. Sledila sta mu iz Zadra do Trsta dva avstrijska mornariška častnika v civilu. — Panorama Kosmorama n a D v o r s k e m t r g u p o d Narodno kavarno nam razkazuje ta teden zanimivi Egipt. Prebivalstvo Egipta, njegove Šege in navade so vredne pogleda, še bolj pa krasni kraji ob Nilu. Večino slik tvorijo podobe Kaira. — S to serijo je končana v tej panorami sezona 1906/07. Podjetništvo se vsem mnogoštevilnim obiskovalcem najsrčnejše zahvaljuje za poset in jih prosi, da bi njegove razstave prihodnje sezone, ki se začne septembra, istotako mnogobrojno posečali, obetajoč jim, da bo prinašalo vedno najlepše in naj znanimi-vejše serije. — Semenj. Dne 8. julija t. 1. je bilo na mesečm semenj prignanih 506 konj in volov, 172 krav in telet, skupaj 678 glav. Kupčija je bila pri konjih, kakor tudi pri goveji živini prav dobra, ker po konje so prišli Lahi, po govejo živino pa Korošci. — Prijeli SO ua Jesenicah pri-siljenca Tomaža Pretnarja, ki je dne 13. junija pobegnil od dela pri Leo-nišču. — Z bodalom je danes ponoči napadel na Žab jeku prostak tukajšnjega c. in kr. 27. pešpolka Štefan i lir t krojaškega mojstra Franceta Prijatelja iz Cegnarjevih ulic Št. 4 in ga na levi strani koša težko telesno poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v dež. bolnico. — Nesreča. Na Zaloški cesti pri Andrettovi hiši je hotel včeraj gluhonemi Matej Sitar skočiti preko tira elektr. železnice. Voz se ni mogel ustaviti ter je dečka podrl na tla. Sitar je bil močno poškodovan na glavi, hrbtu in rokah. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Pes ugriznil je v nedeljo v Mengšu 281etnega delavca Franceta Oražma in ga na desni roki poškodoval. Pes je bil domač in je le-tega baje ugriznil nek tuj stekel pes. Ker je začela Oražmu roka že zatekati, bode moral najbrže v Pasteurjev zavod na Dunaj. — Zagoneten slučaj. K tej včerajšnji notici se nam poroča, da je natakar Jožef Kloiber danes v deželni bolnici priznal, da se je hotel sam usmrtiti. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 80 Hrvatov in 21 Slovencev, nazaj pa je prišlo 30 Bnlgarov, 12 Slovencev se je odpeljalo na West-falsko. — Izgnbllene ln najdene reči. Poslovodja g. Fran Podlesnik je izgubil zlat obesek v podobi sv. Jurija vreden 12 K. — Zasebni uradnik g. Alojzij Sernik je našel žensko ovratno iglo in jo oddal pri magistratu. — Vratar pri predilnici Jakob Bizjak je našel žepno uro, katero dobi izgubi-telj nazaj pri najditelju. — Mehanik Ivan Lenarčič je našel črno denarnico z malo vsoto denarja, laškimi srečkami in domovinskim listom. — Našla je g- Minka Radovan žensko spodnje krilo. Dobi se na Sv. Petra cesti št. 20. — »Ljubljanska društvena godba11 priredi jutri v hotelu „Lloyd" (Sv. Petra cesta) društveni koncert za Člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Olani so prosti, nečlani plačajo 40 vin. — Slovenci v Ameriki. Nesreča. V Bridgeport Ohio je Ivan Perko padel tako nesrečno pod kolo drvečega voza, da ga je pretrgalo na dvoje. — Vsled prehudega trpljenja je zblaznel istotam Ivan Šusteršič. Že deset tednov leži v bolnici. Doma je iz Litije. — Pobožen svinjar. V "VTankeganu Ulje član slovenskega katoliškega društva izvršil hudodelstvo na 5ietni deklici. Zločinec je tak pobožnjak, da bi najraje snedel vse svetnike v cerkvi. Star je 42 let. Seveda jo je poštenjak pobrisal po zločinu. — Odstavljeni župnik Hribar. Cle-velandski škof Horstman je odstavil župnika Hribarja, ki je svoje fa-rane drl in uganjal take reči, da se mu je vse uprlo. Vkljub raznim prošnjam, naj bi imal usmiljenje z ljudmi, se je pogosto izrazil: „Kranjce sem fiksal in jih bom še liksal te zabite Kranjce." Katoliški list „Nova Domovina" vriska veselja, da so se ljudje znebili tega ničvrednega duhovnika in kliče slavo in hvalo škofa Horst-manu. Kako vse drugače je pri nas na Kranjskem, čim nevrednejši je kak dušni pastir, toliko bolj se prikupi škofu Jegliču in „Slovencu" ! Pa zakaj ^Slovenec" ne poroča o tem slučaju ničesar? — Okraden Slovenec. V Collinvvoodu so Angleži gostilničarju Franou Gričarj u ukradli 700 dolarjev. — Pogorel j e istotam I v a n Logar, ki si je odprl novo gostilno. Skoda je velika. — Umrl je v Clevelandu 231etni Matija Jurca iz Cerknice. Prišel je pred tremi leti v Ameriko v Brazilijo. Bil je oženjen. * Najnovejše novice. V1 o m v polkovno blagajno. V Dubrovniku je bilo pri ondotnem pehotnem polku vkradenih 11.000 kron iz lesene blagajne. Dva vojaka, ki sta na sumu, da sta izvršila vlom, so zaprli. — —General Linevič namestnik na Daljnem Vzto-k u. Car Nikolaj je imenoval za namestnika na Daljnem Vztoku generala L i n e v i č a , bivšega vrhovnega poveljnika v rusko-japonski vojni. — — Ponesrečeni hribo-1 a z c i. V gorovju Jura so ponesrečili 3 nemški dijaki. Eden se je ubil, drugi je bil težko ranjen, tretji pa je 7 ur visel v največji nevarnosti ob robu prepada. * Mlad pohotnei. V Gradacu pri Studenici na Srbskem je 161etni Tibomir Maksović posilil svoje oletno sestrično Jelico. Deklioa bo težko ostala pri življenju. * Osnovno gradivo za romanopisce! Ogrski listi vedo povedati naslednjo dogodbo : Pred 18. leti sta prišla neka lepa mlada ženska v spremstvu nekega častnika iz Budimpešte v vas Nagvkata in sta oddala kmetici Štefaniji Papp na brano in oskrbovanje nekoliko tednov stara dvojčka moškega spola. Mlada dama je rekla, da je mati teb dečkov in se imenuje Antonija Blatt; obljubila je pošiljati za otroka na mesec 20 kron. Skozi celih deset let je dobivala kmetica redno mesečno obljubljeno plačo — pa kar naenkrat je poŠiljatev izostala ! V dobi 10 let sta se dvojčka kmetici tako zelo priljubila, da ju je vzgojila, akoravno sta bila židovskega pokole-nja, kakor druge kmečke otroke. Listi, koje je kmetica pisala v Budimpešto na mater Blatt, niso bili dostavljeni in so jej bili zopet vročeni. — Predstojnik izraelske občine v tem selu Jakob Heller je sprejel oba dečka v svoj dom in ju pošiljal v šolo do 14. leta, potem pa ju je poslal v Budimpešto učit se krojaškega rokodelstva. Oba sta bila jako pridna gojenca, učeča se pri dveh sosednih si krojačih. — Zadnje dni pošlje mojster enega dvojčkov z gotovljeno obleko k nekemu gospodu na dom. Bilo je na večer okolo 10. ure. Vračajoč se domov zapazi, deček, kako neka ženska bije svoje dete na ulici, radi česa jo je neka druga dsma, gredoČa po oni ulici karala. Nato zavpije na njo razjarjena mati: „Kaj Vam mari moje dete, brigajte se za svoje otroke !u — Slišavši zadnji dve besedi odvrne neznana dama jokajocim glasom: — „Zelo rada, samo da bi vedela, kje mi sedaj živita."—Krojaški učenec, nekako Čudno ginjen s tem prizorom, vpraša jokajoČo gospo, kako da ne ve za svoje otroke. Dama mu pove, da je rodom iz Galicije, da je porodila pred 18. leti dvojčka fantiča in se imenuje — Antonija Blatt. — rVsaj sem jaz eden tvojih dvojčkov" — je radostno zakiičal mladi rokodelec in se oklenil presrečen vratu svoje matere. — Precej sta poiskala tudi dragega brata. — Na tako romantičen način je nršla vzradoščena mati svoja sinova, po kojih je brezuspešno povpraševala celih 18 let; kajti oni takrat jo spremljajoči častnik ni povedal kmetici Papp natančnega naslova v Budimpešti stanujoče matere in je četudi redno plačujoČ skozi 10 let za vzgojo svojih otrok pozneje na mater ;n otroka popolnoma pozabil . . . ! — * Roman iz življenja. Pred več kot desetimi leti se je izseb'1 iz Salerna Genrro d'Agostino, zapustivši doma mlado lepo ženo in dvoje majhnih otrok. Žena mu je sveto prisegala, da mu ostene zvesta. Tu ostala mu je tudi, dasi več let ni ničesar slikala o njem. Ker je bila lepa, so se začeli zbirati okoli nje snubači. Ko jo je začel snubiti tudi notarski uradnik, ki je bil v mestecu posebno priljubljen, je začela pivič omahovati. Vsi so ji zatrjeveb, da je mož že mrtev, vendar tega ri verjela, ter se je dolgo obotavljala, preduo se je oglasila za uradno potrditev o moževi smrti. Pisala je v malo ameriško mesto, kjer je mož nazadnje živel ter dob^a potrdUo, daje rsamecu Genaro d'Agost'no umrl. Značaj „samecu jo je nekoliko vznemiril, toda oglasila sta se dva rojaka, ter pri sodišču izpovedala, da sta živela s pokojrim skupaj in da se je res izdajal za samca. Tudi sta potrdila, da je d'Agostino res umrl. Nato se je vršila 30. maja 1902 poroka in lepa Kristina je živela srečno s svojim drugim možem. Dobila sta dečka, a drugi je na potu. Tedaj pa je došla strašna vest, da je tudi mož na potu iz Amer'ke. Kaj stori sedaj nesrečna žena, ki si ne more ničesar očitati ? Postava reši zadevo sicer enostavno: žena pripada prvemu možu, diugi mož ima pa dolžnost skrbeti za ž'večega in za tistega otroka, ki še pride. Toda kako se reši srčni konflikt? * Podališanje Geresove tekme za darila« Kakor smo pred kratkim poročali, je jury Ceresovega natečaja za darila 8C0O K za recepte za moČnata jedila že priznala in izplačala ; sedaj se bo za darila razdelilo še 7000 K in sicer po 1CC0 K za novo močnato jed in novo ljudsko jed in 6000 K v 370 darilih za jedila kakršnekoli vrste, z moČnatimi jedili vred. Da se omogoči živahna udeležba se je rok za vložitev podaljšal do 30. septembra Natančnejše pogoje se dobi brezplačno v vsaki boljši trgovini. * Kdaj postane dekle — gospa? Vrhovno sodišče v Genovi je razsodilo, da se sme vsaka samska ženska, ko prekorači 30. leto, imenovati in tudi službeno podpisovati „gospa" (madame). * Praktični Amerikani. V Nju-jorku so stavbišča zelo draga, zato si ne more vsaka šola priskrbeti tudi potrebnega vrta ali vsaj dvorišča za odmor učencem. Zato delajo pri novih šolskih poslopjih ravno streho z varno ograjo. Tla so iz betona. Tu na strehah se otroci med odmorom igrajo, telovadijo, a pozimi napravijo na strehi drsališče. * Nenavaden itrajk. V Nju- jorku vlada sedaj nenavaden Štrajk. Štrajkaj o namreč ulični pometači. Položaj mesta je neznosen. Po ulicah leži smetje osem dni staro, a z vsakim dnem rasejo kupi, da se je bati okuženja. K vsemu temu še skoraj neprestano dežuje. Ulice polivajo z raznimi desinfekcijskimi sredstvi, a delavce, ki opravljajo ta posel, varujejo redarji. * Grozen samomor. Splavar Schellhorn v Lvovu si je položil glavo na klado ter se s težko splavarsko sekiro udaril po vratu. S prvim udarom si je zasekal globoko rano, a še je imel toliko moči in odločnosti, da je zamahnil drugič ter mu je glava odletela. * Bogata dedščina dunajskega vseučilišča V Trstu umrli zdravstveni svetnik dr. Brettauer je zapustil svojo bogato zbirko starega denarja dunajskemu vseučilišču. Zbirka je vredna 150.0C0K. Prino Fr. Lich-tenstein pa je zapustil istemu zavodu svojo ogromno knjižnico, ki so v njej sama dela slovanske književnosti. Večinoma si je izpopolnil svojo knjižnico na Ruskem. Knjižnica je edina svoje vrste in reprezentuje velikansko vrednost. * Koliko elevek zapi je? Grozna j«* številka, 6 katero se lahko označi vsoto, katero človek zapravi za pijačo alkohola. Ako zapije človek dnevno 10 vin., znese to na leto 3b" K; v 401etih znese pa to 40X36 1440 K. Ce l»i 40 lel shranjeval to, bi lahko kupil za ta denar malo gospodarstvo, ji ko bi se še obresti priraennale! Kaj pa oni, ki zapije dnevno *J<), 30 ali 4H vin. na alkohola? Kdor zapije dnevno 20 vin. ta zapije v 4U letih 3000K, kdor zapije dnevno 30 vin., ta potroši v 40 letih 4500 K. kdor pa K, učiteljica Katinka Jugovič v Trstu 3 K, rodbina Steinbauer f» K, ista rodbina na krsto u. žebreta 3 K (po npr. »Gorenjca«); prof. Pirnat po npr. Gorenjca« 2 K, kateri sta podarita povodom majnikovega izleta II. b-razred v Kamnik, g. Jožef Močnik, lekarnar in Mart. Novak. c. kr. nadpoštar istotam: prof. Dokler 2 K 20 vin, kot preostanek majnikovega izl«*ta II. a-razreda. okrajna hranilnica in posojilnica v škofji Loki 50 K, prof. Dokler igra v šoli^ 10 v., Mat. Mrak iz Podgorja 10 K (po adj. Ant-logi), Pav. pl. del Negro v Solnogradu 20 kron. kaz. prz. Jak. Prosen — U. švelc 5 K. (adi. Antloga), profesorski kolegij za junij 8 K. meščani za junij 24 K 60 vin., prof.e-sor Malnar 2 K 30 vin. kot preostanek iz majnikovega izleta I. a-razr., kaz. zad. Ant. Urbanček—Ant. (Jrašič iz Rritofa B K in Jera Plevel—A. Vidmar iz Šenčurja 5 K (oboje po adj. Antlogi), kaz. zad. rebašek Janša in Gorjam '-Thenerschuh lO-j-20 K, Fr. Porenta, župnik v Križah pri Tržiru 5 K. R. Potoček 5 K (poravn. za odstop tožbe radi razžaljenja časti. prof. Dokler za. podarjene smodke 2 K,- prof. dr. Herle 20 K. mestna občina Kamnik za 1907. 50 K, dijak Loihner od dr. Clobočnika zavrnjen zdravniški honorar 2 K, meščani za julij 23 K 60 vin., profesorski kolegij za julij 7 K. Kdm. Kavčič, trg. v Ljubljani 10 K mesto venca umrlemu I. Majdiču iz Vira (po npr. Slov. Naroda«), dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani od nasprotnika vsled neke poravnave pred sodnijo v škofji Loki 10 K, dr. Mih. Rostohar i po dr. Herletu) 5 K, II. a-razr. nabranih 1 K. Ustnico uredništva. Gosp. Fran Kobal v Ljubljani: Potrjujemo Vam, da od konca gledališke sezone niste ničesar več spisali za naš list. Umrli so v Ljubljani. Dne 4. julija: Stanko Mervič, želez, uradnika sin, 5 mes., Male čolnarske ulice št. 10, Bronchitis. Dne 5. julija: Meta Prelogar, gostija, 76 let, Poljanska cesta 20, ostarelost. Dne 6. julija: Fran Ločnikar, delavec, 37 let, Cesta na loko 17, spri de nje jeter. V deželni bolnici: Dne 7 julija: Jakob Kozamernik, hlapec, 28 let, Contusio thorae. Borzna poročila ljubljanska , Kreditna banka v L|ubl|an!" Uradni kura! dun. borze 9. Julija 1907. t Naložbeni papirji. 4-20/« majska renta . . 4'2J/0 srebrna renta «•/. *•/. 4°/o 4% 4°/o 47,°/. 47//. avstr. kronska renta . . „ zlata „ . • ogrska kronska renta . zlata „ . posojilo dež. Kranjske posojilo mesta Spljet Zadar 4V//o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4#/o češka dež. banka k. o. 4°/o 4V//o 4V//o tU °/ * i* lo * li lo 4V//o 47//. ž. o. zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z 10",'„ pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. ceni. dež. hranilnice . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 47//o °bl- češke ind. banke 4°/0 prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4°/* prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. »///, 0 avstr. pos. za žel. p. o. Srećke. Srečke od 1. 18C0VS . . . „ od 1. 18G4 . . . . 9 tizske...... . zem. kred. I. emisije ogrske hip. banke , srbske a frs. 100 — „ turške...... srečke . . . 001 J /o 4V/ D en •? I 97 60! 98 45i 97- 50| 116*60 92 80 111 20 98- 50 104 bO 99 85 98 86 10O— 97- 8^ 100-103-60 98 76 98 99 60 98 51 99 75 99 90 98- 7* 29576 100- 149 25 ?49 76 141 — 255-5'J 263 — 235 -91 — :8475 M 50 423 -80'--88 54 75 44 10 96'— 65- -84-50 416 — 139-76 661 50 1825-652-50 753 50 2*1 50 734 69PV— 2639 50 639 75 261 — 521 — 143- Basilika Kreditne » ... Inomoške » ... Krakovske , ... Ljubljanske , ... Avstr. rdeč. križa , ... Ogr. „ n 9 . . • Rudolfove a ... Salcburške „ ... Dunajske kom. , ... Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. . Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Bru\) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin..... 20 franki....... 20 marke....... Sovcreigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Žitne ceno v Budimpešti Dne 8. jnhja 1907. ToraMln« Pšenica za oktober Rž . „ Koruza , julij , . 19o8 , ntaj Oves oktober 30—40 h vi^je meteorolosično poročilo. .'Mina nad morjem 06-8 Srednji araonJ tla* 788 0 13875 66V60 1815 — 361 60 7f2 60 241 — 730 -69.-62 • -538-75 257 -5'7 -140 - 11 36 19 14 2362 1403 17 77 95-76 1-62 4-84 Blag 97-70 98 65 97 70 115 80 93 — 111-40 09-30 102 — 100-85 99 85 101 — 983b 100 60 104 60 99 75 99-_ 10050 93-50 10C-75 99 76 297-75 101- 151 25 251 75 143 — 265 60 273 -245 — 101-— 185-75 22-20 433 — 90-94 — 6-76 4610 2K-85 76-— 9350 466 - 60 kg 60 , 50 „ 60 „ 60 • 11-40 1917 23 68 24 07 11797 96 80 2^3 5 11-46 8 88 6 06 6 36 793 "3 opazovanja Stanje barometra ▼ mm tO O, > B ce « 5 h B Vetrovi Nebo 8 9. 735 0 185 ar. sever del. jasno 9. 7. aj. 734 0 141 si. jug oblačno 1» 2. pop. 736 4 19 4 sr. szahod del. jasno Srednja včerajšnja temperatura: IS 7 nor-male 19 5. — Padavina v mm 7*2 Po noči se je močno bliskalo, proti jutru dež in nevihta. Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni sin, oz brat, stric in svak, gospod GABRIJEL K1LLCR danes, dne 8. julija 1907, ob polu-petih popoldne, v 28. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bode v sredo, dne 10. julija 1907 ob petih popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo služile v domači farni cerkvi. V Kranju, 8. julija 1907. 2281 Žalujoči ostali. (Brez vsakega posebnega obvestila.) t Globoko potrti javljamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naše preljubljene, nepozabne sestre oziroma svakinje in tete, gospice Ctiize Sagorz ki je dne 5. julija po kratki bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, na Dunaju mirno v Gospodu zaspala. 2277 Telesni ostanki drage pokojnice se prepeljejo v Ljubljano, kjer bo v sredo, dne 10. julija ob desetih dopoldne pogreb z južnega kolodvora na pokopališče k Sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, 9. julija 1907. Edvard Burger, c. kr. profesor, Edmund Jungkunz, tvorničar, svaka. — Franja Burger rojena Sagorz. Ana Jungkunz rojena Sagorz, sestri. — Oudrun Burger, Ortrun Burger, nečakinji. V svoji stroki jako izvežbana šivilja se priporoča častitim damam. Gre tudi na dom šivat. 2278—1 Naslov se izve v upravn. nSlov. Nar.u upapitit 25 let star, mešane stroke, vešč tndi knjigovodstva, želi svojo dosedanjo službo premeniti. 5279—1 Natančnejša pojasnila pod šifro „Sreća 25", poste restante Vipava. v Kandiji št. 31 se iz proste roke proda. Hiša je pri novem mostu ob štirih glavnih cestah, kjer je Že več let dobro idoČa prodajalna in je pripravna za vsako obrt. Več se izve istotam. Nasbv pove upravništvo „Slov. Naroda". 2280—1 nI Vsak dan sveže v v poštnih zavitkih po 1 kilo za K 2 40 razpošilja Anton Maier v Metnitzu na Koroškem- Švicarija. Jutri, dne 10. Julija 1907 m KOBT Briljantna elektr. razsvetljava. Gori 800 žarnic. Umetalen ogenj. Sekstet. Začetek oh lut url. Vstopnino 60 v. Oklici PodpiBanec poživljam s tem kot zastopnik gosp. Andreja Stuppana, hišnega posestnika v Ljabljani na Jurčičevem trga št. 3 vse one, ki so zaupali ali shranili pri optika g. Karla Pichlerju kake svoje stvari, da naj se radi izročitve teh stvari proti izkazu njihove lastninske pravice zglase v podpisaačevi pisarni. V Ljubljani, dne 9. julija 1907. 2272 Dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani. Mešdanski hotel jJoy(T Jutri m vsako sredo Društvene godbe za člane Nečlani plačajo 40 vinarjev. K mnogobrojnemn obiska vabi 2276 Karel Tauses, restavrater. Sprejmem tako] in učenca. 2279—1 Ivan Rojina, v Spodnji Šiški št. 59. Proda ae eventualno odda tudi v naje m v Kamnika 2166—6 v lepi legi za vsako obrt, z lepim gospodarskim poslopjem, vrtom in korporacijsko pravico. Natančneje se izve pri h Šontak, Vransko. Prstan zlat, z opalom, se je izgubil včeraj zvečer na poti iz Švicarije po parka do glavnega drevoreda. 2270 Odda naj se proti nagradi na Poljanski cesti št. 20. Sprejmem več ključavničarskih pomočnikov. Delo stalno. 2218-4 Ivan Rebek, Celje. V največji bližini II. državne gimnazije na Poljanah se sprejmeta 2245—2 dva dijaka aa hrano in stanovanje (lastna soba) eventualno .se odda velika, elegantna mesečna soba za 18 gld. Postrežba ali hrana po dogovoru. Naslov pove upravništvo »Slovenskega zaroda". 2 sodarja spretna delavca, se pod ugodnimi pogoji za veliko trgovino z vinom, takoj sprejmeta. 2274-1 Kje, — pove upravništvo „Slov. Xarodatt. Gospodična popolnoma izvežbana v trgovini s papirjem, pisalnimi in enakimi potrebščinami, se sprejme. Pismene ponudbe na upravništvo ,Slov. Naroda". Ceno se proda vinograd ari Celju, Naslov se izve v upravništvu .Slov. Naroda". 2255-1 Išče se spretnega tovarniškega UnCav ničari a kateri mora biti obenem tudi godbenik, da more sodelovati pri tvor* niški godbi. Služba je stalna. Ponudbe 8 prepisi izpričeval in z referencami naj se vpošiljajo na naslov Bombažna predilnica in tkalnica, Tržič, Gore nisko. 2276 — i Zaradi odpotovanja se za avgnstov ev. novembrov termin odda v Pre-dilnih ulicah št. 10, II. nadstropje elegantno s štirimi sobami, kopalno, poselsko in prostorno predsobo z vsemi pritiklinami in vpeljano električno razsvetljavo. Več ravnotam v pritličju desno ali v vinski kleti. 2271—1 Gospodinja ne izpod 30 let stara, zdrava in čvrsta, M Sprejme na bolj majhno posestvo in navadno solidno gostilno na deželi na Sp. Štajerskem k samemu gospodarja, 10 let stari deklici in dvema, trem poslom. Biti mora poštena io snažna, razumeti red pri hiši in znati dobro kuhati. Prednost imajo take, ki so dalj časa opravljale enako službo in imajo dobra izpričevala. Plača po dopovorn. 2261-2 Naslov pove upravništvo „SIov. Naroda". se metuljev natančno urejena se radi preselitve nemudoma oeno proda. Ponudbe do 15. t. m. pod Šifro „metulji", poste restante, Ljubljana, glavna pošta. 2262—2 Dijaki eventualno proparani nje se vzamejo za prihodnje Šolsko leto na dobro hrano in stanovanje. Hiša je oddaljena kakih sto korakov od učiteljske pripravnice. Klavir na razpolago. Vprašanja pod L. L. glavna I pošta, Liubljana. 2263-2 £es! kupuje po najugodnejših oenah proti gotovini, franko Ljubljana, državni kolodvor Slika postavljen Parožaga Deghenghi v Ljubljani Lam t*lc- 1188—27 Vrsta Debelost: cena za v cm kub. mtr --- ' Debelost cena za Debelost: cena za v cm kub. mtr. i v cm kubmtT. Dolgost v metrih hrastov les smrekov les mecesnov les borov les jelkov les bukov les hrastove deske bukove „ hrastove frize bukove od 30-60 od 30—60 od 30—60 od 30—60 od 30-60 od 30-60 K 38 — K 20-K 24 — K 19*— K 18 — K 17*— od 26 -29 K 30— od 19-25 K 26 — od 26-29| K 18— od 19-25 K 16 — od 26—29 K 20 — jod 19—25 K 18 — od 26—29 K 17 — jod 19-25 K 15 — od 26-29! K 16 - od 19—25 K 14 — od 26-29 K 16— pd 19-25 K 14 — 28 mm debele, 2 do 4 metre dolge la K 55*—, Ila K 45'—, 28 mm, 2,4, , Ia K 35 — Ha K 30—, 28 mm debele, 25 do 50 cm dolge Ia K 250, Ila K 2*—, 28 mm , 25 , 50 cm , Ia K 140, Ila K 1 10, od 3—4 metre 4 metre 4 metre 4 metre 4 metre 2 25 in 4*50 m lila K 35 — m« lila K 20 — m« lila K 1-80 m» lila K 1 — m« Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. maja 1907. leta. Odhod Iz LJubljane iui. teL: 4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.) 7-OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 707 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru- dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 0 05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo odi. junija.) ll-4-O predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž. 1-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru- dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.4-5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7-10 zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje. 7 35"zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. I0'40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žil., Beljak, Trbiž. Dohod v Lfubijano Ju±. iel.: 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 8*45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. H OO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6*58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel. 3- 3* zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega. 11*15 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2*32 popoldne- Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4- 36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6 so popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.) Odhod Iz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2 05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO z veder. Mešani vlak v Kamnik. 1050 ponoel. Mešani vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 6-4-6 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10-59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika, e io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9-SS ponoći. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.). (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn. Razpis. Večje Stavilo Za zgradbo vodovoda v vasi Petelinje, občina St. Peter, politični okraj Postojna, na 24.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popasta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 16. julija t. I. ob 12. opoldne podpisanemu županstvu. 2198—'6 Ponudbe, katere morajo biti kolk ane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda v Petelinjah*. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pri pozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razen tega je dodati kot vadij še 5°/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po knrzni ceni. Podpisano županstvo si izrecno pridrži pravico, izbrati ponndoika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo poundbeno razpravo. Končna odobritev oddaje je pridržana deželnemu odboru kranjskemu. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni. Županstvo Št. Peter na Krasu, dne 2. julija 1907. t e s ar j e v sprejema proti dobremu plačilu Ivan Zakotnik, tesarski mojster, Dunajska cesta it. 40. 1666—82 ■ 1 z vsemi državnimi izpiti želi vstopiti v notarsko pisarno kot notarski kandidat 2216-3 Ponudbe na upravništvo „Slov. Narodau pod „Notarski kandidat". Parketna tvornica v Trebnjem išče za parno žago strojnika ali izprašanega kurjača, ki mora biti kovač, vajen tudi kovanja voz. Plača po dogovoru. 2260—2 Učenca sprejme ¥ špecerijsko trgovino Ferd. Hlebš v Kranja. 2267-1 Išče se dober, zanosili v brusač. Plača po dogovoru. 2259—2 Ponudbe pod „Parna žaga 100" na upravu. „Slov. Naroda". Spretnega Kocijnzo se iiče za takojšnji nastop. ^ie* — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2266—2 (pasterizirano) 2iž8-2 razpošilja po povzetju od 4 kg naprej po 2 K 4-0 vin. mlekarna v Komendi pri Kamniku. Pri večjih, naročilih železniška voznina prosta. St. 2654 RAZGLAS. 2221 I 3 G. kr. generalno ravnateljstvo tobačne režije na Dunaju je z odlokom dne 28. maja 1907, Št. 8067/V1 dovolilo, da e. kr. tobačna tovarna v Ljubljani napravi sledeče inventarne predmete: 200 komad 20 „ 1.400 lesene priprave za škropljenje tobaka . 424 n n n tobakove Žile . . . 100 stole .... 50 lese za cigarete 1 700 400 . 1 Radi dobave navedenih predmetov se razpisuje javna konkuraBna razprava. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani, dne 27. junija 1907. Razglas. jfiotler, 1. r. Kadi oddaje zgradbe novega šolskega poslopja v Lesk ovcu se bo vršila dne 17. julija t. L ob 11. uri predpoldne v šolski nisaroi očitna zmanjševalna dražba. Vse delo je proračunjeno na 31 764 K« Oddalo se bo vendar zidarsko in tesarsko delo, katero je proračunjeno na 25.934 K 16 h zase, in mizarsko delo, katero je proračujeno na 5830 K zopet zase. Podjetnik mora položiti 10% vadjjnm ali v gotovini ali v vrednostnih papirjih. Do imenovanega dne sprejemajo se tudi pismene ponudbe, v katerih se more prevzemnik izrecno zavezati, da se brezpogojno podvrže vsem ata?bnim pogojem in katerim je priložiti tudi 10 vadijum. Stavbo je spraviti do konca oktobra t. 1. pod streho, ter je do konca julija 1908 popolnoma dogotoviti. Stavbni pogoji, načrti in troŠkovniki leže v šolski pisarni na ogled. Krajni šolski svet v Leskovcu, dne 5. julija 1907. 2268 K. Riedl, predsednik. Ivan Rupnik, šol. voditelj. 99 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ti Stritarjeve ulice it 2. Podružnica v CELOVCU. 12-77 Podružnica v SPUSTU. obrestuje vloge na knjižice In tekočI račun po 4'/0 od dne vloge do dne vzdiga. — Sprejema zglasila za subskrip- cijo deležev snuječe se „Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav" po K 500—, 1000—, 5000 — in 10.000. Rentni davek plača banka sama. Rentni davek plača banka sama. Delniška družba Združenih piVOVOren Žalec in Laški trg I • lalltetai izborno pivo. črno pivo Jalvator". PST Zalog« v Spodnji Šiški. — Telefon štev. 187. Tg» ""-"> ■f Poiill.tr. n. đon ipn|HU r..tavrater soap. B. Krilinlk nHarodnl đomut L|ubl|uuL (&t.v. tololon. 82.) -^fl D4 79355975 1285 04092^42^779 SVETOVNOSLAVNI RNET 298 - 39 tvrdke f RATELLI BRANCA ¥ MILANU edine in IzIlJUČNE lastnice TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČIOA NA SVETU! Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši de! katesn trgovini in v vsaki kavarni. C. lo kr. dvorni zaloinik Papežev dvorni zaloinik Dunajska cesta (lekarna pri angelu) opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene Izdelke: dllnOV SITU U na.iakrbn«ye prirejen is aromatiških gorskih malin, te izredno p 1 v T? cist izdelek, neprekoiliive kakovosti, pomešan z vodo da priletno iu žTjo ^ast to pijačo. Stekieiica t kg sterilizirana, velja K 1 >><, 1 , kg ate-klenica K —'9", poštni zavoj, neto 3 kg, franko zavojuiua in poštnina K 6*6U. Razpošilja se tudi ▼ sodčkih po >0, 2 , 40 in več kg. _ Železnato vino sjg - "fS^&t In slabotna Otroke lahko prebavljiv žel i-znat izdelek. Ena pollitrska steklenica 2 kroni 1943 D Tinktura za želodec $£H*nm jajoce, prebavno, ia odprtje telesa pospešujoče Sredstvo. I steklenica 2 vinarjev. NaroČila se točno izvrše proti povzetja. BIBE" brezalkoholna pijaca iz sadnega SOka. Pomešana z vodo da prijetno žejo gaseco ter redilno ia za prebavne organe zdravo p'jaeo. Steklenica i k a S4 5 Karbolinej Avenarius Mavec (Gyps) (od katerega imam samo-prodajo Kranjsko) za stavbe iu kiparje kakor tndi za vsako drugo obrt, za ose prste kakor tndi priznano najboljše olja in mazila za stroje olje proti prahu priporočam po t v omiških cenah Adolf Hauptmann, Ljubljana tovarna oljnatih barv, iirneia, laka in kleja. 2131-5 Najboljši ia aajsasdernejsl KLOBUKI vseh vrst v nalbega-IsisiiiMrisoiLMO l w Izubijani pri &.J.HAM&NN Klobuki se sprejemajo v popravo. Zlata svetinja Bero lin, Peri*, Rim itd. Najbolji« Clatiio sa soka Izdeluje: O. Seydl Stritarjeve ulica 7. Jt No jstarejia in daleč }nano se odda v najem. Radi samotnih družinskih razmer in bolehnosti oddam v Dajem svojo dobro idočo gostilno v bližini vsakomesečnega živinskega semnja. Zmožnim osebam, bodisi gospodom ali gospem, ki umejo tndi nekaj trgovine in imajo nekaj pre moženja, oddam v najem z gostilno vred tndi prodajalno s trafiko in pro dajo kolkov, ki se nahaja v hiši. Pogoji 80 zelo ugodni. 2186-4 Zglasiti se je osebno pri lastnika Josipu Pirjevcu v Sežani. Zdravilišče in vodno lečiščG Postaja e kr drž. Železnic, l1 4 ure od Ljubljane V*e vodno zdraviienje (HiHtem Priessnitzev in Kneippov, solnćne kopeli, ogljikovokisle Id elektriške kopeli, zdraviienje s suhim vročim zrakom, -■ ■ ■ ■ ■ ; masaža, zdravilna gimnastika in elektroterapiji. Zmerne cene. Odprto od |b< maja do 1^. oktobra. K 92 ia Prospekte pošilja zaatonj dr/Rud. Vaekenrelter i Jratni^ki finija ianJtBpuk k .(palica- Nikdar se ustaviti — to je moje stalno stremljenje. Zaradi posebnih prednosti pri izdelovanju perila morem naročila za damsko in moško, otroško in posteljno perilo v prav kratkem času izvrševati vrlo dobro in ceno. Cenjene dame naj se o lepi izvedbi in nizki ceniSJ perila prepričajo samo z enim poizkusom in gotovo ostanejo naročnice še naprej. Kjer pa izdelujejo perilo doma, tam priporočam svoje dobro platno, bombažasto blago, švicarske vezenine, namizne prte, serviete, kavne garniture, brisače, žepne robce itd. Nogavice moške in ženske po prav nizkih cenah, bluze, modrci, ovratnice se razprodajajo prav ceno. Z odličnim spoštovanjem 1080—16 ANTON SARC specialna trgovina za belo blago in nevestinske opreme na Sv. Petra cesti št. 8. Šivalnica na Sv. Petra nasipn št 7. čistilnica za perilo ■tr ISZolod.Trorsls:i3nL -uJLicsukL št. 3. (2 do 3 sobe, kuhinja in drvarnica) se tako] odda na Gruberjevi cesti št. L 2212 3 S početkom julija t. I. se dajo v najem lepi in na naj-prometnejš. mestu stoječi 31 obenem z opremo in stanovanjem v Metliki na Dolenjskem št. 18. Natančnejša pojasnila daje lastnik Janko Hranilović, trgovska poslovnica v Karlovcu na Hrvaškem. 2:203 3 Vljudno se priporoča trgovina Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtan tri štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 Cene zmerne. 82 Oblastveno dovoljena razprodaja! Nikar ne zamudite ugodne prilike za nakup! svileisina se z dovoljenjem obrtne oblasti radi popolne opustitve / pozamenff trgovine spodnja krila pri Dvorski trg št. 3 ped l^oredno Kouerne, 2006-7 i Mestna učiteljica, stanujoča v bii- j žiui novega poslopja višje dekliške Šole, sprejme za prih. šolsko let*. due deklici na hrano in stanovanje. — Zglasila pod Šifro lfP, J, 48" upravništvu „Slov. Naroda" do 7. julija. 2U7 5 Zaradi pomanjkanja prostora se proda nova kuhinjska postelja (Tafelbett) za služkinjo, omara za perilo, toaletna mizica, salonska garnitura, postelja s pernico in stroj za pranje. Nas'ov pove u^rav „Slov. Naroda." 2214 'Z U Stetinu, 7. junija 1907. ?al/(enwalderstr. 23/1. Gospod CJ g b r i c I p i c c c 1 i lekarnar v Ljubljani Vaša 2163 3 Želodčna tinktura je na meni napravila prav dober učinek in si ne morem kaj, da Vam & hvaležnosti ne izrečem priznanje in povsod ne pohvalim Vaše želodčne tinkture. 2 velespoštovanjem gospa Jflara j$ierer. Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, Wolfove ulice Stev. 12 *t6¥llta tMu *°- Ustanovljena leta 1854. priporcea slavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem evoje B4T" izbomO v ujuuijeam, tvuiiuvo unuo oiuv. 4012 99 ------—--— marčno pivo v sodcih in steklenicah. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne11. 9