dr. KAREL GRŽAN, | župnik na Razborju: 1 »te je praznik le nav- I zven, ni prazničnosti v 1 naših čutenjih. Še več: 1 praznik se lahko prebu- 1 di v doživetje tesnob- I nosti.« | 1 ŠTIRJE AAINISTRI I V CERKUAH OB KRKI: • »Posodobljeno letališ- I če tudi gospodarska pri- I ložnost« PRAZNIČNE STRANI: »0, lučke, lučke! Vznemirjate me, ne morem zadržati nasme- ha. Iz mene skoči majhna pun- čka, tista s pšeničnimi kitkami iz Kajuhove, zacepeta z nogami in se zavrti v kro%u. Roke silijo k nebu...« M Naš pogovor, str. 3 Gospodarstvo, str. 6 Strani 9 - 17 01 POSAVSKI •T^ bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto X, št. 25, četrtek, 14.12.06,24.000 izvodov Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IZVSEBINE 2 Krški župan imenoval podžupanjo in podžupana 2 Brežiška podžupanja bo Patricia Čular 4,5 Iz naših krajev 7 Sevanje je neznatno 8 Kultura 18 Infosobao Jovskih in Dobravi 19 Iz občine Brežice 20 Iz občine Krško 21 Iz občine Sevnica 22 Javni razpisi Občine Krško in Občine Kostanjevica naKrki 24 Šport TURISTIČNA AGENCÜA BooM SLO - 8270 Kliko. CKŽ 7, pp. 335 lel.: 07 49 21 674. fax: 07 49 01 085 GSM: 041 630 135, 041 684 320 e-mail: BooM@siol.nel, www.boom.si HNKZACREB Opera ČAROBNA PIŠČAL sobota 30. december KOMEDIJA ZA6REB sobota 30. december tzgradnla Ht no tpodnjl Savl HOLDING SLOVENSKE ELFKTRAHNE D.O.O. (za Skupni podvlg) Kopnka ultca 92, 1000 Ljubljana I Moč energije I USeCOM' A d.d. 26S. 8270, Kriko m3^ (((•08014 44) Secom KrSko d.o.o. Tel.: 07 488 0I 70. Fax: ...73. secom.krskolSjsiol.net. www.oknainvrala.coiT Župan Bogovič, veleposlanik IDA Robertson in predstavnik Romov v občinskem svetu Krško Zdravko Kovačič med ogledom Kerinovega grma. Svet sobivanja z Romi KRŠKO, KERINOV GRM - Z ustvarjanjem pogojev za sobivanje z romsko etnično skupnostjo, preprečevanjem konfliktov med Romi in Neromi, vključevanjem Ro- mov v družbeno življenje, zagotavljanjem pogojev za ureditev romskih naselij in izboljševanjem bivalnih pogojev v njih se bo po novem ukvarjal Svet za sobivanje v občini Krško, ki ga je kot svoj posvetovalni organ ustanovil krški župan Franc Bo- govič. Ustanovitvenega srečanja, na katerem je bilo govora tudi o drugih vidikih romske problematike v občini Krško, se je udeležil tudi veleposlanik ZDA v Slove- niji Thomas Robertson, ki si je v družbi župana in ostalih udeležencev srečanja ogledal največje in najbolj urejeno romsko naselje v krški občini, Kerinov grm. Svet sobivanja ima (zaen- krat) 15 članov: za predsed- nico župan Bogovič predlaga predsednico romskega dru- štva Čhavora Natašo Braj- dič, predstavniki Romov v organu so še občinski svet- nik Zdravko Kovačič, Bran- ko Hudorovič, Marjan Braj- dič in Moran Jurkovič (vsi iz Kerinovega grma) ter Moran Jurkovič iz romskega nase- tja Loke, Bernard Močnik iz Policijske postaje Krško, Marjana Sečen iz krške- ga Centra za socialno delo, predsednika svetov KS Veliki Podlog in Krško polje Franc Nečemer in Franc Žibert (oba naj bi bila podpred- sednika sveta), Ivan Baz- nik iz regijske civilne inici- ative za Rome, ravnatelj OŠ Leskovec pri Krškem Anton Bizjak, Sandra Libenšek iz Društva za razvijanje pros- tovoljnega in preventivne- ga dela, Olivera Mirkovič iz Društva zaveznikov mehke- ga pristanka ter Zdravko Pi- lipovič z Občine Krško. V občini Krško živi v štirih naseljih (Kerinov grm, Loke, Drnovo in občasno Rimš) okoli 300 Romov, le na Dr- novem pa so lastniki zem- Ijišč, na katerem imajo po- stavljene objekte. Občina je do sedaj največ truda vloži- la v legalizacijo slabe 4 hek- tarje obsegajočega nase- Ija Kerinov grm. Dosegla je spremembo namembnosti iz kmetijskih v stavbna zem- Ijišča, z lokacijskim načr- tom naselje razdelila na 52 gradbenih parcel (34 za ob- stoječe objekte in 18 za no- vogradnje), jih odkupila po ceni 7,5 evrov za m2 (sku- paj dobrih 70 milijonov to- larjev), zdaj pa želi parce- le prodati Romom po ceni 6 evrov za m2. Zaenkrat so na Občino prispele štiri vlo- ge za odkup zemljišč s strani Romov. V naselje sta pripe- Ijana vodovod in glavni elek- tro vod ter postavljena trafo postaja, pogoj za priključi- tev na elektriko pa je se- veda gradbeno dovoljenje. Trenutno je v gradnji tudi t.i. obodna cesta okoli na- selja, ki ločuje stavbni del od kmetijskega. „Urejanje Kerinovega grma je Občino Krško do sedaj stalo skoraj 150 milijonov tolarjev, pov- račil s strani države pa je bilo manj kot polovico tega zneska," pravi župan Bogo- vič in opozarja, da je ureja- nje romskega področja ve- zano na finančne posledice. „Osnovne pogoje sobivanja moramo rešiti sami, za osta- lo pa je potrebno zagotovi- ti zajetna finančna sredstva, kar ne bo mogoče brez sofi- . nanciranja države." Udeležencem sestanka se je ob koncu pridružil še ve- leposlanik ZDA v Sloveniji : Thomas Robertson ter po- zdravil ustanovitev Sveta so- , bivanja. Ameriško velepos- laništvo je sicer namenilo ' 4 tisoč dolarjev za projekt, v katerem bodo trije mladi | Romi utrip življenja romske skupnosti prenesli na film- ' ski trak. Peter Pavlovič Drage občanke, cenjeni občani! Čas pred nami naše misli in načrte, naše deto in življenje usmerja v prihodnost. Naj jo izpolni vzdušje naklonjenosti, notranjega miru, vztrajnosti in pripadnosti. Na pragu novega se zahvaljujem za doslej izkazano zaupanje, za sodelovanje in pomoč ph uresničevanju skupnih ciljev. Želim vam prijazno, uspešno, srečno, z zdravjem in razumevanjem tlakovano _______ prihajajoče teto. jOZOQO Vse dobro ob dnevu samostojnosti, ¦292^5 bla^oslovljen božič in srečno novo leto obänakrSto Franc Bogovič • župan Občine Krsko , »Sreča je čudežni prah, ki ga narava iz svojih angelskih rok strese v naše naročje, da ga čuvamo in negujemo z medsebojno toplino in razumevanjem, I s prijateljsko iskrenostjo in pomočjo.« Ob prihajajočih božično - novoletnih praznikih, želim vsem občankam in občanom občine Brežice: mnogo čudežnega prahu, zdravja, sreče in izpolnjenih želja v letu 2007. ^¦liii^ Ivan Molan o b(ina župan Občine Breiice s sodelavci Brežice Brežičani predlagajo lokacijo v bližini NEK BREŽICE - Ena krajših sej brežiškega občinskega sveta v zadnjih letih je med drugim potrdila napovedi župana Ivana Molana o konstruktivnejšem in bolj umirjenem delu v novem mandatnem obdobju. Glede na to, da so bili vsi predlagani sklepi sprejeti z velikim soglasjem, je postalo očitno, da vsaj na začetku župana podpira močna, četudi neformalna koalicija, ki ima tudi zelo podobna stališca glede nadaljnjega ravnanja v zvezi z iskanjem lokacije za odlagališce nizko in srednje radio- aktivnih odpadkov (NSRAO). Po poročanju župana o po- membnejših dogodkih in opra- vilih v času od zadnje seje in dopolnitvi dnevnega reda s toč- ko Izvedba javnih naročil za dela na Cesti prvih borcev in Kržičnikovi ulid, ki so jo kas- neje tudi soglasno sprejeli, so svetnice in svetniki zastavili številna vprašanja in podali ve- liko pobud. Med njimi sta bila predloga svetnika Ivana Su- sina (SLS), naj se v projekt izgradnje HE Brežice vklju- či ureditev namakalnega si- stema v občini, Marjan Jur- kas (DeSUS) pa je med drugim vprašal, kakšne so možnosti, da bi nedavno zaprto komu- nalno deponijo v Dobovi po- novno odprli vsaj za potrebe nadaljevanje na 2. strani H AKTUALNO Posavski obzornik - leto X, številka 25, četrtek, 14.12. 2006 nadaljevanje s 1. strani KS Dobova, saj se divja odla- gališča odpadkov v njihovem in drugih okoljih hitro širijo. Glede na to, da je že me- sec december, ni bilo več- jih zadrikov pri sprejemanju rebalansa proračuna obči- ne Brežice za leto 2006, ra- zen opozorila Jožeta Avšiča (LDS), da bi bilo tak doku- ment edino smiselno pripra- viti in sprejeti veliko prej. Skoraj brez razprave je svet soglašal, da lahko nova pod- županja Patricia Čular (SDS) svojo funkcijo opravlja od 28.2.2007 naprej poklic- no, kar pomeni, da bo sicer ohranila vse pravice svetni- ce, razen sejnine. Svetniki so tudi sprejeli predlog, ki ga je predstavil predsednik Komi- sije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Marko Hercigonja (SDS) in po kate- rem so potrdili sestavo deve- tih stalnih delovnih teles, t.j. komisij in odborov. Na predlog svetnika Stane- ta Radanoviča (SNS) so pod točko razno obravnavali in na koncu tudi sprejeli zahtevo krajanov v Gornjem Lenartu in KS Šentlenart, naj Agencija za radioaktivne odpadke dolo- či sicer že javno napovedano potencialno mikro lokacijo od- lagališča NSRAO v bližini meje z občino Krško, nedaleč od NE Krško. Ob tern se je razvila ži- vahna razprava, ki je pokaza- la, da je velika večina novega občinskega sveta, med njimi celo svetnik SEG Hrvoje Or- šanič, za to, da občina ostane v lokalnem partnerstvu z ARAO in nadaljuje z iskanjem lokaci- je za NSRAO. Sodelovanju ob- čine Brežice v nadaljnjih po- stopkih se je uprl le Matjaž Pegam (LDS) in podobno kot v svojem nastopu na zboru kra- janov v Cerkljah ob Krki izra- zil načelno nasprotovanje vsa- kršnemu širjenju objektov, ki obremenjujejo okolje v celo- tnem Posavju in ne le na ob- močju občine Brežice. Svetnik Ivan Sušin pa je občinskemu svetu predlagal, naj bi od dr- žave zahtevali, da se odškod- nina zaradi vpliva NE Krško in skladišča NSRAO deli na podla- gi koncentričnih krogov, in si- cer najprej posameznim pre- bivalcem, nato KS in šele na koncu občinam. O tern in ce- lotni problematiki nadaljnje- ga iskanja lokacije odlagališ- ča za NSRAO bo brežiški svet razpravljal na eni prihodnjih sej, ko bo znan tudi odgovor ARAO. S. Mavsar 2. seja Občinskega sveta občine Krško Krški župan imenoval podžupanjo in podžupana KRŠKO - Prejšnji četrtek so se na drugi seji sestale članice in člani krškega občin- skega sveta (OS). Ti so, razen Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenova- nja (KVIAZ), zaradi neusklajenosti pri imenovanju predstavnikov svetniških skupin v delovna telesa OS izglasovali umik točke volitve in imenovanja z dnevnega reda, sprejeli pa sklep o imenovanju Jožefa Habinca in Metoda Šonca za predstavnika OS v koordinacijskem odboru Lokalnega partnerstva v občini Krško. Sicer pa tudi KVIAZ, ki ga se- stavljajo Branko Jane (LDS), Martin Kodrič (N.Si), Stane Pajk (SDS), David Radej (PUM + AS), Jože Slivšek in Miran Stanko (oba SLS) ter Rajmund Veber (SD) ni bil soglasno po- trjen, saj sta Ivan Urbanč in Vilma Jan Špiler menila, da predstavniki neodvisnih list v primerjavi s predstavniki strank niso enakovredno za- stopani v delovnih telesih. Ka- kor je dejal Jože Slivšek, naj bi bill predstavniki v KVIAZ- u usklajeni na kolegiju, po- leg tega so predstavniki po- sameznih strank in neodvisnih zastopani v posameznih delo- vnih telesih glede na volilni rezultat. A že pred začetkom seje je prišlo do procedural- nih zapletov in vprašanj, ki jih je sprožil Vojko Omerzu (LDS), resnici na ljubo pa jim je botrovala tudi neizkušenost podžupanje Somrakove, ki je nadomeščala odsotnega župa- na. Med drugim ni bilo povsem jasno, ali novo svetnico Mire- lo Zalokar (SLS), ki je v svet- niških klopeh nasledila župana Bogoviča, potrjujejo v okviru prvega ali drugega sklica seje, nekaj nejasnosti pa je nasta- lo tudi pri spremembah dnev- nega reda. Župan Bogovič je v uvodu seje svetnice in svetnike seznanil, da je tega dne v okviru svo- jih pristojnosti imenoval za podžupanjo 48-letno strankar- sko kolegico Ano Nušo Somrak, ki je to funkcijo opravljala za področje urejanja prostora in okolja že v prejšnjem manda- tu, za podžupana pa Cvetka Sršena, ki je bil v krški OS iz- voljen na listi SDS. 40-letni Sr- šen, po izobrazbi diplomirani ekonomist, ki službuje v No- vem mestu kot upravnik tam- kajšnje pošte, je tudi tajnik občinskega odbora SDS Krško in predsednik Posavske regij- ske koordinacije in clan sveta stranke SDS, kot podžupan pa bo zadolžen za področje go- spodarstva ter za sodelovanje s posameznimi ministrstvi. Več kot dobro uro so članice in člani porabili za vrsto predlo- gov, vprašanj in pobud, ki so jih naslovili na občinsko upra- vo. Za razliko od prejšnjega mandata, ko so se pretežno nanašala na razne infrastfuk- turne ureditve po posamez- nih KS, so bill tokratni pred- logi konstruktivnejši in so se nanašali na širše dobro ob- čanov občine, npr. o pravični odmeri davka na nepremični- ne ob letošnjem popisu gle- de na razvrednotena zemljišča in nepremičnine v krški obči- ni. Slišati je bilo predlog, da se pod okriljem Občine Krško ustanovi brezplačna pravna pomoč, pa vprašanje, ali se pri znesku, ki ga odštejejo mlade " druzine za varstvo s v o j i h otrok v Ivzgoj no varstvenih programih upošteva strošek, ki ga ima- jo s pla- čevanjem v i so k i h najemnin ---------------------------------- V I IC|JI U- fitnih stanovanjih. Vpraša- li so, kako bo urejeno parki- ranje v Leskovcu pri Krškem, kjer je na voljo po novi uredit- vi skupno 15 parkimih mest za domačine in obiskovalce tam- kajšnjih lokalov, ali kaj bo Ob- äna ukrenila glede selitve in- stitucij v sosednjo občino, kot je bil nedavni poskus sedaj že nekdanjega ministra Drobni- ča s selitvijo Centra za soci- alno delo v Brežice. Ob obra- vnavanih točkah so članice in člani na svoji drugi seji spreje- li še nekaj sklepov, med dru- gim so soglašali, da Občina Kr- ško za Občino Kostanjevica na Krki izvaja administrativne, upravne, organizacijsko-teh- nične naloge. Bojana Mavsar Bogovič z nekdanjo in zdajšnjo podžupanjo Somrakovo ter podžupanom Sršenom {i Center ^™ j t xa razvc | Lgodežetj« ijposavje Vabilo na razstavo ra/poznavnih izdelkov powmkega podeželja 18. decembra 2006 v Dvorani v parku v Kr&em ; ¦¦¦¦¦¦¦ KS Leskovec v novi sestavi LESKOVEC PRI KRŠKEAA - No- voizvoljeni člani sveta KS Le- skovec pri Krškem so na 1. seji 13. novembra za pred- sednika sveta izvolili Boja- na Petana, že na 2. seji 27. novembra pa so obravnavali odstopno izjavo Janeza Ke- rina z mesta člana sveta KS. Na tej seji so se seznanili s fi- nančnim stanjem in načrti ter sprejeli sklep, da se s prido- bljenimi sredstvi ravna čim- bolj gospodamo. Obravnavali so problematiko upravljanja pokopališča in mrliške veži- ce v Leskovcu. Izrazili so že- Ijo, da bi bilo delovanje KS odprto za javnost, kar po- meni sodelovanje s krajani na njim najbolj ustrezen na- čin, sodelovanje s predsedni- ki in sveti drugih KS v občini Krško, sodelovanje s člani ob- činskega sveta iz njihove vo- lilne enote ter Občino Krško in njenim županom. Zavzeli so se za ažurno urejeno splet- no stran KS in uradne ure v pi- sarni KS. Konstituiranje sveta KS Senovo SENOVO - Na 1. redni seji po lokalnih volitvah 2006 se je sestal tudi svet Kra- jevne skupnosti Senovo. Na seji, ki so se jo udele- žili vsi novoizvoljeni člani sveta KS, so potrdili man- date članom sveta v vseh desetih volilnih enotah. Za predsednika sveta so iz- volili Vlada Grahovca, na mesto podpredsednika pa Antona Petroviča. Brežiška podžupanja bo Patricia Čular BREŽICE - Župan Ivan Molan je 1. decembra novinarjem predstavil novo podžupa- njo brežiške občine - Patri- cio Čular. Molan se je za 33-letno univerzitetno di- plomirano inženirko raču- nalništva, od ustanovitve pred sedmimi leti direkto- rico Mladinskega centra Bre- žice, odločil, ker „ima dolo- čene izkušnje, s katerimi bo pomagala pri evropskih pro- jektih oziroma jih bo koor- dinirala." „Občina potrebu- je kadre za iskanje sredstev na evropskih razpisih. V tem vidim tudi priložnost za dol- goročno načrtovanje obči- ne in za pripravo projektov, ki odražajo potrebe okolja, ter nato iskanje sredstev za njihovo izvedbo," pravi Čularjeva. Molan je občin- skemu svetu predlagal, ta pa njegov predlog potrdil, naj bo Čularjeva - od mar- ca 2007 dalje - profesional- na podžupanja (kljub temu bo ostala članica občinske- ga sveta), zaenkrat pa bo tudi edina, čeprav ima lah- ko brežiška občina po sta- tutu tudi tri podžupane. Po novem namreč funcijo žu- pana profesionalno opravlja tudi Molan. Za vršilko dolž- nosti direktorice Mladinske- ga centra Brežice pa bo ime- novana Mateja Gerjevič. P.P. Patricia Čular V Kostanjevici s polno paro KOSTANJEVICA NA KRKI - Kostanjeviški župan Mojmir Pu- stoslemšek je za danes sklical 2. sejo občinskega sveta. Na njej bodo predvidoma imenovali delovna telesa občinske- ga sveta (komisijo za mandatna vprašanja, volitve in ime- novanja, normativno-pravno komisijo, komisijo za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami ter ostala), pa tudi predstavnike občine Kostanjevica na Krki v delovno skupi- no za pripravo predloga za sporazumno delitev premoženje in financ med občinama Krško in Kostanjevica na Krki. Na dnevnem redu sta še predlog sklepa o izdaji soglasja k do- govoru o izvajanju nekaterih nalog za novo kostanjeviško občino na matični občini Krško ter predlog sklepa o izvaja- nju ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in poslov red- nega upravljanja s še nerazdeljenim skupnim premoženjem omenjenih obän. P.P. VSE V ENEM! * večvalutni osebni račun z BA Maestro kartico spletna banka Abanet mobilna storitev Abasms kreditna kartica Visa Electron* prva odobritev izrednega limita* Prihranite najmanj 4.900 SIT! 20,45 EUR" ABANKA Posavski obzornik - leto X, številka 25, četrtek, 14.12. 2006 NAŠ POGOVOR H . Pogovor z dr. Karlom Gržanom »Ce je praznik le nayzven, ni prazničnosti v naših čutenjih.« Rojen je bil leta 1958 v Celju. Z nalogo Bog Jezusa Kristusa, odgovor na bivanjsko stisko današnjega človeka, je leta 1984 diplomiral na Teološki fakulteti, v duhovnika je bil posvečen 1987, dve leti kasneje je opravil magistrski študij. Ko je bival na Ptuju, se je v njem utrjevalo spoznanje, da želi Kristus kot odrešujoča bližina pristopiti k ljudem, ki so tesnobno osamljeni v svojih stiskah na blatnih cestah našega vsakdana. V Kančevcih v Prekmurju je vodil Dom duhovnosti, med bivanjem tu pa si je od predstojnikov izprosil leto bivanja sredi stisk ljudi na njihovih življenjskih poteh. Takole označuje to leto: »Bilo je to najuspešnejše leto mojega življenja. Vera v Boga je prerasla v oti- pljivost zaznave. Ne le tiste, ki se prebuja kot mir in odrešujoča bližina. Ta zaznava je postala konkretnost vsakdanjih dogodkov. Leto dni brez tolarja v žepu, a nikoli brez Njegove pozornosti. Trenutki umika v samotni koči /ta samota ni bila nikoli sama, nikoli brez Njegove bližine/ so se prepletali s sočutjem ljudi, ki sem jih kot romar življe- nja srečeval, po Njegovi previdnosti, na svojih poteh. Končno sem se čutil kot redovnik svojega časa.« Ne more, da ne bi tako ali drugače odgovarjal na stiske časa. Po srednji gradbeni tehnič- ni soli ste stopili v red bra- tov kapucinov in z odločit- vijo močno presenetili. Kaj je bil vzrok za tako koreni- to odločitev? Izkustveno spoznanje, da je v življenju največja prilož- nost živeti svojo osebno zgod- bo, svojo osebno poklicanost. Za sprejetost, ovrednotenost se lahko mimogrede zataji- mo v neko splošnost, priča- kovanost in nismo več resnični in smo tuji sebi in vsemu, kar nas obdaja. Če smo prepozna- ni in sprejeti kot osebnosti in s tern tudi vredne posebnosti, potem si upamo biti in vzne- mirjeno iščemo območje svo- jega uresničevanja. In moje območje je vsekakor duhov- ni poklic. Slovenski izraz »po- klic« je odličen, ker govori, da gre za poklicanost, za nagnje- nost k določenemu načinu bi- vanja, v katerem se lahko naj- bolje uresničuješ in si najbolj skladen s celoto življenja. Na Filozofski fakulteti v Ljub- Ijani ste bili leta 2003 habi- litirani v doktorja znanosti s področja literarnih ved. V doktorskem delu se ukvarjate z odreševanjem niča. Kako? To je vprašanje, ki v odgovo- ru zdaleč presega prostor, ki nama je v tiskanih vrsticah od- merjen. Pa vendar, v prispodo- bi: Kako odpraviš strah? Da se z njim soočiš. Strah se izniči v svoji notrini - ker je samo vi- dez in ne resničnost. Tudi nič se izniči v svoji notrini. De- jansko ga ni - je le »območ- je« presežnosti. Naj omenim bolj otipljiv kozmološki vidik: črne luknje. Zdi se, da v sre- dišcih naših galaktičnih razsež- nosti goltajo vse, kar je, v na- videzno izgubo; dejansko pa se vse, kar pade v črno luknjo - v »nič«, preseže iz območja časa in prostora; preide v novo di- menzijo. Sam sem se ukvarjal z odreševanjem niča v literar- nih zapisih, predvsem v spisih izjemnega, žal spregledanega slovenskega dramatika, Stan- ka Majcna. Če podatek še drži, imate bo- gato bero 17 knjižnih enot, ali pa je na tern področju se- daj že kaj novega? Tej beri so se v zadnjem času pridružili štirje novi naslovi: zgodovinska povest Friderik in Veronika, potem knjiga, ki je sad raziskovanj in sodelova- nja z najboljšimi strokovnjaki Skrivnosti starodavne kartuzi- je, za otroke je izšla slikani- ca Ali si upaš? in pred kratkim v redni zbirki Prešernove druž- be 100 duhovnikov, redov- nic in redovnikov na sloven- skem. Pri Mohorjevi družbi pa je tik pred izdajo z življenjski- mi zgodbami bogata knjiga Za dobro doto. Prva stvaritev, ki je nastala iz globoke osebno izpovedne potrebe, je bil AAavrični an- gel, ki je že v letu izdaje do- živel ponatis. O čem pripove- dujete v Mavričnem angelu? V tej zame izjemno dragi pri- povedi govorim o pomembno- sti sočutne bližine. V trenut- kih stiske moramo prepoznati angela, ki ga Bog vedno po- šlje v temino naših čutenj. An- gelske bližine so tiste, ki nas iz noči pospremijo v dan, k sve- tlobi čutenj, ki gotovo pridejo. V stiski in bolečini se ne smemo osamiti. Odrešuje bližina. Eno izmed sporočil Mavričnega an- gela je tudi: bodimo angelske bližine ljudem, ki so v tesno- bi življenja. Uspešnica s ponatisom je tudi knjiga Da, življenje. Veste, kdai je zame knjiga uspešnica? Ce je s svojim spo- ročilom prijateljska bližina po- samezniku, ki ga pokliče, da jo vzame v roke; še posebej, če je bližina posamezniku, ki je v stiski. Iz tega vzgiba je nastalo kar nekaj knjig. Dve vaši ediciji je izdala Ev- ropska unija: Kako biti - vzga- jati, da bi otrok lažje rekel drogam ne, in drugo, Kljub vsemu, živeti je lepo. Napisa- ni nista zgolj na podlagi teo- retičnih spoznanj. Napisani sta iz življenja za živ- Ijenje. To je knjiga dvojček, ki je z ene strani namenjena staršem - skozi zgodbe mla- dih, ki bivajo v komunah, pri- naša dobra preventivna spo- znanja pred zasvojenostjo; z druge strani pa je namenje- na mladim: kako v realnosti življenja zaživeti zadovoljno, polno. Ta del je posledica sre- čanja z mladimi na eni izmed slovenskih srednjih šol, kamor so me povabili po tistem, ko je kar šest dijakov v letu dni na- redilo samomor. Žal je knjiga že pošla, čeprav je bila tiskana za naše razmere v izjemno veliki nakladi. Prav v teh dneh je prišel vzgib za po- natis. S sokrajani Razborja pod Lis- co ste napravili tudi prostor komuni /edini dekliški v Slo- veniji/ ter tudi prvo skup- nost v Pomurju. Kako delu- jeta skupnosti in kdo pomaga ph delu z mladimi? Razborčani so se s sprejet- jem prve komune - šole življe- nja izven Primorske - zapisali v slovenski prostor kot člove- kotjubi. Danes jim upraviče- no to znamenje zavidajo mno- gi. Zmogli so, tudi zato sedaj marsikaj zrnorejo in si upajo. Z moje strani jim gre vse pri- znanje in spoštovanje. Ob Raz- borčanih pa ne gre spregledati izjemne podpore in konkretne pomoči Lions kluba iz Krškega, posebej gospoda Rostoharja, ki me vedno znova^ nagovarja s svojo pozorno človečnost- jo. Brez zelo konkretne pomo- či tega kluba šole življenja na Razborju ne bi bilo. Sicer pa so sadovi pomoči tega dobro- delno zelo dejavnega kluba za njih največja potrditev in pri- znanje. Sprašujete, kako deluje skup- nost? Po zelo domišljenih in očitno uspešnih smernicah in pravilih, ki so sad več kot šti- ridesetletnega dela s kritično populacijo. Velja še poudariti: Prisotnost sole življenja je tudi v izjemno korist kraju, kjer de- luje, med drugim je njena pri- sotnost najboljša preventiva pred raznimi zasvojenostmi. Vkljub temu, da v vsej svo- ji bibliografiji opozarjate na življenjske probleme od omam drog, slovenskega šol- skega sistema do stisk sloven- skih družin, pa ste ob vsem svojem razmišljanju in opaža- nju poklicani za življenje, da kažete pot k in v življenje, saj ste globoko in iskreno v srii življenja... Moj privilegij je, da sem v srii življenja. Tolika srečanja v me- dosebni iskrenosti, v povpre- čju dva do tri predavanja na teden in potem pogovori po raznih krajih Slovenije - v za- dnjem času tudi izven nje, konkretnost dveh župnij: Raz- bor in Jurklošter, na Razborju še komuna, v Jurkloštru odkri- vanje izjemne dediscine, redne radijske oddaje, pisanje... Ampak veste, kje je sri vsega? V jutranjih in večernih trenut- kih, ki so zame priviligiran čas, ki ga zavestno posvetim Bogu in s tern tudi najbolj samemu sebi - prebujen stik z Njim me naj- bolj prebuja k meni samemu in k življenju, ki me obdaja. Moj privilegij, ki je lahko seveda privilegij slehernega, je, da za- radi domačnosti z Jezusom ni- sem nikdar sam. On mi odpira toliko novih horizontov, pred- vsem pa je zame tista odre- šujoča Bližina - konkretizacija Boga, brez katere si ne pred- stavljam svojega življenja. Vem, ni enostavnih rešitev, ni enostavnih odgovorov. Pa vendar, kako vsaj omiliti družbeni problem vsakršnih omam, da ne rečem temu »stop« in kaj ukreniti, da bi bile slovenske družine vsaj povprečno harmonične? O tern razmišljam, ko se sre- čujem s tolikimi po naši deželi. Odgovor je nemogoč v kratkih mislih. Pa vendar: potrebno je odkriti vrednost vsakega in jo potrditi v konkretnostih oseb- ne odličnosti, izjemno drago- ceno je, če si pomagamo spre- jeti realnosti in ne idealnosti sebe in vsega, kar nas obda- ja. Sprejeti se sprejemajo in ne zavračajo, ovrednoteni se vrednotijo in lahko najdejo vrednost v realnostih bivanja - tu je temeljni razlog za umik v zasvojenost, ali pa za odkrit- je vrednosti bivanja. Potem so tu seveda še nujna načela spo- štljivosti, pravičnosti in odgo- vornosti, ki jih moramo udo- mačiti v medsebojnih odnosih - če imaš nekoga rad, ga ne boš usposobil (razvadil) za ide- alnost, pač pa za realnost bi- vanja ... Veste, nevarnost odgovora na tako temeljno vprašanje, kot ste ga zastavili, je poenostav- Ijanje, s tern, ko izvzameš iz konteksta, predvsem pa iz območja sočutja, posamezne misli. livljenje je osebno in zato vedno znova posebno, po- trebno osebne zaznavnosti in kolikor se da spoznavnosti - le takšen odnos je konstruktiven in v korist pri razreševanju do- ločenih stisk. Smo postali družba čustveno hladnih, otopelih ljudi? Nismo bili prepoznani in se ne prepoznamo v tisti osebni žlahtnosti, iskrenosti, ki umi- ri v medsebojnih srečevanjih. Preveč se gibljemo na nivoju navideznosti za prikrito res- ničnostjo. Tu je korenina no- tranje samote, ki se prebuja sredi množice ekonomsko pro- fitno prilagojenih, sredi katere je pristnost dragocena izjema. Veste, kaj najbolj pogrešajo ti- sti, ki končajo komuno - solo življenja? To, da sredi mno- žice tako redko srečaš člove- ka v pravem pomenu besede, človeka, s katerim si lahko res- ničen. Kako je biti župnik na Raz- borju in hkrati se v Jurklo- štru? Ob vsem, kar sem že omenil, izjemno polno, zanimivo in tudi zahtevno. Vsekakor mi ni dolgčas. V radost mi je, da lah- ko z domačini delim pristnost svoji čutenj in sem tudi zato manj sam in upam, da so tudi oni manj sami v resničnosti svojih doživljanj. Fino mi je, da imam na domačem območ- ju tudi dovolj dobrih in iskrenih sogovornikov - tudi to je zame zelo pomembno. Kako ste sprejeli sv. Miklav- ža in kako bo na sveti večer ter ob božiču? V oben krajih hkrati ne morete biti. Miklavža smo sprejeli z velikim veseljem že v nedeljo, 3. de- cembra. Po maši nam je pri- čaral čarobno razpoloženje najprej čarodej, potem pa je prišel dobri mož in razveselil in obdaril najprej otroke, po- tem še posebej ostarele in se- veda tudi dekleta v komuni - dve izmed njih sta že mamici in ena je v pričakovanju otro- čička. Kako dragoceni so tre- nutki pozornosti, ki jih doživ- Ijamo. Koliko moči nam dajo za življenje. Ne le december, vsak mesec bi moral biti vesel zaradi pozornosti - ne kuplje- nih daril - zaradi pozornosti, ki nie ne stanejo, so pa izjemno dragocene. Kako bo na sveti večer? Najprej ob 20. uri maša na podružnici, ob 22. uri v Jurklo- štru in ob polnoči ob živih jas- licah na Razborju. Ob polnoči bo stopila v cerkev sveta druži- na, obdana s pastirčki, ki nosi- jo v naročju žive ovčke. Stopili bodo v hlevček, ki ga postav- Ijamo ob oltarju in potem bomo obhajali svete trenutke polnočne maše. Vsekakor, že nekaj let, posebno doživetje, ki nam na otipljiv način pribli- ža car svete noči, svetega tre- nutka, ki je vedno, ko se božja in človeška bližina skloni k naši resničnosti. V decembru, mesecu prazni- kov in zunanjega blišča, pa mnogi ostanejo osamljeni in pozabljeni... V nas je hotenje, da bi se sre- čali na nivoju osebno resnične- ga in ne navideznega. Če je praznik le navzven, ni praz- ničnosti v naših čutenjih. Še več: praznik se lahko prebudi v doživetje tesnobnosti. Zakaj se toliki skregajo na sam praz- nik? Ker so v konfliktu med zu- nanjim bliščem in osebno spre- gledanostjo, ker se ob vsem zunanjem blišcu čutijo izdano sami. Žal smo osamljeni tudi zato, ker so nam uspeti spelja- ti pozornost od človeških bli- žin k bleščečim nadomestkom, ki ne morejo nadomestiti doti- ka sočutne, zaznavne pozorno- sti najbližjih. Veste, potrebno je ozavestiti krajo pozornosti v komercialne namene in potrebno se je za- vestno odločiti, komu se bomo podarili v zaznavni pozornosti. Ali res TV ekranu? Prepoceni nas odtujujejo drug drugemu za svoj dobiček. Ob božičnih praznikih rad opa- zujem ljudi, ki so zazrti v jas- lice. Kako se jim sprostijo poteze obraza. Ob tistem ne- bogljenem otročičku nismo ogroženi, ob njem smo lahko končno resnični. Poiskati otro- ka drug v drugem in biti res- ničen, ne več sam - tudi to je sporočilo božičnega prazni- ka, ki vabi, da bi podarili sebe v času, ki nam je na razpolago, tistim, ki nas potrebujejo in jih že predolgo spregledujemo - se nadomeščamo s kičem, ki sicer blešči, a je hladen, ker ni sočutna toplina in zato ta pra- va svetloba življenju. Pa najbrž ni treba dosti, da bi te dneve, in ne le decem- brske, živeli po vaši knjigi V objemu Ljubezni - o zakra- mentih srca in duha v zgod- bah življenja za male in veli- ke otroke... Ne, ni potrebno mnogo, pa vendarle vse. Navzven malo, celo preprosto, v medseboj- ni bližini pa sebe celega - svo- je osebno, resnično, pristno, igrivo. Potrebno se je spomniti otroka, ki počiva globoko v nas samih in mu dovoliti, da oživi in zaživi igrivost življenja. Veste, žal je pa tako, da nam je najbolj preprosto pogosto najbolj tuje. Vedno znova spo- znavam, da si bomo morali po- magati pri vrnitvi v igrivost živ- Ijenja. Eden izmed projektov, ki me izjemno izziva, je sola življenja, ne le kot preventi- va pred zasvojenostjo, pred- vsem kot pomoč za radost bi- vanja, za sposobnost sprejetja danosti kot največje možne priložnosti, celo užitka na poti doživljanja življenja. To je se- veda preširoka tema, da bi se je lahko dotaknila. Ne g/ede kje in kdaj, gospod Gržan pride naproti z milino angela, ki sije v pogledu, jo oddaja v pojavi, v pogovoru. Vse tiho, deluje skoraj nesliš- no, mehko in fino, a se te zno- va silovito dotakne. Ob njem %rel lahko naprej in dalje, sežeš globoko, ko te sproti in spet naseli na čutenje: »te to ni tudei, angel v človeški po- dobi?!« Natja Jenko Sunčič H IZ NASIH KRAJEV Posavski obzornik - teto X, številka 25, četrtek, 14.12. 2006 Sevnica v barvah SEVNICA - Lekos Galerija Ana v prazničnem mesecu decembru ponuja Sevnico v barvah. Tako je svojo razstavo poimenoval slikar Peter Petrovič. Peter Petrovič, upokojenec iz Slovenj Gradca, ki ima za se- boj že mnogo skupinskih in vsaj dvajset samostojnih razstav, se Sevničanom predstavlja z akvareli in predvsem z akrili. Le-ti so nastali na podlagi neposrednega doživljanja s po- tovanj, ki jih je slikar prenesel na platno. Tako je zaživelo mnogo pokrajinskih motivov iz celotne Slovenije, panoram- ske slike v različnih letnih časih, ki združujejo objektivne podobe z romantiko in ustvarjalno lepoto. Razstavo je pospremil na pot slikar kritik Denis Senegač- nik, ki je izpostavil prepoznavnost Petra Petroviča po upora- bi bele barve, ki zaradi mod ekspresije ustvarja ploskev in razbija belino. Otvoritev razstave, ki jo je Breda Drenek So- tošek posvetila pokojnemu Franciju Pavkoviču, sta obogati- li domačinka Saša Božič na klavirju in Poljakinja Blanka Po- zyczka, sicer učiteljica na Glasbeni soli Sevnica, na violini. Tanja Grabrijan Zimski večer v Pišecah PIŠECE - Meteorološka zima se je sicer že začela, koledar- ska se bo čez nekaj dni, zimski čas bi po vseh pravilih že mo- ral krmariti v naših vsakdanjikih, pa vendar o tisti pravi zimi ni ne duha ne sluha, kar je po eni strani dobrodošlo, saj bomo zato porabili manj kurjave, po cestah ni nepriljubljene snež- ne brozge, sprehodi so v takem vremenu veliko bolj prijetni, po vrtovih pa se še vedno bohoti cela vrsta zelenjave. Pišeča- ni pa so si vseeno rekli, da je tradicija tradicija in običaje je potrebno gojiti ne glede na vremenske prigode, zato so se prvi decembrski dan zbrali v večnamenskem domu in uprizorili pra- ______________________ vi Zimski večer na vasi. Povezovalno besedo je v do- mačem narečju spretno sukal Ivan Seier, ki je na oder vabil Clane in članice različnih sek- cij pišečkega kulturnega dru- štva in naznanil: „Fsega bo dosti - pupevaja, igraja, ple- saia in smeha. Pa začnimo ..." Z vodjem Vinkom Žerjavom je prepeval ženski pevski zbor, nato je zadonela pesem osmih mož pod vodstvom Fran- ca Keneta in seveda niso manjkali Pleteršnikovi ljudski pevci, ki vadijo z Marjanco Ogorevc. Da je bil večer še pestrejši, so v goste povabili pevce s sosednje Hrvaške. Po dvorani je od- mevala pesem zagrebškega zbora. Uroš Bračun je pred zbrane obiskovalce popeljal folklorno skupino, za njimi pa je nastopi- la tudi dramska sekcija. Seveda nisomanjkali niti pišečki god- beniki. Nekaj besed za zaključek večera pa je povedala tudi predsednica društva Ivanka Zupančič. M. KalčičM. Nokturno in razstava pastelov KRŠKO - V krški Dvorani v parku je v torek, 5. decembra, JSKD Ol Krško v okviru veselega dne kulture organiziral lite- rarni nokturno - srečanje literatov občine Krško. Pred pol- nim prireditvenim prostorom so se s poezijo predstavili li- terarrti ustvarjalci Marija Pompe, Ana Rostohar, Slavica Jarkovič, Tonica Jankovič, Jožica Vogrinc in Marija Kal- čič Mirtič. Program je povezovala Barbara Pungerčič, glasbeni del pa je prispevala Vokalna skupina Valvasor. Sonja Levičar je ob tej priložnosti odprla tudi razstavo likovnih del, ki so jih kr- ški likovniki pod vodstvom slikarke Jožice Medle ustvarili na delavnici "Pastel", ki je potekala od letošnjega aprila do junija in bo na ogled do 10. januarja 2007. Delavnic se je v dveh skupinah udeleževalo 18, svoje izdelke pa je po- stavilo na ogled 13 likovnikov, in sicer: Boris Udovič, An- drea Prevejšek, Ivan Mirt, Jože Šterk, Tanja Dvornik, Nena Dular, Mihaela Prevejšek, Milena Roštohar, Irena Zgonc, Kristina Bevc, Benjamin Hrovatič, Tanja Kržan in Marjanca Vežnaver Kljun. Levičarjeva je zakljuäla, da je to zadnja letošnja prireditev Javnega sklada in prisotne po- vabila, naj si razstavo ogledajo, v novem letu pa jim je za- želela veliko zdravja in ustvarjalnosti. M. KalčičM. Blanka Pozyczka, Saša Božič, Denis Senegačnik, Breda Drenek Sotošek, Peter Petrovič in Franc Sotošek Dosežki integrirane pridelave KRŠKO - V hotelu Pacific so 1. decembra potekali tradicionalni Pirčevi dnevi. Gre za strokovno sre- čanje delavcev v sadjarstvu, ki ga je že 12. po vrsti organiziralo Strokovno sadjarsko društvo Slovenije, od tega drugič v Krškem. Glavna tema letošnjega srečanja je bila integrirana pridelava sadja v Slove- niji, udeležencem pa sta predavala mag. Peter Za- dravec in prof. Stavko Tajnko. „Integrirana pridelava sadja je za slovenske sadjarje ključ- na zadeva, saj na ta način pridelamo 97 % vsega sadja. Le- tos so mediji obravnavali predvsem t.i. ekološko pridela- vo, ki ne predstavlja niti 3 % pridelanega sadja, integrirane pridelave pa nihče ni omenil," pravi dr. Franci Štampar, predsednik Strokovnega sadjarskega društva Slovenije. Z integrirano pridelavo so pri nas sadjarji pričeli leta 1991, po nekaj začetnih težavah pa se je ta način pridelavi tako razvil, da je danes v integrirano pridelavo vključenih pre- ko 90 % slovenskih sadjarjev. In v čem je integrirana pride- lava drugačna od konvencionalne? „V zadnjih desetih letih smo močno zmanjšali količino fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. Potrošniku, ki kupuje slovenska jabolka, tako nudi- mo veliko varnost, saj gre za zelo nadzorovano pridelavo, veliko bolj kot v nekaterih sosednjih državah, od koder uvo- zimo veliko sadja," še pojasnjuje dr. Štampar. P. Pavlovič Tudi letos bomo pili šentjanževec ^^ KRŠKO - Turistično društvo Krško in Turistična agend- ja BooM bosta letos ponovno pripravila prireditev „Bla- goslov vina na šentjanževo", s katero želijo popestriti prednovoletno dogajanje v starem mestnem jedru Kr- škega. V sredo, 27. decembra, torej na god krškega far- nega patrona sv. Janeza Evangelista, bo v krški župnijski cerkvi ob 15. uri sveta maša z blagoslovom vina, v pri- ložnostnem programu po obredu pa bo nastopil leskovški pevski zbor. Nato se bodo na Hočevarjevem trgu s stoj- nicami predstavila vinogradniška društva iz krške obči- ne, aktiv kmečkih žena ter rokodelci iz Društva Škrija. Seveda ne bo manjkala gostinska ponudba, za glasbo pa bo poskrbel ansambel Jerneja Kolarja. Kot pravijo orga- nizatorji, naj bi prireditev v bodoče postala posavska in celo vseslovenska. P.P. Miklavžev večer v Tržišču TRŽIŠČE - Kot je v navadi, pridne otroke vsako leto obišče sveti Miklavž. In v Tržišču je imel dobrotnik letos obilo dela, saj ga je pričakato okrog 250 otrok. Prireditev je potekala v soboto, 2. decembra, v Tržišču, pred farno cerkvijo. V čarobnem soju bakel in prijetnem kultumem programu, katerega so pripravili tržiški skavti, so otroci z nestrpnostjo čakali Miklavža. Otroke so z veriga- mi najprej malo prestrašili »parkeljni«. Toda otroci so jih pregnali z glasnim klicanjem Miklavža. Ta je prišel v sprem- stvu angelčkov in seveda z lepimi darili. Ker pa je Miklavž že star, so mu na Domoč ori DriDravi daril oriskočile oridne čla- nice Društva prijateljev mladine Tr- žišče in do- bri sponzor- ji. Angelčki so po imenih klicali otro- ke, ki so prišli k Miklavžu po darilo. Naj- bolj pogumni Da so stareea moža razveselili s pesmijo, lepo besedo ali molitvijo. Poskrbljeno je bilo tudi za starše in obiskovalce, ki so se lahko pogostili s čajem in domačimi dobrotami, katere so darovali prijazni domačini. Prireditev se je zaključila z ve- ličastnim ognjemetom. Sasa Kralj Če beseda bi doma ostala... BREŽICE - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Ob- močna izpostava Brežice je pripravil 9. območno sre- čanje literarnih ustvarjalcev, ki je potekalo v dvorani Savice Zorko Knjižnice Brežice. Na srečanje se je pri- javilo devetindvajset besednih ustvarjalcev iz štirih območnih društev in posamezniki, kar je vse pohvale vredno lepo število. Izbrana dela avtorjev so objav- Ijena v priložnostni zbirki Če beseda bi doma ostala. Letošnja strokovna spremlje- valka srečanja je bila Stanka Hrastelj, uveljavljena literat- ka, ki ima za sabo številne re- vialne in radijske objave ter sodelovanje v različnih zbor- nikih. Leta 2001 je bila na fe- stivalu mladih literatov Slo- venije »Urška« izbrana za najboljšo mlado pesnico, za zbirko poezije »Nizki torn« pa je na knjižnem sejmu 2005 prejela nagrado za najboljši literarni prvenec. V tern letu je sodelovala na številnih lite- rarnih festivalih v Sloveniji in tujini, z založbo Goga iz No- vega mesta sodeluje kot ured- nica in moderatorka literarnih pogovorov. Kot članica KUD Pranger sodeluje pri organiza- ciji in izvedbi festivala Pran- ger - srečanja pesnikov, kri- tikov in prevajalcev poezije, hkrati je članica uredništva li- terarne revije Poetikon. Ko jo je, lako Stanka Hra- stelj, Simona Rožman Strnad povabila k letošnjemu stro- kovnemu sodelovanju in ji je predstavila koncept brežiške- ga srečanja literarnih ustvar- jalcev ter zbornik, ki izide ob tej priložnosti, je ocenila, da je le-ta vreden vsake pohva- le, saj besede avtorjev ne iz- zvenijo v bolj ali manj praznih dvoranah, temveč so natis- njene in tako krepko posežejo v časovno dimenzijo; medtem pa druge območne izpostave JSKD najpogosteje opravijo minimum - organizirajo skup- ni nastop in obveznost s sez- nama le obkljukajo. V spremni besedi pričujoče- ga zbornika je za območno ustvarjalno polje, tudi posav- skih časnikov, pogosto kritična in ostra in se prav tako ob za- ključku zateče k mislim Silve- stra Mavsarja ob izdaji Fan- faram na pot: ali hoče kdo iz pričujočega zbornika pljusk- niti čez rob regionalnih obzo- rij? Bo beseda ostala doma? Sicer pa je program srečanja najprej vseboval literarno de- lavnico z internim pogovorom z avtorji ter nato javno prire- ditvijo - literarnim večerom. Predstavili so se: člani KUD Franjo Stiplovšek Gimnazija Brežice - Suzana Kostanjšek, Kristina Lopert, Larisa Mu- star, Alenka Pangerčič, Elvira Sokol, Ivana Štampek, Sara Vizier, Jernej Vokalič; KD Žarek Brežice - Janez Bršec, Dragica Dani, Jurij Marussig, Željko Mišanovič, Urška Ska- licky, Jolanda Teropšič, Joži- ca Vogrinc, Tomaž Tomše; KD Zvezda Dobova - Terezija To- porišič; KUD Odskočna deska CrnC' Stanka Pernišek, Cvet- ka Žičkar, Vladka Sumrek; li- terarna sekcija Beseda KD Franc Bogovič Dobova - Franc Živič, Ivana Vatovec, Rudi Stopar, Nada Srpčič, Jožica Udovč Krhen, Antonija Ma- rijanac, Rudi Mlinar ter po- samezno Suzana Petrovič in Erna Rožman. Posamezniki in društva so pre- jeli priznanja JSKD, z glasbe- nim intermezzom med pre- biranjem literarnih del je s petjem in igranjem na glas- bila večer lepo dopolnjevala skupina mladih glasbenikov GŠ Brežice pod mentorstvom Anite Veršec. N. Jenko S. OČESNA ORDINACIJA SpoStovan.! , PRESKAR Obveščamo vas, da je i decembrom v KrSkcm pričela dclovati zasebna koncesijska očesna nnlinacija Preskar, na CKŽ 4, v prostonh OptikeRimc. Naročanjc na preglede in vsa dodatna vprašanja sprejemamo na telefon 07 49 21 536 in 031 38 2020. H| LJÜDSKA ÜNIVERZA ^Cr KRŠKO NI NIKOLI PRFPG.; ,-^H Vabimo k vpisu v tečaje: '^H - strojepisja na računalniku ^H - knjigovodstva na računalniku ^H - tujih jezikov ij^k - računalništva za starejše ^H - študijske krožke |^| B9r?öfvH^P|^H|i - , Posavski obzornik - leto X, številka 25, četrtek, 14. 12. 2006 IZ NAŠIH KRAJEV H Miklavževanje v Bukošku BUKOŠEK - Že tretje leto zapored je otroke v Bukošku obiskal sveti Miklavž skupaj s svojima pomočnikoma parkljema. Otro- ci so bili večinoma iz Bukoška, a nekaj je bilo tudi takih, ki jih z Bukoškom vežejo različne družinske vezi. Ostale otroke pa so starši pripeljali zaradi prisrčnega sprejema, ki ga sv. Mi- klavžu otroci vsako leto pripravijo. Veliki dobrotnik pa poskr- bi, da otroci prejmejo tudi darila. Letos se je moral sv. Miklavž s svojima pomočnikoma pripeljati na prizorišče pred Gasilski dom v Bukošek kar v limuzini, saj snega zaenkrat v naših kra- i—i—[j^—i—i----------------------— ----------- — — -------- --------------------------~^^ jih še ni. Otroci so mu najprej pripravili igrico z naslovom Ba- bica zima ter mu zapeli pesmico. Parklja pa sta se izkazala kot pridna pomočnika in mu pomagala obdarovati 40 otrok. Otro- ci so z velikim veseljem pogledovali v svoje vrečke, prav tako pa so se vsi razveselili tudi šibe, s katerimi sta jih obdarila par- klja.- Po končani slovesnosti so otroci z veseljem pristopili tudi k skupinskemu fotografiranju s sv. Miklavžem, ki se je nato od- pravil obdarovati še preostale otroke. V Bukošku so prepričani, da bo zaradi velikega števila otrok in njihovega zadovoljstva, ki je izžarevalo ob obdaritvi, miklav- ževanje postalo tradicionalno, saj so poleg sredstev, ki so jih v ta namen prispevali sfarši, napolnili darilne vrečke tudi Kra- jevna skupnost Zakot-Bukošek-Trnje, ki je prispevala 25 tisoč tolarjev ter Prostovoljno gasilsko društvo Bukošek z deset ti- soč tolarji. Jasmina Molan, Zvonka Deržič in Brigita Pavlin Umek prevzel vodenje KPS-ja KRŠKO - V petek, 8. decembra, je v Mladinskem centru Kr- ško notpkala rprina skunšrina (no nnvpm ?bor rlannvl Klnha posavskih študentov (KPŠ), kjer so redni člani izvolili novo vodstvo in spremeni- li statut kluba. Dosedanje- ga predsednika Davida Ra- deja je zamenjal student logistike Rok Umek (na fo- tografiji), ki naj bi izkušnje v klubu nabiral že dve leti. Rokovo ožjo ekipo pa se- stavljajo: Ziga Kump, Kat- ja Hlebec. Greaor Racman. Kaja Jordan in David Radej. Za svetnika v Zvezi SKIS je bil znova izvoljen Tadej Levičar. Očitno pa je zanimanje po- savske mladine za spremembe vodstev v njihovem najsta- rejšem klubu zelo majhno, saj je bilo na skupščini prisotnih (skupaj z vodstvom) le 17 rednih članov kluba. M.M. V 690 nesrečah sedem mrtvih V enajstih mesecih leta 2006 so policisti na posavskih cestah obravnavali skupno 690 prometnih nesreč, kar je devet odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2005. V teh nesrečah je sedem oseb umrlo, 38 udeležencev je utrpelo hude in 244 udeležencev lahke telesne poškod- be. Kot glavna vzroka prometnih nesreč sta bila tako gle- de na število kakor tudi glede na težo posledic nesreč v ospredju neprilagojena hitrost ter napačna smer vožnje, kot sekundami vzrok prometnih nesreč pa je pogosto prisoten alkohol, saj je vozilo pod vplivom alkohola kar 14,02 % vseh povzročiteljev nesreč. Da ne bi do konca leta ugasnilo še kakšno življenje, bodo policisti ob red- nem delu vse do konca leta izvajali poostrene nadzore, v soboto, 16., in v petek, 22.12., pa bodo vnočnih urah iz- vedli nadzor nad vozniki motornih vozil, s poudarkom na psihofizičnem stanju voznikov oziroma vožnji pod vpli- vom mamil in psihoaktivnih zdravil. B.M. Prireditev na Senovem SENOVO - V petek, 1.12., smo se na skupni prireditvi v Domu IV. Divizije na Senovem srečali člani treh kulturnih društev: gostitelja DKD Svoboda, ženskega zbora Prepelice iz Dolenje vasi, ki ga vodi domačinka s Senovega Mira Der- nač Hajtnik, ter Posavskega okteta. S pesmijo in besedo smo številčnemu občinstvu s Senove- ga pričarali čarobnost veselega decembra. Po prfreditvi so se obiskovalci v avli Kulturnega doma zadržali in skupaj z nastopajočimi zapeli še nekaj slovenskih narodnih, ogledali pa so si tudi ročnodelske stvaritve deklet in žena iz Kultur- nega društva Libna. S.H. LETNI KONCERT KOPRIVNIŠKEGA ZBORA - Mešani pevski zbor Kulturne$a društva Anton Aškerc iz Koprivnice se je 2. decembra v tamkajšnji osnovni soli predstavil na drugem letnem koncertu. 29-clanski zbor pod vodstvom zborovodkinje Anje Radkovič se je domačemu občinstvu predstavil s pestrim koncertnim programom, kot gost večera pa se je koprivniskim pevkam in pevcem pridružil tudi tenorist Marko Železnik. P.P. Zenski pexäKi zuoi ^ftpeltce Nove potencialne lokacije m in nov odbor lokBlno partnerttvo Občina Brežice kljub umiku potencialne lokacije Rudnika Globo- * brežlce ko ostaja v lokalnem partnerstvu. V skladu s sklepom Občinskega sveta je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) ponovno preverila območje brežiške obči- ne in evidentirala dve novi območji z možnimi lokacijami. Pod okriljem Lokalnega partnerstva Brežice je zaživel tudi Odbor Dečno selo. ¦ ARAO je v začetku novembra županu Ivanu Molanu predstavila dve območji, znotraj kate- rih bi bilo mogoče določiti potencialne lokacije. Prvo je y bližini vojaškega letališča v KS Cer- klje ob Krki in drugo na farmi pri Cundrovcu v KS Šentlenart. Dogovorjen je bilo, da bodo o njih najprej obveščeni člani svetov krajevnih skupnosti, v katerih so evidentirane potencial- ne lokacije. Vodstvenemu odboru Lokalnega partnerstva Brežice je ARAO območji predstavila 23. novem- bra. Vodstveni odbor je predlagal še eno možno lokacijo, in sicer brežiški del lokacije Vrbi- na. Med ARAO in županom je sklenjeno, da se še pred razpravo v občinskem svetu preveri spre- jemljivost predlaganih lokacij za lokalno prebivalstvo. Na seji sveta KS Qerklje ob Krki 27. no- vembra predstavitev potencialne lokacije ni uspela. Večja skupina prisotnih krajanov, ki je bila, kot so sami dejali, o negativnem vidiku odlagališča »poučena« s strani civilne iniciati- ve Globoko, županu, ARAO in lokalnem partnerstvu ni dovoljevala nikakršnih pojasnil in je onemogočila sestanek. Po besedah župana je lokacija v Cerkljah izgubljena, čeprav direktor ARAO Miran Veselič pravi, da je žal zaradi nesprejemljivosti okolja izločena lokacija, ki je po prvih ocenah primerna za odlagališče. V nadaljevanju bo Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice zavzel stališče do nadalj- njega predstavljanja območij s potencialnimi lokacijami, na kar se bo opredelil še Občinski svet. Sele ob doseženem soglasju tokalnega prebivalstva bo ARAO predlagane lokacije ovred- notila in jih razvrstila glede na verjetnost uspeha umeščanja odlagališča. Odbor Dečno selo je formiran z namenom, da razčisti sume krajanov, podane na predstavitvi terenskih raziskav, da so v rudniku Dečno Selo ob zapiranju rovov vanje skrivoma odloženi ne- varni odpadki. Lokalno partnerstvo je preko ARAO in pristojnih inštitucij pridobilo vse možne odgovore, ki kažejo, da v rudniku ni odpadkov. Odbor bo proučil možnosti pridobivanja dodat- nih podatkov glede morebitnih odpadkov v rudniku in nadzoroval njihovo pridobivanje. Odbor sestavljajo predstavnik Vodstvenega odbora LP Brežice Ferdo Pinterič, predstavnika zainter- esiranih krajanov Jožica Levar in Marjan Verstovšek, predstavnik ARAO Tomaž Škoberne, predstavnik Sveta KS Artiče Peter Krošelj in predstavnik Sveta KS Globoko Rado Novak. Odbor je že naložil ARAO pripravo dokumentacije za odvzem vzorcev vode na lokaciji rudni- ka in določil točke za njihov odvzem. Prav tako je zadolžil Vodstveni odbor, da preuči in spe- Ije formalno pravni postopek za odpiranje rudniških rovov v začetnem delu. Tako bi prouči- li kako daleč v rov se lahko pride in na delu, ki ni življenjsko nevaren za raziskovalne ekipe, odvzeli vzorce. Potrditev, da v naši državi postopek za pridobivanje potencialne lokacije za odlagališče NSRAO poteka po pravilno začrtanih smernicah, so predstavniki lokalnih partnerstev Breži- ce in Krško dobili zadnje dni novembra na seminarju CARL v Glasgowu. Ugotovili so, da je so- delovanje med sosednjima občinama v iskanju primerne potencialne lokacije za odlagališ- če nujno. Projekt CARL predstavlja neodvisno povezavo različnih inštitucij, ki imajo izkušnje z vključe- vanjem javnosti v ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Njegov cilj je zagotoviti in vzdrievati medsebojne povezave, učenje in sodelovanje, izmenjavo izkysenj in idej ter izboljšati polo- žaj deležnikov. V obdobju 2005 - 2007 v projektu sodelujejo Švedska, Belgjja, Velika Britani- ja, Finska, Kanada in Slovenija. Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice Sonček zbira kovance V Društvu za cerebralno pa- ralizo Slovenije - Sonček so v decembru pričeli z akcijo zbiranja tolarskih kovancev, ki bo trajala do konca janu- arja. Tri-, pet- in 18-litrski zbiralniki bodo postavljeni v različnih poslovnih prosto- rih po Sloveniji z željo, da se vanj zbere čim več kovancev, ki bi morebiti ob zamenja- vi valute ostali po predalih in policah. Zbrana sredstva bodo namenili razvoju rekre- acijskih centrov Sonček pri Mariboru in Ankaranu ter te- rapevtskih kolonii. www. JH . com BREZICE BREZPLAČNI OKULISTICNI PREGLEDI 041 699 385 Okulisl dr. IVlcn Dusijdi Vsak tort-k o<1 11 1 / nrr Ljuriska Optika Glasmaher Slusck Dejan s p. Cesta prvih borcev 20c 8250 Brežice. Slovenija iel ++38b / 49i)3i ji mail. info@glasmahen ^glastnaherxo' KROVSTVO, TESARSTVO IN KLEPARSTVO Andrej Abram s.p., MDB 22, 8273 Leskovec pri Krškem Tel.: 07/49 05 580, fax: 07/49 22 125, GSM: 041/611 877 Cenjenim strankam in posfovnim partnerjem sporočamo, v Krškem, Rostoharjeva ulica 62 (naselje Grid). Nasmeh na obrazu in iskrice v otroških očeh SEVNICA - Česa si otroci želijo, kaj potrebujejo, kaj priča- kujejo, kako uresničiti njihove želje, izpolniti njihova pri- čakovanja? Katere so otrokove pravice, kdo jih mora iz- polnjevati? V Mladinskem centru Sevnica je v sobotnem dopoldnevu 25. novembra tekla beseda tudi o tern, ven- dar je otroke bolj kot tema o otrokovih pravicah pritegnila ustvarjalna delavnica. V ustvarjalni delavnici je prišla do izraza otroška domišlji- ja in smisel za oblikovanje. Pod spretnimi otroškimi prsti so nastajale iz raznobarvnega papirja lutke, ki so s posebnim oblikovanjem dobivale podobo otrok: fantiči so imeli na glavi kapo, oblečeni so bili v suknjiče in hlače; dekleta so imela krilo in v laseh še kakšno pentljo. Tako sta minili dve prijetni urici ob klepetu in v ustvarjanju. Otroci so izdelke odnesli domov, Anita in Barbara pa za veseli december že pripravljata novi delavnici: prva bo 16., druga 23. decem- bra. In kakšna bo tema? Zanimiva in ustvarjalna, povezana s prihajajočimi božično-novoletnimi prazniki. Smilja Radi I Srecni otroci z lutkami in v ozadju plakat na temo I otrokovih pravic H GOSPODARSTVO Posavski obzornik - leto X, številka 25, četrtek, 14.12. 2006 Posodobljeno letališče tudi gospodarska priložnost CERKUE OB KRKI - Kar štirje ministri vlade RS (gospodarski mag. Andrej Vizjak, obrambni Karl Erjavec, prometni mag. Janez Božič ter okoljski Janez Podobnik) so pred tednom dni (7.12.) na vojaškem letališcu v Cerkljah ob Krki podpisali protokol, ki določa območje in vsebino državnega lokacijskega načrta za omenjeno letališče. Posodobitev letališča namreč posega na področja odgovornosti vseh naštetih minis- trstev, ki bodo zato sodelovala pri njegovi trajni umestitvi v prostor. Posodobitev letališča Cer- klje ob Krki, kot ga predvi- deva skupni državni lokacijski načrt, se nanaša na ureditev cestne navezave letališča na avtocestno omrežje, del ob- močja letalisca, ki je zdaj na- menjeno odmetavanju tovora in urjenju, pa bo namenjen iz- gradnji infrastrukture za potre- be civilnih letal. Po obnovi, ki poteka že od leta 2004, konča- na pa naj bi bila leta 2010, bo na cerkljanskem letališču, edi- nem letališču Slovenske voj- ske (SV), nameščena večina plovil z letalisca Brnik, eno- te zračne obrambe ter oskrbo- valno tehnične enote. Posodo- bljeno letališče naj bi tako do leta 2015 nudilo 400 novih de- lovnih mest. Kaj konkretno se obnavlja na cerkljanskem letališču? Po iz- gradnji dveh se pričenja še gradnja tretjega hangarja, vzpostavljen bo sodoben na- vigacijski sitem, ki bo omogo- čal pristajanje letal podnevi in ponoči, podaljašana in posodo- bljena bo letališka steza, zgra- jene bodo ploščadi za parkira- nje in pretovarjanje letal. Vse to bo stalo 70 milijonov evrov, od tega bo delež SV 32 milijo- nov evrov, delež zveze Nato pa kar 38 milijonov evrov. Kljub temu letališče v Cerkljah ob Krki ne bo Natova baza in na njem ne bodo nameščena Na- tova letala, namenjeno bo le "podpori države gostiteljice". To pomeni, da v primeru krizne situacije država članica zavez- ništva dovoli uporabo letalisca za začasni postanek letal, nji- hovo vzdrževanje in oskrbo all pretovarjanje, o vsaki tovrstni dejavnosti pa odloča vlada RS. Letališče bo imelo po obnovi status mešanega vojaško-civil- nega letališča (sredstva za ci- vilni del letatišča bodo zago- tovljena iz drugih virov) in bo tudi del posavskega gospodar- skega projekta Phoenix. "Le- tališče Cerklje ob Krki nudi izjemne priložnosti za razvoj gospodarstva. Škoda bi bilo takšne infrastrukture ne izko- ristiti tudi za civilne gospodar- ske namene," meni minister za gospodarstvo mag. Andrej Viz- jak. Sredstva za 160 milijonov evrov "težak" projekt Phoenix naj bi prišla tako iz javne kot iz zasebne sfere, posavske občine pa morajo pripraviti ustrezne podlage za posege v prostor. P. Pavlovič Ministn Podobnik, Bozic, vizjak in Erjavec po podpisu protokola, na podlaqi katerega bodo štiri ministrstva sodelovala pri obnovi cerkljanskega letalisca. Posavski seniorji o nacionalnem in posavskem razvoju KRŠKO - V Posavskem društvu seniorjev, menedžerjev in strokovnjakov so v sre- do, 29. novembra, v Kulturnem domu organizirali okroglo mizo s predstavitvijo nacionalnih razvojnih projektov, ki bodo potekali od prihodnjega leta do predvi- doma leta 2023, in regijskih razvojnih projektov, ki so pod okriljem Regionalne razvojne agencije zastavljeni v prihodnjih sedmih letih oziroma do leta 2013. Regionalne razvojne progra- me regije Posavje je zbranim članom seniorskega društva ter predstavnikom gospodar- skih družb in drugih institucij iz Posavja predstavil Robert Ostrelič, direktor Regional- ne razvojne agencije Posavje, ki je izpostavil ključne strate- ške razvojne usmeritve v pri- hodnjih sedmih letih, in sicer gre za področje energetike, za razvoja cerkljanskega leta- lisca ter poslovnih con, podro- čje turizma ter prestrukturira- nja podeželja oziroma, kakor je povedal Ostrelič, za ustvar- janje večje dodane vrednosti podeželja. Nekateri razvoj- ni projekti, ki bodo potekali v Posavju, pa so zajeti tudi v re- soluciji nacionalnih razvojnih projektov, imenovanih Raz- vojna pot Slovenije med leti 2007 in 2023, ki so jih pripra- vili na ministrstvu za gospo- darstvo. Eno ključnih podro- čjih, kakqr je poudaril tudi dr. Igor Šalamun, generalni direktor Direktorata za ener- gijo, je področje energetike, kjer so se snovalci razvojnih programom osredotočili na možnost izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne, na zastavljen in deloma že rea- liziran projekt izgradnje veri- ge hidroelektrarn na spodnji Savi, poleg tega pa je v reso- luciji predvidena tudi izgrad- nja plinohrama na Senovem. To so najbolj udarni ener- getski projekti," je poudaril dr. Šalamun, "v katerih dria- va vidi, da obstajata tako po- tencial kot volja, da se bodo na tern posavskem območ- ju poleg pospešenega razvo- ja odpirala tudi nova delovna mesta." Med perspektivnejši- mi in obsežnejšimi projekti v nacionalnem programu pa je tudi tako imenovan program Phoenix. Kakor je poudaril dr. Andrej Kitanovski, gene- ralni direktor Direktorata za podjetništvo in konkurenčnost gre za zelo raznolik program, ki bo zastavljen na območju občin Brežice in Krško in bo osredotočen na ureditev cer- kljanskega letališča z vzposta- vitvijo civilnega letatišča, ki ne bo omogočalo le transpor- ta oseb, temveč tudi blaga ter na vzporedno izgradnjo indu- strijske ter logistične cone. Ki- tanovski pa je izpostavil tudi druge programe, ki sicer niso zajeti v nacionalni resoluci- ji, so pa prav tako razvoj no naravnani, saj gre za razvoj- no-investicijske projekte go- spodarskih družb, ki jih bodo izvajali v sodelovanju z razni- mi institucijami. Za te projek- te oziroma za celo finančno perspektivo je že predvide- nih okoli 120 milijonov evrov in še enkrat toliko sredstev za projekt spodbujanja malih in srednjih podjetij pri njiho- vih investicijah v nove stroje, opremo in tehnologijo. Bojana Mavsar Aktivnosti CRP Center za razvoj podeželja Posav- je se je konec novembra na pova- bilo občine Krško predstavil v Slo- venskem domu v Zagrebu, kjer je prisotnim na ogled ponudil visoko kakovostne rokodelske izdelke, ki jih razvijajo posavski rokodelci v okviru programov usposabljanj na centru. 30. novembra pa je Center za razvoj podeželja Posavje poma- gal Društvu za razvoj slovenskega podeželja pri izvedbi strokovne- ga srečanja z naslovom »Razvoj- ne priložnosti podeželja sedaj in v bodoče« o razvoju podeželja v Sloveniji v programskem obdo- bju 2007-2013, ki je potekalo na Čatežu. Več kot 80 udeležencev iz vse Slovenije se je seznanilo s programskimi usmeritvami države na področju razvoja slovenskega podežetja in možnostmi sofinan- ciranja projektov različnih cilj- nih skupin na našem podeželju. V razpravi so člani društva izobli- kovali svoja stališča in pripombe na osnutek nacionalnega Progra- ma razvoja podeželja 2007-2013 in jih posredovali na naslov MKGP, ki je nosilec priprave tega strate- škega dokumenta. Darja Planinc Regionalna Razvojna Agencija ^— Posavje {Conference o regionalnem razvoju v regiji Posavje v obdobju 2007 - 2013 Kako do sredstev strukturnih skladov EU v obdobju 2007 - 2013? Terme Čatež - torek, 19.12.2006 Hotel Terme, velika konferenčna dvorana Program konference 9.30 Prihod udeležencev 10.00 Uvodni pozdrav Ivan Molan, predsednik Sveta regije Posavje in iupan občine Brežice 10.15 Regionalne razvojne strukture in njihova vloga mag. Marjan Šunta, predsednik Regionalnega razvojnega sveta Predstavitev predloga Regionalnega razvojnega programa regije Posavje 2007-2013 Robert Ostrelič, direktor RRA Posavje 11.00 Kohezijska politika v obdobju 2007 2013 in okvir izvedbene strukture mag. Peter Wostner, namestnik direktorja Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko Predstavljen bo okvir kohezijske politike za obdobje 2007- 2013, s posebnim poudarkom na predstavitvi Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativnega programa razvoja človeških virov ter okviru izvedbene strukture. 11.40 Razprava 12.00 Odmor 12.30 Predstavitev vsebin in implementacije politik Kohezijskega sklada Dražen Levojevič, vodja sektorja za kohezijski sklad in projektne enote za tehnično pomoč, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko 13.00 Razvoj turizma v RS ob podpori strukturnih skladov EU Darko Sajko, višji svetovalec na Direktoratu za turizem, Ministrstvo za gospodarstvo 13.30 Ministrstvo za šolstvo in šport v novi finančni perspektivi 2007-2013 mag. Bojan Stanonik, sekretar na Ministrstvu za šolstvo in sport V prispevku predstavnika Ministrstva za šolstvo in sport bo poudarek na strukturi in predlagani vsebini tretje prednostne prioritete imenovane «Razvoj človeSkih virov in vseživljenjskega učenja« v okviru Operativnega programa »Človeški viri« in investicijske prioritete ministrstva v okviru Operativnega programa »Krepitev regionalnih razvojnih potencialov«. 14.00 Kultura v operativnih programih Tanja Vertelj, svetovalka v Sektorju za evropske zadeve in kulturni razvoj, Ministrstvo za kulturo Poudarek bo na predstavitvi vsebin, ki jih je Ministrstvo za kulturo vključilo v operativne programe - Operativni program * krepitve regionalnih razvojnih potencialov ter Operativni program razvoja človeških virov za obdobjc 2007 - 2013. 14.30 Razprava 15.00 Zaključek konference Vljudno vabljeni! Robert Ostrelič, Ivan Molan, direktor RRA Posavje predsednik Sveta regije Posavje [ Prosimo, da udeležho potrdite do poneileljka, IS. 12.2006 na lelefoiisko številko: 07 4HH 10 40 ulipo elektronskipošti: uf;encijala mi-posuvje.si I Posavski obzornik - leto X, številka 25, četrtek, 14.12. 2006 OKOLJE IN PROSTOR H Lokalno partnerstvo Krško - Skupna delavnica vseh tematskih odborov: Predstavitev postopka priprave DLN in možnosti vključevanja javnosti V začetku decembra je potekala skupna delavnica vseh tematskih odborov lokalnega partnerstva v Krškem, katere se je udeležilo več kot 50 članov lokalnega partnerstva. Temeljni namen delavnice je bila predstavitev postopka pri- prave driavnega lokacijskega načrta (DLN) za odlagalisce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) in mož- nosti vključevanja lokalnega partnerstva v posameznih fazah priprave DLN. V začetku prihodnjega leta (predvidoma v februarju/marcu) bo namreč z vidika vključevanja javnosti aktualna predvsem faza javne razgrnitve in javne obra- vnave predloga o najustreznejši varianti odlagalisca NSRAO, okoljskega poročila in njegove revizije ter posebne var- nostne analize. Med 30-dnevno javno*razgrnitvijo teh dokumentov bo lahko tako zainteresirana javnost kot tudi lo- kalno partnerstvo samostojno ali preko Občine Krško podajalo svoje pripombe, pobude in priporočila. Posebnosti postopka pri- prave DLN za odlagalisce NSRAO Kot je uvodoma poudarila Mateja Delae z Direktorata za prostor (Sektor za držav- ne prostorske akte) na Minis- trstvu za okolje in prostor, je eden ključnih korakov v na- daljnjem postopku priprave DLN za odlagališče NSRAO iz- delava predloga najustrez- nejše variante odlagališča NSRAO, skupaj z okoljskim poročilom in posebno var- nostno analizo. S temi dokumenti se bo jav- nost lahko seznanila v času 30-dnevne javne razgrnit- ve, ki bo potekala na območ- ju Krškega predvidoma v me- secu februarju/marcu 2007. V tern času bo prav tako v Kr- škem organizirana tudi javna obravnava, na kateri bodo lahko sodelovali člani lokal- nega partnerstva in drugi za- interesirani. V prostorih mi- nistrstva za okolje in prostor v Ljubljani pa bo v času jav- ne razgrnitve organizirana druga prostorska konferen- ca, ki je namenjena pred- vsem predstavnikom lokal- ne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj, organi- zirane javnosti ter nosilcev urejanja prostora. Postopek priprave DLN pa s tern seveda nikakor še ne bo končan. Kot je poudarila Delačeva, bodo po potrditvi Ugotovitve iz posebne varnostne analize V posebni varnostni analizi so upoštevali in analizirali različne dogodke med nor- malnim obratovanjem in zapiranjem odlagališča ter izredne projektne dogod- ke. Po metodologiji poseb- ne varnostne analize sta kot primemi ocenjeni vari- anti B (odlaganje v vkopa- ne silose) in E (površinsko odlaganje na nasipu). Celotna predstavitev u%o- tovitev iz posebne var- nostne analize avtorja dr. Sandija Virška iz ARAO je dostopna na spletnih stra- neh www, partnerstvo. si (rubrika Gradiva). najustreznejše variantne re- šitve na Vladi RS nosilci ure- janja prostora ponovno po- zvani k preveritvi že podanih smernic za načrtovanje, nato bo potekala izdelava predlo- ga DLN za izbrano najustrez- nejšo varianto. Tudi pred- log DLN bo javno razgrnjen 30 dni v lokalni skupnosti in na MOP, v času javne razgr- nitve pa bo organizirana jav- na obravnava. Lokalna skup- nost (Občina Krško) in preko nje tudi lokalno partnerstvo bo imelo možnost aktivno so- delovati v vseh ključnih fazah priprave DLN in tudi izstopiti iz postopka vse do potrditve dopolnjenega predloga DLN po javni razgrnitvi in pred sprejemom uredbe o DLN na Vladi RS. Predlog Občine Krško: Kako najbolj aktivno vkljuoti lo- kalno partnerstvo? V nadaljevanju delavnice je Simona Lubšina, vodja od- delka za okolje in prostor na Občini Krško, podala predlog Občine Krško, kako doseči kar najbolj aktivno vključevanje članov lokalnega partnerstva in vseh zainteresiranih prebi- valk in prebivalcev Krškega v postopek priprave DLN. Osredotočila se je na faze v pripravi DLN, ki bodo aktual- ne v obdobju naslednjih še- stih do osmih mesecev. V nadaljevanju povzemamo ključne faze postopka pripra- ve DLN v naslednjih šestih do osmih mesecih in povzemamo predloge za vključevanje lo- kalnega partnerstva v tern obdobju: Faza v postopku DriDra- Vkliučevanie LP - lokalnesa Dartnerstva (Dredloa Občine Krško) ve DLN za odlaeališče NSRAO Primerjava variantnih - skupna delavnica vseh tematskih odborov - 4. december 2006 (predsta-rešitev vitev okoljskega poročila, študije variant in posebne varnostne analize in razprava, v kateri člani LP zastavljajo vprašanja, podajajo stališča, pobude, priporočila pripravljavcem oziroma izdelovalcem DLN) Predlog najustreznejše - MOP vsaj 3 tedne pred drugo prostorsko konferenco posreduje izvod pred-variante loga najustreznejše variante skupaj s poljudnim povzetkom Občini Krško, - Občina ga posreduje naprej vodjem tematskih odborov in predstavnikom koordinacijskega odbora ter ga objavi na spletnih straneh LP www.partnerstvo.si Javna razgrnitev in ob- - na Občini je na ogled izvod predloga o najustreznejši varianti skupaj s ravnava poljudnim povzetkom (glej zgoraj) ¦ člani LP in zainteresirana javnost lahko v času javne razgrnitve (30 dni) zastavljajo vprašanja, podajajo pripombe, pobude, priporočila itd. pisno ali po e-pošti na tajništvo LP - Občina poskrbi za zbiranje vseh pripomb, pobud in priporočil LP ter jih skupaj s svojimi pripombami, pobudami in priporočili uradno posreduje na MOP. Druga prostorska konfe- - Občina obvesti Clane LP o javni predstavitvi, ki bo v sklopu druge prostor-renca (in v njenem sklo- ske konference potekala v Ljubljani, pu javna predstavitev) - v okviru LP je poskrbljeno za objavo vseh relevantnih dokumentov, pov-zetkov, poročil itd. o dogodkih, povezanih s prostorsko konferenco (v lo-kalnih medijih, na spletnih straneh LP itd.), - člani LP in drugi nosilci pooblastil lahko tudi med drugo prostorsko konferenco podajajo pisne pobude, priporočila itd. Dopolnitev predloga naj- - MOP posreduje Občini Krško stališča do pripomb, pobud in priporočil, po-ustreznejie variante sredovanih med javno razgrnitvijo oziroma med drugo prostorsko konferenco, - v okviru LP je organizirana skupna delavnica vseh tematskih odborov (predstavitev stališč MOP do pripomb in povzetek morebitnih vsebinskih sprememb/dopolnitev predloga najustreznejše variante), - LP poda stališče glede ne/ustreznosti upoštevanja njihovih pripomb, pobud in priporočil Odločitev o najustrez- - obveščanje o dogajanjih na Vladi RS preko medijev, spletnih strani LP nejši varianti itd. Nadaljevanje postopka Lokalno partnerstvo in drugi zainteresirani prebivalke in prebivalci Krške-priprave DLN ga aktivno sodelujejo tudi v nadaljevanju postopka - vse do zadnjega kora-ka, t.j. sprejema Uredbe o DLN na Vladi RS in sicer v naslednjih ključnih fazah priprave DLN: - izdelava predloga DLN in poročila o vplivih na okolje, ¦ javna razgrnitev in javna obravnava, - dopolnitev predloga DLN, - pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora in odločbe o okoljevarstve-nem soglasju (pred sprejemom Uredbe o DLN). POSAVSKI OBZORNIK sprem- Ija dogajanje v posavskih ob- činah, zato vabimo krajev- ne skupnosti, društva, klube in druge organizacije, da nas obveščajo o svojih priredit- vah na elektronski naslov: obzornik@volia.net ali na poštni naslov: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 KRŠKO Sevanje je neznatno BREŽICE - Lokalno partnerstvo Brežice je 5. decembra v bre- žiškem Prosvetnem domu organiziralo predstavitev z naslo- vom »Spremljanje radioaktivnosti v naravnem okolju«. Kot so poudarili strokovnjaki za to področje, je sevanje, ki ga povzročajo Nuklearna elektrarna Krško, rudnik urana Žirov- ski vrh, medicina, raziskave in industrija, zanemarljivo v pri- merjavi s sevanjem iz naravnega okolja, ki pa za zdravje člo- veka prav tako ni skodljivo. Mag. Bogdan Pucelj iz Instituta Jožef Stefan je povedal, da je za nadzor zunanjega sevanja (iz veso- Ija in zemlje) v raznih krajih Sto- venije namešcenih 50 t.i. "termo- luminiscentnih dozimetrov" ter še 66 v okolici NEK, razen teh pa stop- nje radioaktivnosti v zraku men še 77 postaj za zgodnje obveščanje (18 jih je v okolici NEK), ki bi ta- koj zaznale morebitno povečanje. Za primer nezgode je v stalni pri- pravljenosti radiološki mobilni la- boratorij. Kot je povedal dr. Gregor Oma- hen iz Zavoda za varstvo pri delu, je vse naše okotje radioaktivno, saj so radioaktivne snovi v zraku, vodi, zemlji, rastlinah in živalih, z vdiha- vanjem, vodo in hrano pa jih vna- šamo tudi v telo. Zato na Zavodu za varstvo pri delu v okviru Repu- bliškega programa meritev radi- oaktivnosti v naravnem okolju na obmoqu Slovenije redno jemlje- jo vzorce hrane, pitne vode, rečne vode, padavin, zemlje in zraka v različnih krajih Slovenije ter meri- jo koncentracije radioaktivnih sno- vi v njih. Meritve kažejo, da so koli- čine, ki jih dobimo s hrano in vodo, zelo majhne in za človeka neškod- Ijive. Zanimivo je, da je doza seva- nja, ki jo prebivalci Slovenije do- bimo iz naravnega okolja, mnogo večja kot doza iz umetnih virov. Dr. Matjai Korun iz Instituta Jožef Stefan je poudaril, da meritve ra- dioaktivnosti v naravnem okolju v okolici NEK vključujejo vse poti, po katerih bi radioaktivnost lah- ko dosegla ljudi: zunanje sevanje, zrak, vodo in hrano. Količina radi- oaktivnih snovi, ki jih NEK izpuš- ča v okolje ob normalnem obra- tovanju, je tako majhna, da jih v okolju večinoma ni mogoče zazna- ti. Vpliv radioaktivnih snovi iz jedr- ske elektrarne na ljudi je manjši od tisočinke vpliva naravne radio- aktivnosti. Na pobudo lokalnega partnerstva Brežice so bile izmerjene tudi spe- cifične aktivnosti v vzorcih sad- ja, zelenjave in žitaric iz okolice Globokega pri Brežicah. Izmerje- ne vrednosti radioaktivnih snovi v pridelkih iz Globokega so zelo po- dobne vrednostim, izmerjenim v vzorcih od drugod iz Slovenije in iz Avstrije. Prebivalec Slovenije, ki na leto zaužije povprečno okrog 200 kg zelenjave, sadja in žita, tako dobi dozo okrog dva mikrosieverta, kar nikakor ne ogroža njegovega zdravja, je povedal Peter Jovano- vič iz Zavoda za varstvo pri delu. Čeprav se obsežnejše terenske raziskave v Brežicah zaradi izsto- pa lokacije ob rudniku Gtoboko iz postopka niso začele, je poleti po- tekal monitoring - opazovanje oko- lja v Globokem. Kot je povedal Mi- loš Bartol iz podjetja Aquarius, je na območju opuščenega rudnika, ki je z vidika človeka sicer degradi- rano okolje, opaziti veliko pestrost rastlinskega in živalskega sveta. > i Zimski krediti SKB banke. I Kreditiv EUR tudi za nestranka Nqe obrestne mere. Krediti I Lw& CKR R1MKA B1 I I www.ikb.il < Zeleni telefon 080 IS IS WrW 9IW MWIM1 »»»I , //MtRMOELEKTRARNA I BRESTANICA M CPB 18, 8280 Brestanica OBRATOVALNO-EKOLOŠKIPODATKI0 DELOVANJU TE BRESTANICA PROIZVODNJA - NOVEMBER 2006_________________________________ I Proizvodna enota I Proizvodnja I Obratovalne ure I Število zagonov I _______________________________(kWh)______________Jura)_______________(število)_______ Plinski bloki PB1,PB3,PB4inPB5ter 2193 235 46 15 pamabloka <<.19J.ak> 4t> ia | TA1 in TA2______j_______________|_______________J__________________J MERITVE EMISIJSKIH KONCENTRACIJ - NOVEMBER 2006______________ Dimno števito PrOiZV- Gorivo 50- vn ticAeZno- n&vo lelo- 2007/ J ifl|KESTAVRACIj^^HJHM • W^ftVESTEO Raka 113. RAKA.tQtflJ/81 465 00 ' ...... \ , ^p %IM JLADICE jM ^^ NEDEI„SffÄ k6$UA ^m Kooros d.o.o.. Cirie 6. Rah Posavski obzornik - leto X, številka 25, četrtek, 14. 12. 2006 PRAZNICNE STRANI ffl I»" . «IliWll vsak delavnlk od 8.30 -12.00 In 13.00 -16.00 • ill« " ob sobotah od 8.30 -12.00, • **Ä*Ä. ob četrtkih je čistllnica zaprta PRATNlC^ Sovretova 19, Krško (Videm), ^*11 tol.: 07/49-22-406 mfdttpd det-čas: "•**•****' vsak delavnikod 8.00 -12.00 In 13.30 -18.00 Ob sobotah od 8.00 -12.00, Majda Medved S.p. ob sredah Je člstllnica zaprta Edina stvar, ki se z delitvijo veča, je sreča. Naj vam je novo teto natrosi obilo. SREČNO 2007! jS&VIPSO 6.O.O. ^%ä*T^ GRADBENIŠTVO, KOMUNALA IN VZDRŽEVANJE Lcpih želja ni nikoli dovolj, zato vam tudi kolektiv podjctja Vipso d.o.o. želi prijetne božične in novolctne praznike, leto 2007 pa naj bo vsem prijazno in radodarno. SREČNO 2007! Titova 101, 8281 Senovo, tel.: (07) 497 13 20, fax: (07) 497 13 21 -t-LL Levak Dejan s.p. I L Artiče 10a ¦¦¦iNŽENiRiNG Jtf- 8253 ^*1" GSM: 051 399 277 - novogradnje ^^ - gradbeni servis . ¦ ~^Y - iivedbe na kljuc' Tel: 07/49 95 950 Zelimo vam leto sijoče srece, iskrih misli in bbstoMi u$pehov! TRGovsKo (r~F7 W—f^rr-rm /?k\ prodajain PODJETJE ^Tf; /} Wj [Ä ///A] ) SKLADIŠČE NA VELIKO yjS J f /)[)) /(( ( W EXPORT INMALO <ŽŽ~_)/jLJ ALScJJ \^\s IMPORT POZOR! AKCUA! GRADITELJISTANOVANJSKIH OBJEKTOV! <¦* Izkoristite plačilo v tolarjih *Jl S in ne dajte se presenetiti! 4^, ^ Posebna ugodnost samo za vas, Jjf I **»ibrez možnosti presenečenja! ^* § Pred uvedbo EVRA, * včasuod 01.12. do 31.12.2006, | Trgovsko podjetje ZRNO D.O.O., | nudi v svoji trgovini nakup opečne kritine Bogener in vseh vrst fasad do odprodaje zalog s plačilom v tolarjih in možnostjo dostave blaga do 31.03.2007. IZKORISTITE PLAČILO PO CENAH V LETU 2006 Z DOSTAVO BLAGA V LETU 2007. Naročila in informacije po telefonu: 07 8146300 in 07 8146302 ¦4^^^ Komunalno stanovanjsko wtwM^ß podjetje Breiice d.d. Naj vam bo teto 2007 pozitivno naravnano, da too žMjenje prijetno, delo, ki ga opravljate, pa uspesno! TIMI KRŠKO TIMI KRŠKO, gradbenistvo d.o.o. Drnovo 3, 8273 Leskovec Leto 2006 se končuje, sreča srečo kuje, prejmite jo tudi Vi, naj vas spremlja v prihajajočem letu vse dni. SREČNO 2007 vam želimo iz kolektiva TIMI Krško. •FGKT Naj iskrivost pisonih decembrskih luči polepšo drobne trenutke v mozaiku cqso, naj čarobnost zimskega ivja ZQsenci erne misli, ^jv * noj toplina in iskrenost osrečujeta vse leto. 0 EFEKT Krško d.o.o. # Cesta 4. julija 25, 8270 Krško Tel.: 07/49 02 860 Vesele božične praznike ter uspešno in zdravo novo leto! I ARISTOTEL, zdravstveni center d.o.o. | KRŠKO Aškerčeva 1 Tel.: 49 03 000 Fax: 49 03 001 E-mail: info@aristotel.si NOVO MESTO l Gubčeva 22 I Tel.: 33 15 293 L Fax: 33 14 290 ^| E-mail: infonm@aristotel.si • MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA • NAJSODOBNEJŠA DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJE OSTEOPOROZE • SPLOŠNA MEDICINA Krasnogled Je optična pripravica, ki ima obliko cevi z vdelanimi barvnimi zrcalci in ti pri vrtenju dajejo pisane, neneh- no se spreminjajoče podobe. V prenesenem pomenu je to hitra menjava vtisov. Kakor bi se dalo označiti trenut- no notranje nakodrano stanje. Ker je decembrska koža čisto, čisto pretesna. Če se še za vzorec ozremo po po- slovenjenem krasnogledu, ima ta grški izvor in je Ijud- stvu poznavalsko bližji - smešno?,čudno?, kako sploh? - kot kaleidoskop. Ta krasnogled obarva spomin. Osveži barve spomina. Bolj nazorno. Rdečelasi kodri so ji poredno silili v oči. Z nemirnimi kretnjami jih je rinila pod sponko, na kateri se je šopiri- la bela mašna, ki ji je predstavtjala nadlego. Kuhinjo, ki jo je grela gorka zidana pec, je s koraki premerila že to- likokrat, da so se domači okoli nje med muzanjem še ko- maj zadrževali v mejah svečano resnega prihoda. Bil je Miklavžev večer, ona petletna. Njeno rjavozeleno pogledovanje je svetilo pričakova- nje in izdajalo nelagodnost s strašnim strahom. Rožna- to cvetoča lička so risala srčkovo brbotanje. Vesta onad- va, da je oni dan dedkovi kravi na rep privezala rdečo mašno in je krava brez cince marince takoj opravila rep- ji obračun, vesta onadva, da je dedku na novo oblikova- la mizo in izrezljano pobarvala z rjavo pasto za čevlje, vesta onadva, da je kak dan nazaj cvilila s prašičkom, ki so ji ga zaklali in je potem od silne togote v maso za kr- vavice skrivaj nasula popra hudega kot vrag? Prav nehva- ležno bi bilo za ta večer, da bi še bolj oddaljene pogrun- tavščine vlekla na piano. O, Bog ne daj, nikar! Za punčko z zlatimi laski je prosila in Miklavž naj nika- kor ne pozabi tiste dvojne rdeče modre barvice in knji- ge. Saj sploh ni bila prezahtevna, ampak, ali sta onadva, ki sta menda is čisto pri vratih, sploh znala prebrati nje- ne prve predšolske črkopise? Saj so bile poleg punčke in barvice in knjige na listu še črke o pridnih obljubah. Uh, samotolaženje, ki ni bilo za nikamor. Je vedela. Zaropotab je po vratih, zarožljalo po kamnitih veinih tleh. S kratkimi vdihi je lovila pregret zrak. V kuhinjo je prvi stopil kosmat vrag z dolgim rdečim jezikom, ki je okoli nje divjal z verigo. Za njim je mehko vstopil Mi- klavž, ves svet v belem in zlatem. S palico in roženven- cem je črno blaznost spravil v kot, nqej postavljal vpra- šanja o pridnostih in porednostih - ob nerodno povedanih porednostih je iz vragovega kota še čez grozo rožljalo - in ji za porednosti naložil molitev. Sveti angel se je gore- če prekopicnil v tekoči trak, da jo je moral Miklavž usta- viti, ko je ves čas pogledovala h košari z darili, ki so bila skrita pod orehi, jabolkami, tankimi vejicami za poredne ritke. Po hudo prestanem, prikimavanjih in obljubah, je dobila svojo vrečko s punčko, tremi modro rdečimi bar- vicami - kakšno veselje - , radirko, dvema blokcema za risanje, navadnima svinčnikoma »št.2« in leseno peres- nico, z izrezljanimi in rdeče pobarvanimi gorenjskimi na- geljni na drsečem pokrovu. Ob praznikih je še leta in leta vedno hlepela po istem. Knjigi, punčki in modro rdeči barvici, ki sta si barvnost delili po pol. Leta je hranila košček ene takšne, ki se je enkrat potepla kdo ve kam. Letos je zanjo eno takšno staknila Ivanka. Kako pozorno! Krasnogled iz prvega doma, ki za vedno ostaja pravi. In edini. zidan, svilen, pa trd vsakdan ni bil ravno takšen, a so ga znali narediti žlahtnega in židanega. Tarn, pod brežiškim gradom, pred cvetočimi kostanji, ko so se ti še lahko bogato belo šopirili v lepih pomladih. Kjer se je učila »biti« iz zgledov in dejanj ljubljenih sonc. Ker so ji bili njihovi žarki ob pretesni koži vedno ravno prav dolgi, ravno prav močni. Ker ji, od tarn kjer so, dajejo moč da usmerja viharje in umirja burje. Svoje in drugih, ki so ji na dosegu. Hm, ki jo pripustijo k dosegu. Kot bi bilo včeraj. Kot da je barvico pravkar poduhala. In jo odložila. Pred računalnik. Nat ja Jenko Sunčič IQ PRAZNIČNE STRANI Posavski obzornik - leto X, stevüka 25, četrtek, 14.12. 2006 Zdravstveni dorn Brežice s V skrbi zq vaše zdravje in z najboljšimi željami v novem letu 2007. kolektiv Zdravstvenega doma ßrezice ! ^^^^m^. .*. ^^m^. Štaher Borna s.p., Rimska cesta 44,8250 Breitep SNOOPY ^ . TR6OV1HAZ*MA1.1 JIVALI ^ ^%j^*. Nudimo vam hrano svetovno priznanih proizvajalcev BREZICE CPB 17| nasproti Občine in praktične nasvete za vaše hišne Ijubljenčke. ^ krško ckž 14i, tabu center IZKORISTITE DECEMBRSKE AKCIJE! ^^ /"«KIO90071 NOVO! Hrana za pse in mačke BEST CHOICE! SJ^t^" VjŠb Ekonomska in trgovska sola 'tiSS^ Višja sfrokovna šola BseŽice Pokliena in strokovna šola http://www.vs-kombre.kk.edus,si/ http://www.etrs.si/ ^HPJH)H|||JMHHHBhH ^^BjJlIjjJJJ^MP^* *^BrNaj vam novo leto prinese ^^p^^fi^^^^Hp*" * * ^ , iskrivost v zamislih, * ^^^^^^^^^^Hk - , ' - . radost v ustvarjanju ^^^^^^^^^^^^Hk * * " »in veselje ob rezultatih. ¦j^2ES^^^^^^B • ' ' * * Srečno! B IASEBNIVETERINARSKI CENTER IIDCl ČCDDCr Vsem lastnikom živali predvsem pa njihovim ljubljencem želimo v prazničnih dneh obilo sreče ter predvsem zdravja! Naše storitve: Velike živali: - preprečevanje in zdravljenje bolezni - kirurški posegi - popis in registracija kopitarjev - označevanje in registracija telet - umetno osemenjevanje domačih živali - izdaja veterinarskih zdravil - nujna veterinarska pomoč - preiskave krvi in urina Delovni čas ambulante: Pon - pet: 7 - 11 in 17 - 18 ure Sobota: 7 - 9 ure Dežurstvo: NONSTOP24UR Male živali: - preprečevanje in zdravljenje bolezni - vakcinacija živali proti nalezljivim boleznim - vakcinacija psov proti steklini - zobozdravstvene storitve - preiskave z ultrazvokom - preiskave krvi in urina - kirurški posegi - izdaja veterinarskih zdravil - nujna veterinarska pomoč Vsa naročila in informacije na tel. 07/49 05 303 Obrtna cona Leskovec | ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO W/W0 2007 CESTAKRŠKIHŽRTEV132C, 8270 KRŠKO www.zd-krsko.si Ker v vsakem se letu nam vedno mudi, ustavite čas vsqj za praznične dnu Naj leto se staro tedaj poslovi, \ s seboj pa odnese vse vaše skrbi jj EVROSAD Evrosad d.0.0., Krško, Cesta4. julija 134, 8270 Krško Tel.: 07/49 04 130, fax: 07/49 04 149, e-pošta: info@evrosad.si SreCQ je nqjbolj srečnih velikösti, vonjev in oblik. In nikoli jc ni preveč zq tisti srečenosen dotik SR6ČNO! ¦elmont. Montaža, inženiring, trgovina ELMONT d.0.0. Krško, CKŽ 135e (Božič in novo Ceto nam prinašata poseßno veseCje in sprite žefje. v %aj vam prifiajajoče Ceto izpofni X- vetikg skritih žetja in prinese veseCje v oseßno in posfovno živtjenje. Centros d 0 o stroine instalaciie Cankarjeva 63, 8281 Senovo E-pošta: centros.senovo@volja.net plinske instalacije-vodovod-ogrevanje-nerjaveči dimniki Naj bo leto polno sreče, zdravja in uspehov! Srečno 2007 tel.: 07 49 71 244, 041 628 489, 051 302 889, 041 606 730 ROHR-BLITZ Rohr-Blitz d.0.0. ^^^^B ^^^^T Mstnl v* 3, 8290 Swnlca^^" ^^^ BREZPLAČEN KLIC 080/1218 24-URNI SERVIS 041/630 454 Na novega leta dan odženite vse skrbi stran, siroko se nasmejte, v prihodnost poglejte. Ob iztekajočem letu se vam zahvaljujemo za zaupanje in vam želimo vesel božič in srečno v letu 2007. e-mil: rohr-blitz@siol.net [fill ČISTIMO \J !(!ZAMASENE CEVI^ wwv.ro/ir-Wife.si ^jfl \LecM&2007 ENERGIJA NEVIODVNVM Posavski obzornik - leto X, številka 25, četrtek,.14. 12. 2006 PRAZNICNE STRANI E pap.pot, AERO PAPIROTI TovarnlSka ullca 14 • 8270 Krško • tel.: 07 488 27 00 • fax: 07 488 27 40 domača prodaja: 07 488 27 41 • izvoz: 07 488 27 04 • e-mail: papiroti@aero.si Naj božič mir rant podari, za prazniko naj ras spros/i, da noro lelo bo rcselo s srt»čo, zdrarjein ras odelo, z wseljem ra.s še obdarilo, z uspehi pa ras nagradilo. kolektiv AERO PAPIROTI doo agencija I öarabl Vsem prebivalkam in prebivalcem Posavja želimo vesele praznike, v letu 2007 pa veliko zdravja, sreče in uspehov pri delu! Agencija za radioaktivne odpadke VWTERMOEUKTRARNA jj BRESTANI C Ad» Spoštovani bralci ! ^H^¦ ^*11"*™1" V praznlčnih dneh Vam žefimo veliko prijetnfh trenutkov, prihajajoče leto 2007 pa naj Vam prinese zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Vletošnjcm Iduje naša družba sredstva namenjena za novoletne voščilnicc pnslovnim partnerjem namenila dobrodelnima dmštvoma Sonček inSožitje, terjim takopomagatapri inajanju njihove dejavnosti. koiektiv ¦.«-muL. Termoelektrarne Brestanica Vesel Božič in srečno Novo leto (Ä)Duropack ^^1^^ I Tespack d.o.o. M infra Izvajanje investicijske dejavnosti d.o.o. Trg svobode 9, p.p. 8 SI-8290 Sevnica Tel.: 07/8163 800 Fax: 07/8163 814 V Zelimo vam zdravo, zadovoljno in uspešno leto 2007! žerjav simbol sreče in blaginje toon vmu> VHXM WdKO d.d. "^9Cs Moč energije "i07 energija novega V Holdingu Slovenske elektrarne vemo, da bo leto pred nami energično. Z malo več energije bomo omogočali veliko večja dejanja. Temelj zan- je bodo dobre izbire in modra sodelovanja. V novem letu bo Slovenijo napajala dobra energija. Srečno! IQ PRAZNIČNE STRANI Posavski obzornik - letp X, številka 25, četrtek, 14. 12. 2006 Naj vas vprihajajočem letu 2007 spremlja sreča, zdravje, zadovoljstvo in vse, kar vas krepi in osrečuje. Svetniki Slovenske nacionalne stranke v Posavju u cf » Nova Slouenija »W wl Krščanska IJudska stranka Želimo vam vesel božič, v letu 2007 pa obilo zdravja, veselja, osebnega zadovoljstva in poslovnih uspehov. SREČNO 2007 Občinski odbor Nove Slovenije Krško . SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls.si V praznicnih decembrskih dneh naj vam miscl na majhne radosti in velika pričakovanja pričara nasmch, vam bližina in toplina ljubeznivih ljudi greje hladne zimske noci. Vesel božič in srečno novo leto 2007! Občinsfei odbori SLS Brežice. Kršbo in Sernica *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Vsak dan je nova priložnost za veselje in ljubezen. V letu 2007 vam želimo veliko veselih, uspešnih in ustvarjalnih dni. Občinski odbori LDS Brežice, Krško, Sevnica Staro leto živi od spominov, novo leto od pričakovanj. Naj bo radodarno z zdravjem, veseljem, srečo ...! SDS ^ SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Vesel božič in srečno, zdravo novo leto. Občinski odbori SDS: Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki _,— ^^ ^L mjf^^ inžcniring, proizvodnju in Irgovina Brcžice d. o.o. OG \sSt Milavčeva 16, H250 Brežice. W^ ^^ ^*^ id.: Of I 3X0-060. pvlrain^w.sifil.nci H9HMHMMB§9| PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING: stanovanjski objekti, gospodarska poslopja, industrijski objekti E MESTNI ATRIJ (^oäeiii'imeeM Olivsr Dragojevič & ^ipini SEVNICA- ŠPORTNA DVORaWP 23.12. 2006 ob20h Vstopnice: www.mkoncerti.si telefonsj PISA«H>: H^H^H^H^H^H^HM tjubljanska t«sta 67 ^^^^^^^^^^M 5I-123ODOMŽAIE ^^^^^^^^H TEL: +386(0)1 TU «8« H^H^H^H^H^H^HJ www.rjordan{i7fff|.si ^^^^^^^^H URAPHE UK; ^^^^^^^^H PONEDEUEK 8 00-12.00 13.00-15 00 ^^^^^^^^^^B SUED* 3 00 12.00. 13.00 18.00 ^^^^^^^^H PETB BOO 15.00 Vsem občankam in občanom želim prijetno praznovanje 26. decembra, dneva samostojnosti, vesele praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 2007. Poslanka SDS v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj Rad imeti ljudi pomeni: veseliti se z njimi in biti dobre volje v njihövih srečnih dneh ter jim ponuditi roko v pomoč in imeti zanje tolažeče srce v urah njihovih stisk. (P. Bosmans) Naj bo leto 2007 srečno in zdravo! DRUŠTVO GLUHIHIN / NA GL UŠNJH POS A VJA Krško, Cesta 4. julija 66 Tel.: 07/49 21 392, fax: 07/49 02 392 SILVESTROVANJE 2007 31. DECEMBER 2006 - TRG MATIJE GUBCA * * * Rajanje na ulici * jf jl, * 4r Zapora . .¦nreditvenem prostoru yL. * ^t- . bogate nagradne igre OksOgii ITIUZikantje ognjemet * *- * Brezplačen prevoz z mini avtobusom! , $ (AP ¦ breacja soia - i-'aciiiC-LesKovec - bs;c • Ooaria - AP) »fr ^ • * •: * * 29. december * ¦ * . Prednovoletno rajanje s posavskimi pihalnimi orkestn * * 30. december * > * • • * 7. obletnica Radia Energy_______* * su R Ari . D I O 7 OBLETN^GA RADMENERGY ™ 30 12 2006 ^ NAJVEČJI GLASBENO ZABAVNI ŽUR V POSAVJU! NASTOPAJO: . KINGSTON/DA PHENOMENA . NINA PUŠLAR / K0CKÄ b ŽANA DADI DAZ / SUPERNOVA / KRFMA / Posavski obzornik - leto X, številka 25, četrtek, 14. 12. 2006 PRAZNIČNE STRANI Q Uspešno poslovanje Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK tudivletu 2006 Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaga- nje radioaktivnih odpadkov iz NEK zaključuje še eno poslovno leto. Direktor Sklada, Janko Strašek ugotavlja, da letošnji prihodki in odhodki ne bodo bistveno odstopali od načrtovanih, donos naložb pa bo presegel načrtovane. Vrednost finančnega port- felja bo konec leta znašala že približno 129 milijo- nov evrov. Leta 1994 sprejeti zakonski normativi so bili osnöva, da je Sklad leta 1995 začel de- lovati. Ključna ureditev sta- tusnih in drugih pravnih raz- merij glede vlaganj v NEK in njeno razgradnjo je bila usklajena s Pogodbo med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgrad- njo. Priliv sredstev izhaja iz vplačil prispevka, katerega višina je bila določena s Pro- gramom razgradnje NEK in odlaganja RAO ter izrablje- nega jedrskega goriva. Do uveljavitve meddržavne po- godbe o NEK je bila NEK za- vezanka za plačilo prispev- ka. S spremembo zakona o Skladu in z dnem veljavnosti pogodbe (11.03.2003) je za- vezanec za obračun in vpla- čilo mesečnega prispevka od 01.01.2004 naprej pod- jetje ELES GEN d.o.o., ki se je julija letos preimenovalo v GEN Energija d.o.o.. Program razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih od- padkov ter izrabljenega je- drskega goriva je bil dokon- čan v letu 2004. Vlada RS je sprejela sklep, da se višina prispevka poviša iz 0,462 SIT za kWh na 0,72 SIT za kWh ali 0,30 evrocenta za kWh električne energlje. V letu 2006 bo tako Gen energija d.o.o. vplačal v Sklad 7,8 milijonov evrov. Leta 2003 je Vlada RS spre- jela Uredbo, na osnovi ka- tere je Sklad z januarjem 2004 postal zavezanec za plačilo nadomestila za ome- jeno rabo prostora občinam Krško, Brežice in Sevnica za skladiščenje NSRAO na ob- močju obstoječe NE Krško. Plačilo prispevka je možno le zaradi uspešnega poslo- vanja Sklada in doseganja donosa, ki je nad načrtova- nim. V primeru doseganja le načrtovanega donosa bi bilo s plačilom lokalnim skup- nostim lahko ogroženo iz- vajanje Programa razgrad- nje NEK. Sklad bo tako v letu 2006 lokalnim skupnostim pla- čal nadomestilo za omeje- no rabo prostora v višini 2,4 milijonov evrov. Sklad od leta 1998 sofinan- cira tudi Program dela Agen- cije za radioaktivne odpad- ke (ARAO). V obdobju med leti 2006 in 2015 je pred- videna izgradnja odlagališ- ča NSRAO, do leta 2008 pa naj bi bila dokončno izbra- na lokacija. Samo odlaga- lišče naj bi bilo zgrajeno do konca leta 2010 (zakon- ska zahteva do leta 2013). Sklad je na podlagi ocenje- nih stroškov izdelal likvid- nostni načrt. V skladu s tern bo moral prilagoditi ročnost naložb, kar bi se lahko odra- žalo v nižjih donosih za po- samezne naložbe. Sklad sodi med racional- ne vlagatelje, katerih cilj ni maksimizacija donosnosti, temveč iskanje najugodnej- še kombinacije med priča- kovano donosnostjo in tvega- njem. Kljub spremembam na finančnih trgih je Sklad po- sloval uspešno in dosegel viš- ji donos od načrtovanega. V skladu z veljavno zakonodajo je v letu 2006 ustvaril cca 8,5 milijonov evrov prihodkov od financiranja in dosegel letni donos portfelja v višini cca 5,8 %, kar sta zgovorna po- datka o gospodarnem poslo- vanju Sklada v še enem po- slovnem letu. Janko Strašek: Način, da se sredstva za razgrad- njo NE Krško in za var- no shranjevanje radioak- tivnih odpadkov zbirajo v posebnem skladu, se je pokazal kot najbolj prime- ren. Sklad namreč omogo- ča preglednost, javni nad- zor kot tudi namembnost porabe zbranega denarja. Naj bo leto 2007 splet sreče, zdravja, uspeha ter pravih poslovnih odločitev. Okrepčevafnica in trgovina Dimic PPHHHM Olga Dimic Jawornik s.p. ^^^^^^^J Velika vas 10, leskovec ^^^^^^^B tef.: 07/490 25 10 Vsem svojim cenjenim strankam in gostom želimo feto polno sreče, nasmejanih obrazov in iskrivih oči! 5REČMO 2007! ___g k QPTIKfl Očesna optika Rime Zinka s.p. I XJl I CPB 34, Brežice JKHfU» Tel.: 07 49 90 780, Fax: 07 49 90 781 Wffll ¦ VMfcJ e-mail: optika.rimc@siol.net mmM^™° vam ob''° uspehä, C^«Bhfa in veselja v letu 2007. / Očesna ordinacija ^ Dr. Preskar Želimo vam lepe praznike in vse dobro v novem letu! Novo mesto Seidlova 46, tel: 041 389 529 Krško CKŽ 4, tel: 031 382 020, 07 49 21 536 _____Ottalmo d.oo.. Cesta djulila34, 8270Krško b km /' Potoßitc sc v nwrjc zgodb, tät if plavamt na krilih domisljije, ^ A' spaztiavajte nove svetove -W m*. in uttsničite svoje sanie. $% 1 ; ._.i I ^ \ i i ui1 i -^'"..m Ms, m m - &¦¦¦} fvijebie )iQixA4ne prazntk. vam ieli kolektiv Valvasorjeve knjižnice Krško Opremljen posebej za Slovenijo. Golf Si (m) yr> Zveza 1953-2006 Lj± n-.iT 53 letza Ä ^e PnjateljeV srečnejše IVlO Mladine Krško otroštvo VESELI DECEMBER 2006 Prireditve za predšolske otroke in osnovnošolce ter obda- ritve dedka Mraza za vse predšolske otroke v občini Krško. četrtek, 14. december 2006 ob 17.00 uri v OS Kostanjevica na Krki PLESIMA PHAVIMCA sobota, 16. december Ob 15.00 uri v Domu Bena Zupanäca na Zdolah gledališka igrica Svetlane Makarovič VILA MALINW s prihexjom dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Zdole 1 prihod dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Kostanjevica ob 17.00 uri - Črneča vas, ob 18.00 uri - Oštrc nedelja, 17. december 2006 I prihod dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Kostanjevica ob 16.30 uri - Malence, ob 17.00 uri - Vodenice, ob 18.00 uri - Orehovec ponedeljek, 18. december 2006 glasbeno plesni predstavi ROBIN HOOD v sportni dvorani Srednje sole Krško ob 8.30 in 10.30 uri za vse učence nižje in višje stopnje vseh osnovnih šol v občini Krško ob 17.00 uri v Kultur ni dvorani Doma XIV. divizije Senovo filmska predstava torek, 19. december 2006 ob 17.00 uri v Kulturni dvorani Doma XIV. divizije Senovo Lutkovna predstava SNEŽAKI Ob 10.00 uri v OS Koprivnica Mjuzikl PLANET VESELJA za vse učence OŠ Koprivnica sreda, 20. december 2006 ob 17.00 uri v Kulturni dvorani Doma XIV. divizije Senovo fredstava NOVA SNE6ULJČICA s prihodom dedka Mraza in obdaritev predšotskih otrok KS Senovo (1. del) ob 17.00 uri v OŠ Podbočje Gledališka igrica Svetlane Makarovič VILA MALINA s prihodom dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Podbočje. V OS Koprivnica predstava KJE JE DEDEK MRAZ s prihodom dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Koprivnica I ob 16.30 uri v OS Leskovec I igrana predstava ZlATl STORŽT DECXA MRAZA s prihodom I dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok letnik: 2003, 2004, 2005 I KS: Leskove, Senuše, Veliki Trn, Veliki Podlo$, Krško polje j ob 18.00 uri v OS Leskovec ] igrana predstava ZtATl STORŽ3 DEwca MftAZA s prihodom I dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok letnik: 2001, 2002 j KS: Leskove, Senuše, Veliki Trn, Veliki Podlog, Krško polje četrtek, 21. december 2006 ob 17.00 uri v Kulturni dvorani Doma XIV. divizije Senovo predstava NOVA SNE6ULJČICA s prihodom dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Senovo (2. del) ob 17.00 uri v telovadnici OS Raka Iplesna predstava SNEŽINKE s prihodom dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Raka ob 17.00 uri v OS Brestanica glasbeno plesna predstava s prihodom dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Brestanica in KS Roino Presladol petek, 22, december 2006 prihod dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok KS Kostanjevica ob 16.30 uri - Kostanjevica na Krki (v OS) ob 17.30 uri - Prekopa, ob 18.00 uri - Dobe petek 29. december 2006 prihod dedka Mraza v Gasilskem domu Krško V programu prireditev in obdaritev dedka Mraza sodelujejo vse osnovne sole in srednja sola ter društva prijatetjev mladine Zveza Prijateljev Mladine Krsko, CKŽ 23, Krško, Tel. 488 03 66, fax: 488 03 69, www: zveza-zpm-krsko.si, Letos je dedek Mraz najprej obi ska I otroke v Krskem E OKOLJE IN PROSTOR Posavski obzornik - leto X, številka 25, četrtek, 14. 12. 2006 OHRANIMO NAS PLANET Čez dober teden dni se bo začela koledarska zima, a v Sloveniji zaenkrat še prav nič ne diši po najhladnejšem letnem času. Povprečne dnevne tempera- ture so za več kot 10 stopinj Cetzija previsoke za prvo polovico decembra in čeprav naj bi se v teh dneh malce ohladilo, kakšnega hudega zimskega mraza do božiča vremenoslovci zaenkrat ne napovedujejo. Ljudje smo že začeli raz- pravljati o morebitnih povezavah nenavadnega vremena z našim pretiranem onesnaževanjem okolja. 0 podnebnih spremembah in posledicah, ki jim lah- ko sledijo, govori tudi malce drugačen film, ki te dni prihaja v naše kinodvo- rane - Neprijetna resnica. Podnebne spremembe pome- nijo spreminjanje gtobalnega in regionalnega podnebja na Zemlji v daljšem časovnem obdobju, segrevanje ozračja pa je povečanje povprečne temperature zraka in vode v zadnjih nekaj desetletjih. Glavni vzrok za segrevanja ozračja je povečanje emisij CO2 v zraku, skupaj s poveča- njem vsebnosti drugih toplo- grednih plinov, ki povzročajo povečan učinek tople grede. Globalno segrevanje zemelj- skega ozračja, ki ga z nepre- mišljenim ravnanjem pov- zročamo ljudje, lahko sproži usodno verigo dogodkov - od številnih skrajnih vremenskih pojavov, poplav, suš, epide- mij in množičnega izumiranja človeštva. Večina strokov- njakov na osnovi pridoblje- nih podatkov verjame v moč- no povezanost med emisijami CO2 in višanjem temperatu- re. Znanstveniki do leta 2100 predvidevajo dvig tempera- ture zemeljskega površja za 1,4 do 5,8 °C, nekateri sce- nariji pa napovedujejo tudi večja povišanja. V našem podnebju se bo povečalo šte- vilo vročih dni, manj bo snež- ne odeje, spremenil se bo pa- davinski režim. Dokumentarni film Nepri- jetna resnica Dokumentarni film Neprijetna resnica režiserja Davisa Gug- genheima prikazuje globalne podnebne spremembe pre- ko predavanj Ala Gora, ki bi leta 2000 skoraj postal pred- sednik ZDA, in ki je imel na to tematiko v zadnjih dvajse- tih letih že več kot tisoč pred- stavitev po ZDA in drugod po svetu. Al Gore predstavlja na- ravne katastrofe in klimatske spremembe v novi luči, z vi- zualno in podatkovno boga- to prezentacijo, ki vključuje več kot 900 strokovnih študij na to temo. Al Gore nas v fil- mu o neprijetni resnici narav- nih dogajanj okrog nas spra- šuje, če je res svet tisti, ki nas bo izdal, ali pa smo ne- mara mi tisti, ki izdajamo svet. Med znanstveniki sicer že dalj časa obstaja konsenz o globalnem segrevanju, ven- dar pa še vedno ni prišlo do korenitih sprememb na tern področju, ki bi lahko ustavi- le sedanje trende. Približuje- mo se namreč točki, ko ne bo možno ničesar storiti za pre- prečevanje podnebnih spre- memb in nezadržnega segre- vanja ozračja. Kot ugotavlja Al Gore, so možni scenari- ji zastrašujoči, zato moramo tako posamezniki kot organi- zacije radikalno spremeniti sedanji način obnašanja. Film Neprijetna resnica tako podaja izredno pomembno sporočilo o vzrokih in posle- dicah podnebnih sprememb. Zato ogled filma priporoča tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Film Neprijetna resnica v Kulturnem domu Krško Kostak je omogočil ogled filma Neprijetna resnica vsem osnovnošolcem in srednješolcem v občini Krško - ogledali si ga bodo v dopoldanskem času. Prav tako pa je Kostak pokrovitelj predstav, ki so na- menjene vsem obiskovalcem z znižano ceno vstopni- ce (600 sit). Blagajna KDK: tel.: 07/488 01 94 vsak delovni dan med 10. in 12. ter med 15. in 17. uro ter uro pred predstavami. e-pošta: info@krsko.si Predstave: petek, 15.12., ob 18.00 (mala dvorana) nedelja, 17.12., ob 19.00 (velika dvorana) torek, 19.12., ob 19.00 (velika dvorana). Kaj lahko naredimo sami za zmanjševanje segrevanja ozračja? '"•""¦ ' * Naša moč se kaže v majhnih korakih, z zmanjševanjem porabe energije v vsakdanjem življenju, ki posledično pomeni manj emisij CO2 v ozračju. Nekaj drobnih nasvetov: 1. Zmanjšajmo temperaturo svojega doma za 1°C, saj s tern zmanjšamo do 300 kg emisij CO2 letno. 2. Ločeno zbirajmo odpadke, saj z reciklažo vsaj polovice hišnih odpadkov prihrani- mo dobro tono CO2 letno. 3. Omejimo porabo vroče vode, saj tako privarčujemo 150 kg CO2 na leto; 4. Ko menjamo gospodinjske aparate, kupimo nove z energetsko nalepko A+, (ki po- rabijo štirikrat manj energije kot navaden aparat) in zmanjšajmo emisije CO2 za približno 210 kg na leto. 3. Zamenjajmo navadne žarnice z nizko energijskimi (CFL) žarnicami, saj tako z vsa- ko zamenjano žarnico zmanjšamo emisije CO2 za 70 kg letno. 4. Pri nakupu novega avtomobila izberimo avto z najmanjšimi izpusti CO2 in prihrani- mo od 50 do 300 % goriva. S tern pri prevoženih 15.000 km zmanjšamo emisije CO2 od 650 kg do 4 tone na leto. Na kratke razdalje se vozimo s kolesom ali pojdimo peš in bolj pogosto uporabljajmo javni prevoz. 6. Zmanjšajmo hitrost iz 110 km na uro na 90 km na uro, saj tako zmanjšamo porabo goriva ter izpuste CO2 za 20 %. 7. Posadimo drevo, saj eno drevo v svojem življenju absorbira 1 tono CO2. 8. Podprimo nevladne organizacije, ki deluje na področju podnebnih sprememb in energetske učinkovitosti. Če se zavežemo, da z drobnimi koraki zmanjšuejmo porabo energije, smo Zemlji in človeštvu pokazali korak v pravo smer. Začnimo danes. ŽeUmo vam lepe praznike, v letu 2007 pa naj bo vsak dan nova priložnost za skrbno ravnanje z okoljem. Razburjenje in pomiritev v Cerkljah ob Krki CERKLJE OB KRKI - Potem ko so tukajšnji krajani preprečili seznanitev članov sveta KS z morebitno lokacijo za odlagališče radioaktivnih odpadkov v njiho- vem kraju in zahtevali sklic zbora krajanov, so predstavniki Zveze ekoloških gibanj Slovenije in Civilne iniciative Globoko 29. novembra predstavili sta- lišča o nesprejemljivosti potencialnega odlagališča radioaktivnih odpadkov na cerkljanskem območju, ob tern pa tudi nesthnjanje s stališči gospodarskega ministra Vizjaka glede gradnje drugega bloka NEK. Predvsem pa sklicatelji novi- narske konference gospodar- skemu ministru očitajo, da v javnost plasira gradnjo druge- ga bloka brez širše razprave in da se ozira po ruski atom- ski tehnologiji. Gre za kršenje tako ustave kot zakonov in mednarodnih konvencij, pravi predsednik SEG Karel Lipič, saj naj bi Vizjak s to napo- vedjo ponovno zaobšel jav- nost, ki bi se morala o tern najprej seznaniti preko javnih razprav, zatem pa se o pro- jektu odločati na referendu- mu. Slovenska javnost pa se je, kakor kaže raziskava Evro- barometra, med anketiranimi v državah članicah in kandi- datkah opredelila med tiste, ki so izkazale najnižjo pod- poro gradnjam jedrskih elek- trarn. Kakor je povedal Milan Cizl, predsednik globoške Ci- vilne iniciative, bo še v tern mesecu vložen upravni spor, ker Občina Brežice ni izsto- pila iz lokalnega partnerstva, temveč v sodelovanju z Agen- cijo ARAO še vedno na območ- ju brežiške občine išče lokaci- je za potencialno odlagališče. Vizjak in Molan o dogodkih v Cerkljah Na očitke Zveze ekoloških gi- banj in Civilne iniciative Glo- boko se je odzval minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, ki je zapisal, da Lipič zavaja javnost in da za Slove- nijo, tako kot doslej, pridejo pri uporabi jedrske energije v poštev le zahodne tehnologi- je, stoji pa tudi za ceno grad- nje drugega bloka nuklearke, to je približno dve milijar- di evrov. Brežiški župan Ivan Molan pa pravi, da je zaskrb- Ijen nad zadnjimi dogodki v Cerkljah ob Krki, ko so kraja- ni prekinili izredno sejo sve- ta krajevne skupnosti. "Opa- žam, da dogodki, povezani s civilno iniciativo, postajajo vse bolj nasilni. Predstavni- ki civilne iniciative enostav- no več ne dovolijo, da bi bili ljudje seznanjeni z načrti v zvezi z iskanjem lokacije za radioaktivne odpadke in one- mogočajo objektivno obveš- čanje občanov," meni Mo- lan. Poudarja, da bodo glede umestitve odlagališča v vsa- kem primeru imeli končno besedo občani na referendu- mu, Občina pa je zainteresi- rana za lokalno partnerstvo zato, ker slednje omogoča fi- nanciranje različnih študij o vplivu jedrske elektrarne na okolico. Če bo občina Bre- žice slučajno še vztrajala v lokalnem partnerstvu, je po njegovem mnenju edina real- na lokacija za odlagališče ra- dioaktivnih odpadkov v breži- škem delu Vrbine. Tudi formalno zavrnili odlagališče Blizu sto krajanov je v sredo, 6. decembra, na uradno skli- canem zboru po enourni raz- pravi s samo enim glasom pro- ti sprejelo sklep, v katerem Svetu svoje KS nalaga, naj se vzdrži vseh ravnanj, predvsem pa sprejemanja kakršnihkoli odločitev v zvezi z odlagališ- čem jedrskih odpadkov na ob- močju KS Cerklje ob Krki, saj krajani nasprotujejo možnosti gradnje takega odlagališča na območju svoje krajevne skup- nosti, pa tudi samim raziska- vam, ki jih je potrebno opra- viti pred tern. B.M.,P.P., S.M. Z zbora krajanov Odprli informacijsko sobo o Jovsih in Dobravi KAPELE - V stavbi nekdanje sole v Kapelah so pred tednom dni odprli informa- cijsko sobo, ki je začetna točka spoznavanja območja Jovsov in Dobrave. Sled- nja sta del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000, s katerim naj bi oh ra- ni li naravna okolia z iziemno biološko Destrostio. Potem ko so v Kapelah v zadnjih letih pripravili že precej infor- mativnega gradiva in postavili informativne table, lani pa so na obrobju Jovsov že postavili poseben razgledni stolp, je in- formacijska soba eden od rezul- tatov večletnega projekta LIFE, ki ga izvajajo v partnerskem so- delovanju Zavoda RS za varstvo narave in KS Kapele ter drugih sodelujočih organizacij. Soba bo ponujala možnost, da obiskovalec ali skupina skozi in- teraktiven način ob filmih, pre- davanju, pregledovanju splet- nih strani ter z opazovanjem nekaterih eksponatov značil- nih živalskih predstavnikov tega okolja spoznava naravo. Ena od pridobitev te sobe je tudi 20- minutni naravoslovni film, ka- terega glavni junaki so ogrože- ne ptice, dvoživke, žuželke in rastline, ki so našle svoje zato- čišče v Jovsih in Dobravi. Kot so na otvoritvi poudarili predstavniki Zavoda RS za var- stvo narave, je najpomemb- nejše, da je projekt nastajal v stalnem stiku s tukajšnjimi pre- bivalci, med katerimi so mnogi že od začetka razumeli, da je območje Jovsov in Dobrave po- trebno v čim večji men ohrani- ti neokrnjeno in ga bo sčasoma mogoče vključiti v eko-turistič- no ponudbo Slovenije. Župan Ivan Molan je pouda- ril, da ima ta dosežek več po- menov, in sicer v prizadevanjih za enakomeren razvoj podeže- Ija in mesta, za večjo kvalite- to življenja v meji, v prizade- vanjih za zdravo življenje in večjo prepoznavnost teh kra- jev, nenazadnje pa tudi köt zgledna oblika reševanja opuš- čenih objektov. Šlo naj bi tudi za dokaz o uspešnem pridobiva- nju državnih in evropskih sred- stev v občini Brežice, ki bo take projekte tudi v bodoče podpira- la skozi proračun, koordinirala pa nova podžupanja, zadolžena za take projekte. Predsednik KS Kapele Anton Cerjak pa je de- jal, da so v Kapelah na ta tre- nutek čakali 20 let in ob zahvali številnim začetnikom in entuzi- jastom varovanja narave v kra- ju opozoril, da gre za začetek nove poti ekonomskega izkoriš- čanja te naravne danosti, saj bi bil sicer tudi objekt stare sole zapisan propadu. S.M. Posavski obzornik - leto X, številka 25, četrtek, 14.12. 2006 IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE ffl Delovanje civilne iniciative V škladu s sklepom občinskega sveta občine Brežice z dne 17. avgusta 2006, ki je zavrnil pobudo Civil- ne iniciative Globoko po izstopu občine iz lokalnega partnerstva, iz postopka izvzet potencialno lokaci- jo Globoko ter predvidel nadaljevanje aktivnosti v lokalnem partnerstvu ter iskanje nove lokacije na ob- močju občine Brežice, je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) s kabinetnimi raziskavami ponovno preverila območje brežiške občine. Na seji voastvenega oaoora Lokalnega partnerstva Bre- žice v mesecu novembru je ARAO predstavila dve novi po- tencialni lokaciji v občini Bre- žice, medtem ko je vodstve- ni odbor predlagal še dodatno potencialno lokacijo na ob- močju naše občine. Potencialne lokacije naj bi ARAO ovrednotila iz družbe- nih vidikov, iz vidika pasivne varnosti, funkcionalno-teh- ničnega, ekonomskega, pros- torskega in okoljskega vidi- ka. Na podlagi teh raziskav pa bi bilo mogoče lokacije razvr- stiti glede na primemosti in predvideno uspešnost umeš- čanja odlagališča. Med potencialnima lokacija- ma, ki ju je predstavila ARAO, je bila tudi lokacija v bliži- ni vojaškega letališča Cer- klje, zaradi česar je bila tudi sklicana seja Sveta krajev- ne skupnosti Cerklje ob Krki, kjer naj bi bila s strani pred- stavnikov ARAO svetnikom KS predstavljena potencialna lo- kacija odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpad- kov (NSRAO). Seja sveta KS se je sprevrgla v množični zbor krajanov, saj so posamezniki, ki so bili sezna- njeni z dnevnim redom seje, o tern obvestili nekaj kraja- nov, ki so se organizirali in se skupaj udeležili seje sveta KS, ki je bila tako prekmjena. Ci- vilna iniciativa Cerklje ob Krki je tako že ob prvem javnem nastopu delovala nasilno in ni bila pripravljena niti posluša- ti mnenj predstavnikov ARAO, kakor tudi ne ostalih priso- tnih. Krajanom Cerkelj ob Krki smo tako želeli le obra- zložiti, da je lokacija v okolici Letališča Cerklje ob Krki ena izmed potencialnih lokacij za odlagališče NSRAO, ki pa bi morala biti predmet številnih raziskav, da bi sploh bila lahko potrjena kot primerna lokaci- ja za odlagališče NSRAO. Raziskave, ki jih izvaja ARAO in potekajo tri (3) leta, lahko dajo odgovor o tern, katera izmed predlaganih lokacij za odlagališče NSRAO bi bila naj- bolj primerna. Če bi omenje- ne raziskave pokazale, da je lokacija na območju občine Brežice najbolj primerna za umestitev odlagališča NSRAO, bi o sprejemu te odločitve od- ločali na referendumu vsi ob- čani občine Brežice. V prime- ru pozitivnega referendumu na območju celotne občine in zavrnitve referenduma v kra- jevni skupnosti na območju izbrane lokacije, bi ta odloči- tev krajanov v neposredni bli- žini odlagališča imela odločil- no težo. Občina Brežice ima interes, da ostane v lokalnem part- nerstvu, saj nam omenjeno partnerstvo omogoca vkljuci- tev in sodelovanje vseh obča- nov, ki želijo sodelovati in ig- rati aktivno vlogo pri iskanju primerne lokacije za umesti- tev odlagališča nizko in sred- nje radioaktivnih odpadkov. Z delovanjem naše občine v lokalnem partnerstvu imamo vsi občani možnost pridobitve potrebnih informacij, na pod- lagi katerih bo referendum- ska odločitev ob potencialno izbrani lokaciji za odlagališ- če NSRAO v naši občini tudi za nas kot občane lažje spre- jemljiva. Če bo sprejeta odlo- čitev, da naša občina izstopi iz lokalnega partnerstva, se mo- ramo zavedati, da s tern de- lamo dolgoročno škodo vsem občanom, saj bo tako v obči- no priteklo manj denarja, kar posledično vpliva tudi na sam razvoj občine. Zavedati se moramo, da je potrebno urediti odlagališ- ča in da že živimo v nepo- sredni bližini Jedrske elek- trarne Krško, v kateri so že sedaj shranjeni nizko in sred- nje radioaktivni odpadki, zato se moramo vsi skupaj zavze- ti, da bo problem z odpadki kakovostno in trajno rešen. S to zavestjo bi morali delo- vati tudi vsi v civilni iniciati- vi in okoljevarstveniki, za ka- tere je prav, da se vključijo v lokalnö partnerstvo in tako s svojimi pobudami in mne- nji sodelujejo pri odločitvah o nadaljnjem iskanju poten- cialne lokacije za odlagališ- če NSRAO. Priznati moram, da sem zelo razočaran nad početjem po- sameznih občanov naše ob- čine, saj prehitro nasedajo ljudem, ki jih želijo prepriča- ti z neresnicami, medtem ko sploh ne dovolijo, da jih ne- kdo seznani s pravimi argu- menti in resničnimi podatki. Tako se je do sedaj že več- krat pokazalo, da za delova- njem civilnih iniciativ stojijo ljudje, ki so na volitvah do- segli manjše zaupanje obča- nov in tako želijo biti politic- no bolj aktivni. Vse občane tako pozivam, da bodite bolj previdni pri podpi- sovanju različnih izjav in pet- icij, ki vam jih posredujejo posamezniki, ki tako le ma- nipulirajo z vami. Glede na zaupanje, ki ste mi ga izka- zali na volitvah, pričakujem tudi vaše zaupanje pri deja- njih Občine Brežice. Vsem ob- čanom tako tudi obljubljam, da ne bom nikoli dovolil, da bi bili občani izigrani in tako še enkrat ponavljam, da bo- ste le občani tisti, ki boste, v primeru primerne lokacije za odlagališče NSRAO v obdni Brežice, o tern odločali na re- ferendumu. Ivan Molan Župan Občine Brežice Na podtasi 30. člena Statuta Občine Brežice (Ur.l. RS, st.: 49/99 in 86/99), 10. äena Zakona o špor- tu (Ur.l. RS, St.: 22/98), Pravilnika za izbor in izvedboprogramovšporta v občini Brežice (Ur.l. RS, St.: 1/02 in 60/04) (v nadaljevanju: pravilnik), Obäna Brežice objavlja Javni razpis za izbiro programov športa, ki so v javnem interesu v letu 2007 O B Č 1 N A Brežice I. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci sport - nih programov na področju občine Brežice: športna društva, ki imajo sedež v občini Brežice, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna dru- štva s sedežem na območju občine Brežice, zavodi s področja športa, vzgoje in. izobraževanja, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge orga- nizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registri- rane za opravljanje dejavnosti na področju športa, ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavno- sti v športu ter so splošno koristne in neprofitne. II. Za sofinanciranje v letu 2007 se lahko prijavijo na- slednji programi: 1. Športna vzgoja otrok in mladine (1. točka 17. člena Pravilnika) 2. Športna rekreacija (2. točka 17. člena Pravilnika) 3. Kakovostni šport (3. točka 17. člena Pravilnika) 4. Vrhunski šport (4. točka 17. člena Pravilnika) 5. Šport invalidov (5. točka 17. člena Pravilnika) 6. Izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra v športu (6. točka 17. člena Pravilnika) 7. Športne prireditve v občini (8. točka 17. člena Pravil- nika) 8. Planinstvo in taborništvo (10. točka 17. člena Pravilni- ka) 9. Vzdrževanje športnih objektov (XII. poglavje Pravilni- ka) 10. Informatika v športu (XIII. poglavje Pravilnik) 11. Prireditev ob podelitvi športnih priznanj za leto 2007 (XIV. poglavje Pravilnika) III. Izbrani programi in akcije bodo sofinancirani v skla- du s Pravilnikom za izbor in izvedbo programov špor- ta v občini Brežice (Ur.l. RS, St.: 1/02 in 60/04), Let- nim programom športa Občine Brežice za leto 2007, z dne 1.12. 2006 (v nadaljevanju: program), ter Na- cionalnim programom športa RS (Ur.l. RS, St.: 24/00). Razpisno dokumentacijo, podrobnejše podatke, pra- vilnik in program lahko dobite na občini - Oddelek za družbene dejavnosti (tel.: 07/4991 546, e-mail: vilma.zupancic@brezice.si) oz. na internetni strani www.brezice.si, na Zavodu za šport Brežice (tel.: 07/4990 330, e-mail: zavod.sport.bzc@siol.net) ali Športni zvezi Brežice (tel.: 07/4993 470, e-mail: sportna.zveza.brezice@siol.net) IV. Zadnji dan, ko še sprejemamo prijave, je 15. janu- ar 2007 do 12. ure v sprejemni pisarni občine (soba St. 10) oz. na pošti oddane prijave morajo imeti na kuverti poštni žig z datumom: 15. 1. 2007. Prijave lahko tudi sicer oddate v sprejemni pisarni občine (soba St. 10) v času uradnih ur (vendar najpozneje do 15. 1. 2007 do 12.00 ure). V. Sredstva bodo lahko izvajalci, na podlagi sklenjenih pogodb, črpali v proračunskem letu 2007 in sicer do 30. 12. 2007. VI. Prijave, ki morajo vsebovati: potrjeno in izpolnjeno razpisno dokumentacijo, ostala dokazila, ki so zahtevana v razpisni doku- mentaciji pošljite na naslov: Občina Brežice, Ce- sta prvih borcev 18, 8250 Brežice, s pripisom »Javni razpis sport - Ne odpiraj«. Na kuverti mora biti na- veden naziv pošiljatelja. VII. Izbor bo opravljen v 60-ih dneh po preteku roka za oddajo prijav. Z izbranimi izvajalci bodo pogodbe sklenjene v 10 dneh po pravnomočnosti sklepa o iz- boru oz. v 10 dneh po sprejemu občinskega prora- čuna za leto 2007. Številka: 671-46/2006 Breiice, 14. 12. 2006 Obäna Breiice Ivan Molan, iupan, l.r. Športnikom, športnim organizaci- y * jam in športnim delavcem podeljuje \y športna priznanja za posebne dosež- ~^SfJ~ ke na pod roč ju športa, ki so pomem- ,Jyt====žS> ben prispevek za delovanje in razvoj -^ šjfenazvBza športa, kot tudi za kvaliteto življe- Brežice nja in afirmacijo športa v občini in širše ter posameznikom, dvojicam ali ekipam, ki so v preteklem letu dosegli vidnejše re- zultate v državnem ali širšem merilu, zato objavlja JAVNI POZIV ZA PODAJO PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ NA PODROČJU ŠPORTA ZA LETO 2006 Predloge za podelitev priznanj lahko posredujejo dru- štva, ki so člani Športne zveze Brežice, in sicer izključ- no po pošti najpozneje do 11. 1. 2007 na naslov: Sport- na Zveza Brežice, Milavčeva 18, Brežice, s pripisom: NE ODPIRAJ - PRIZNANJA 2006. Vse ostale podrobnosti poziva: vrsto in število priznanj, pogoje za podelitev posameznih priznanje, obvezno obliko in vsebino predlogov najdete na spletni strani www.sportna-zveza-brezice.si. Predsednik llf Stane Tomše In nasvidenje spet drugo leto! BREŽICE - Na tradicionalnem, lahko bi za poslavljajoče se 2006. leto dejali Miklavževem srečanju, so se zares mno- žično zbrali starostniki iz krajevnih skupnosti Brežice, Za- kot-Bukošek in Šentlenart, po tradiciji pa je srečanje orga nizirala Območna enota Rdečega križa Brežice. Uspešnc srečanje je organiziralo šest aktivistk ob pomoči Območ- nega združenja RK Brežice, vseh treh Društev upokojencev krajevnih skupnosti Brežice, Zakot-Bukošek in Šentlenari ter prvič tudi ob pomoči Občine Brežice. Dobro počutj« zbranim so zaželeli svetnika OS Brežice Marko Hercigo- nja in Stane Radanovič, v imenu OE RK Brežice predsedni ca Irena Kržan in OZ RK Brežice Fanika Zaniuk. Zaniuko- va je spomnila na dva velika jubileja, in sicer, da RKS letos praznuje 140 let delovanja ter na 50-letnico prostovoljne- ga, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva, ki poteka pod okriljem RKS, pa tudi, da so bile aktivistke ob iskanju sponzorjev za srečanje deležne še vedno marsikatere pi- kre in grenke pripombe na nekatere še nepozabljene minu- le dogodke v RKS. Za presenečenje »malo starejših otrok« je z obiskom poskr- bel Miklavž, ki je vsakemu za opomin podaril parklja, ki ga je bilo treba zaradi svežine in mehkobe takoj pojesti, po- sebej pa sta bila za svoji visoki letnici obdarjena še 94-let- ni Ivan Savnik iz Šentlenarta in 88-letna Brežičanka Ivan- ka Miklavžin. Prijetno nekajurno skupno bivanje je kreiral z glasbo in do- mislicami Totter - Midi Sotošek, prijazen kulturni program pa je v začetku oblikovala skupina mladih glasbenikov iz GŠ Brežice Barbara Hotko, Doroteja Matausič, Ester Najger, Darko in Robert Petan in Maja Weiss pod mentorstvom Anite Veršec. Jaz pa bi takšnega medvedka napritisk... BREŽICE - Župnišče Brežice je organiziralo prihod sv. Mi- klavža v spremstvu anaelov in Darkliev. ki so z rožlianiem veng aoKaj uspes- no vzdrževali red in poslušnost v lepo napolnjeni dvorani brežiškega Prosvet- nega doma. Majh- nim in velikim otro- kom je pričakovanje sv. Miklavža prijetno popestrila župnijska igralska skupina, ki je dala vedeti, kakš- ne želje se jim podi- jo v mislih, kaj pncakujep za celoletne ubogljivosti in kaj lahko dobijo za občasne porednosti. Kljub nekaterim strah- cem, solzicam in seveda tudi kar korajžnemu miru, je sv. Miklavž izvedel, kar je že tako vedel in obljubil:« Nasvide- nje spet drugo leto! Da bo za vse lepše, pa do takrat lepo pridni bodite!« N.J.S. El IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO Posavski obzornik - leto X, številka 25, četrtek, 14.12. 2006 0 Ajdovski jami na ministrstvu Župan Franc Bogovič se je sredi minulega meseca skupaj s sodelavci in direktorjem podjetja Kostak d.d. Bo- židarjem Resnikom ter direktorico Zavoda Vrbov Log Bernardko Zorko sestal z ministrom za okolje in pros- tor Janezom Podobnikom. Na delovnem sestanku so obravnavali aktualne okoljske in prostorske tenre. Predstavniki občine so se s predstavniki ministrstva po- govarjali o izboru lokacije za gradnjo bazena v Krškem, sanaciji neurja 2006, zaščiti vodnih virov in vodnih dovo- Ijenj, obnovljivih virih energi- je in uänkoviti rabi energije, projektu »Razvoj tehnologij za odstranjevanje plavja in usedlin pred akumulacijskimi jezovi« ter Ajdovski jami pri Nemški vasi, ki je že od leta 1884 poznana kot pomemb- no arheološko najdišče, od leta 1992 pa razglašena tudi za kultumi in zgodovinski spomenik. Dolgoletna arheo- loška izkopavanja so odkrila bogato materialno dediščino, na podlagi katere Ajdovsko jamo uvrščamo med najpo- membnejša jamska središča naše preteklosti. Po Zakonu o varstvu podzemnih jam je za vse podzemne jame pristoj- no okoljsko ministrstvo; ne gtede na turistični in kulturno zgodovinski pomen posamez- nih jam pa prednostno mesto zavzema naravna dediščina. Na ministrstvu trenutno pri- pravljajo rešitev za-upravlja- nje 25-ih jam po Sloveniji. Po- trebni dokumenti, na osnovi katerih bo podeljena koncesi- ja, ki je potrebna za upravlja- nje le-teh in bo določila tudi režim obiska, bodo po zagoto- vilih ministrstva sprejeti spo- mladi 2007. Trenutno je jama odprta samo za najavtjene obiske in pod pogoji, ki jih je določil Zavod RS za varstvo narave. Glede na to, da je leta 2004 na pod- lagi prej omenjenega zakona jama prešla v last države, je na sestanku občina nadaljeva- la tudi dogovore glede vrača- nja vloženih sredstev. Občina Krško je za uskladitvene pro- jekte, tehnično dokumentaci- jo, odkup nekaterih zemljišč, postavitev mostovža in uredi- tev elektrifikacije v jami ter postavitev opisnih tabel na- menila nekaj manj kot 8 mio slovenskih tolarjev. Pogovo- ri so zadevali še upravljanje jame in pogoje odprtosti v kulturno turistične namene. Direktorica Vrbovega Loga, pooblaščena za vodenja v Aj- dovsko jamo, je podala pred- log za ponovno preuätev omejitve pbiska jame. Obisk, ki so ga na osnovi dejstva, da jama velja za kotišče netopir- jev (v Sloveniji ogroženih juž- nih podkovnjakov) predlagali biotogi, je zelo omejen. Če bi predlagane omejitve obvelja- le, jama sploh ne bi bila pri- merna za turistične obiske, to pa bi pomenilo okrnjen razvoj okoliških krajev, ki so do sedaj v promocijo Ajdovske jame in njene dediščine vložili že vi- sok znesek. Konec novembra je bil asfaltiran tudi preosta- li del ceste med Senušami in Brezovsko goro, ki bo znat- no olajšal dostop do Ajdov- ske jame. V prihodnjem letu se bo uredila še manjkajoča prometna in turistična signa- lizacija. Podjama Cesta Brezovska qora Vabilo na praznovanje dneva samostojnosti Ob obletnici enotne odločitve slovenskega naroda • za samostojno državo Vas vljudno vabim na proslavo ob Dnevu samostojnosti, v torek, 26. decembra 2006, ob 18. uri v Kultumi dorn Krško. Kulturni program bo sooblikoval Simfonični orkester Glasbene šole Krško. Po prireditvi Vas vljudno vabim na novoletni sprejem v avlo Kulturnega doma Krško. Franc Bogovič, župan Občina Krško, Valvasorjev raziskovalni center Krško, Valvasorjeva knjižnica Krško in Krajevna skupnost mesta Krško vabijo na znanstveni kolokvij JANEZ VAJKARD BARON VALVASOR IN KRŠKO v petek, 15. decembra 2006, od 10. do 14. ure, Dvorana v parku, Krško Dejstvo, da je del življenja mesta Krško tudi Janez Vajkard baron Valvasor (1642-1693), slavni polihistor, je bilo izho- dišče že za različne dogodke. Prvič so njegovo prisotnost v mestu obeležili že leta 1894, ko so na hišo, ki jo danes tudi uradno imenujemo Valvasorjeva hiša, postavili ploščo, na ka- tero so zapisali: »V tej hiši je umrl 19. septembra 1693 Janez Bajkort Valvazor«. Na kolokviju, ki je eden izmed korakov v nadaljevanju prizadevanj za celovito obnovo Valvasorjeve- ga kompleksa v Krškem, bodo svoje raziskovalno delo pred- stavili različni strokovnjaki. V prvem detu Življenje in delo Janeza Vajkarda barona Valvasorja skozi različne oči bodo s prispevki sodelovali prof. dr. Janez Bogataj, dr. Branko Re- isp, doc. dr. Boris Golec, mag. Igor Weigl in dr. Janez Povh, v drugem delu Sledi Janeza Vajkarda barona Valvasorja v Kr- skem pa Ljudmila Šribar, Helena^ Rožman, Mateja Jankovič Čurič, Anita Radkovič in Alenka Černelič Krošelj. Svoja sta- lišča, vprašanja in pobude pa lahko vpletete v razpravo po obeh sklopih. >. V Dvorani v parku bo od 15. 12. do 18. 12. 2006 na ogled tudi razstava rokodelskih izdelkov »Rokodelsko znanje Posavja na ogled«, ki jo je pripravil Center za razvoj podeželja Posavje. Razstava bo odprta v času kolokvija, v soboto, 16. 12. 2006, od 9. do 13. ure in v ponedeljek, 18. 12. 2006, od 9. do 16. ure. Vstop je prost. Za organizacijski odbor: Alenka Černelič Krošelj Upravno sodišče zavrnilo pritožbo Jenžurjeve Mihaela Jenžur, kandidatka na listi kandidatov SDS za volit- ve v Občinski svet, je zoper odločitev Občinske volilne ko- misije vložila pritožbo na Upravno sodišče zaradi domnev- nih napak pri preštevanju preferenčnih glasov v 4. volilni enoti (Drnovo). Upravno sodišče je pritožbo na podlagi Za- kona o upravnem sporu zavrnilo. Mihaela Jenžur se je v skladu z Zakonom o lokalnih volit- vah 8.11.2006 pritožila na Občinski svet Občine Krško zo- per odločitev Občinske volilne komisije (OVK) in ugovarjala delu volilnih odborov. Ugovor v zvezi s tern lahko v skladu z 98. členom Zakona o lokalnih volitvah poda vsak kandi- dat najpozneje naslednji dan po glasovanju. Občinski svet je smatral, da se pri ugovoru lahko smiselno uporablja le omenjeni člen zakona, zaradi česar je pritožbo, ki je bila prepozno vložena, zavrnil. Jenžurjeva se je na takšno odlo- čitev pritožila na Upravno sodišče, ker je po njenem mne- nju potrebno upoštevati tudi 1. odstavek 100. člena Zakona o lokalnih volitvah, ki kandidatom omogoča vlaganje pri- tožb do začetka prve seje Občinskega sveta. Upravno so- dišče je pritožbo zavrnilo oziroma potrdilo odločitev Ob- činskega sveta. Občina Krško vabi na , 2. PROSTORSKO KONFERENCO za spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta Indu- strijska cona Žadovinek, ki bo v ponedeljek, 18. decembra, ob 12.00 uri, v sejni sobi »A« Občine Krško. Na prostorski konferenci bo predstavljen predlog spre- memb in dopolnitev zazidalnega načrta dela industrijske cone Žadovinek, ki se nanaša na načrtovanje poslovno-tr- govskega kompleksa na območju med Leskovškim potokom na severu, industrijsko cesto na vzhodu, lokalno cesto na jugu ter dovozno cesto do trgovine Tuš na zahodu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti predstavniki no- silcev urejanja prostora, krajevne skupnosti, gospodar- stva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo (povzetek za javnost) je v na vpogled na Občini Kr- ško, Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja, CKŽ 14, v času uradnih ur ter na spletni strani Občine Krško. Modernizacija cest Občina Krško je v minulih tednih zaključila z modernizacijo Elektrarniške ulice v Brestanici, kjer je obstoječi asfalt zamenjala z novim in na novo asfaltirala 500 m cestišča. Sanacija obstoječega vozišča in osnovni asfalt je urejen tudi na Kajuhovi ulici v KS Senovo. Ureditev dotrajanega in uničenega vozišča je občino Krško stala 6 mio tolarjev. Razširjena je tudi obstoječa cesta Dolenja vas - Pesje, nov asfalt je položen do občinske meje s sosednjo občino Breži- ce. Investicija je vredna 3 mio tolarjev. Moderniziran je tudi prej makedamski odsek Črneča vas - Vrbje - Vrtača v KS Kostanjevica na Krki v vrednosti 8.800.000 SIT, ki z novim asfaltom povezuje okoliške kraje. V krajevni skupnosti Rožno - Presladol, Brestanica in Seno- vo so v prvem tednu tega meseca zaključili več pomemb- nih investicij. Slovesno so odprli modernizirane odseke Pec - Dolenji Le- skovec, Gornja Bianca - Sobnik ter Presladol - Zgornja Bianca. Prvi v dolžni 1100 m povezuje KS Brestanico s KS Rožno - Presladol, druga dva pa se v dolžini 870 m in 740 m nahajata v KS Senovo. Vrednost investicije modemizira- nih odsekov Gornja Bianca - Sobnik ter Presladol - Zgornja Bianca znaša 28 mio tolarjev, za odsek Peč - Dolenji Lesko- vec pa je Občina Krško zagotovila 19 mio tolarjev. Župan Franc Bogovič imenoval podžupanjo in podžupana 7. december 2006 - Župan občine Krško Franc Bogovič je v skladu s 33.a členom Zakona o lokalni samoupravi za pomoč pri opravljanju nalog za podžupanjo imeno-' val svetnico Občinskega sveta Ano Somrak, za podžu- pana pa svetnika Občinskega sveta Cvetka Sršena. Prva bo pokrivala področje urejanja prostora, varstvo okolja in skrbela za strokovno pomoč na področju zaščite in reševanja ter za aktivno sodelovanje in usklajevanje programov s petnajstimi Krajevnimi skupfiostmi v občini Krško. Imenovana podžupanja v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funk- cijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem preneha- nju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve nove- ga župana. Prednostno področje dela podžupana Cveta Sršena bo področje gospodarstva ter sodelovanje s posameznimi ministrstvi. Župan je s svojo odločitvijo o obeh podžupanih seznanil tudi Ob- činski svet, ki je zasedal na 2. seji. Ob tern je poudaril, da bo z imenovanjem podžupanov zagotovljeno nemoteno delo in nada- Ijevanje že začetih projektov. Imenovana podžupana bosta svojo funkcijo zaenkrat opravljala nepoklicno. Posavski obzornik - teto X, številka 25, četrtek, 14.12. 2006 IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA ffl Stanje projektov na državnih cestah v občini Sevnica Župan Kristijan Jane se je na Občini Sevnica sestal z direktorjem Direkcije RS za ceste Vilijem Žavrlanom s sodelavci. Pregledali so stanje projektov na državnem cestnem omrežju na območju občine Sevnica in se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih, da bodo načrtovani projekti čimprej uresničeni. V sklopu gradnje HE Boštanj bo urejena cesta G1-5 z iz- gradnjo hodnika za pešce od brvi čez Savo do odcepa za Lukovec, urejati se bo pričela cesta skozi Sevnico, v pripra- vi je projekt izgradnje novega nadvoza čez železniško progo, podpisan bo sofinancerski spo- razum za ureditev ceste skozi Orehovo, urejati se bo pričela državna cesta skozi Krmelj, v izdelavi je projekt obnove od Šentjanža do Glina, izvedena pa bo tudi preplastitev neka- terih odsekov ceste proti Tr- žišču. Ureditve na državnih cestah bo izvajalo tudi pod- jetje Infra ob zaključkih del na HE Boštanj in ob izgradnji HE Bianca. V pripravi pa je še pro- jektna naloga za izgradnjo no- vega mostu na Logu. Dela naj bi se po načrtih pričela pred- vidoma v letu 2009. Sredstva za večino projektov so že za- gotovljena v driavnem pro- računu in v načrtu razvojnih programov, svoj delež pa bo morala zagotoviti tudi Občina Sevnica. Upamo, da bo dobro sodelovanje Direkcije in Ob- cine še naprej prinašalo iz- boljšanje stanja na državnem cestnem omrežju v občini. Občina Sevnica je že v fazi pri- prave driavnega lokacijske- ga nacrta za HE Bianca za- htevala, da se vanj vključi tudi izgradnja novega mostu na Logu. Zahtevi sicer ni bilo ugodeno, a ji je v dolgotraj- nih pogajanjih za dodatne in- frastrukturne ureditve uspe- lo, da je zahtevo po mostu na Logu Vlada RS uvrstila v Pro- gram dodatnih vlaganj in ga v mesecu septembru tudi po- trdila. Ministrstvo za promet in Občina Sevnica pa sta pod- pisali še Protokol o ureditvi medsebojnih razmerij pri iz- gradnji novega mostu preko reke Save na Logu pri Sevnici ter odseka 2D na glavni cesti od brvi na Radni do odcepa za Lukovec. Stranki protokola bo- sta pridobitvi financirali tako, da bo Ministrstvo za promet fi- nanciralo 85 % dejanske vred- nosti, Občina Sevnica pa 15 %. Sama gradnja se sestoji iz več faz, in sicer izgradnje novega mostu, izgradnje povezoval- nih cest med mostom ter glav- no cesto G1-5 in R3-679, iz- gradnjo ustreznih priključkov na obe driavni cesti, izved- bo, zaščito, prestavitev ali ob- novo komunalnih vodov in na- prav med obema cestama ter rekonstrukcijo odseka od brvi na Radni do odcepa za Luko- vec z izgradnjo pločnikov. Tretja razvojna os V Novem mestu je bila predstavitev projekta celovitega razvoja območja tretje razvojne osi. Projekt predstavlja vsebinske in prostorske celovitosti pri načrtovanju razvoja osi, za katero so še posebej pomembni vidiki gospodarstva, prometa in turizma v povezavi s kulturno krajino, naravo, kulturno dediščino, urbanega razvoja in okolja. Pomemb- ni vhodni podatki pri takšnem načrtovanju so opredelitev interesov, razvojnih potreb in priložnosti posameznih mi- nistrstev in občin ter regij. Projekt je študija celovitega prostorskega razvoja, ki bo pomagal izbrati najustreznej- šo varianto poteka bodoče cestne povezave Koroške in Bele Krajine. Predstavljeni pristop po tej študiji ne nadomešča izbora variant v postopku sprejemanja državnega lokacij- skega načrta, pač pa mu daje ustrezno strateško podlago. Ta podlaga zajema cilje, ki jih načrtovalci želijo z določe- no povezavo doseči v daljšem časovnem obdobju in ki niso zgolj prometni. Občina Sevnica si še naprej prizadeva, da bi prometna povezava, ki bo močno vlivala na nadaljnji raz- voj našega območja, potekala čim bližje mestu Sevnica. Čistilna naprava Dolnje Brezovo Na Dolnjem Brezovem je bil krajanom predstavljen projekt kanalizacije in čistilne naprave za naselje in podjetje In- plet, ki mora urediti odvajanje tehnoloških vod v skladu z mednarodnimi standard!. V teku so tudi razgovori o so- financiranju projekta s strani pristojnega ministrstva. Ker je v teku tudi izgradnja HE Bianca, se bo izgradnja čistil- ne naprave izvajala sočasno ob izgradnji akumulacijskega bazena. Partnerji v projektu, Občina Sevnica, Komunala in podjetje Inplet, se bodo zavzemali za spoštovanje rokov in pravočasno izvedbo projekta. Razgovor z občino Radeče V Sevnici so se sestali predstavniki občine Radeče in Sevnica. Župana Matjaž Han in Kristijan Jane sta predstavila delova- nje občin in se zavzela za nadaljnje medsebojno sodelovanje, pogovarjali pa so se tudi o zadevah, ki se tičejo obeh sosed- njih občin. Dogovorili so se o vsebini sporazuma o delitvi kon- cesijske dajatve za HE Boštanj, ki je določena na osnovi bruto padca reke Save in se deli v razmerju 92 % za občino Sevni- ca in 8 % za občino Radeče. Občini bosta pričeli vse potrebne postopke za prevzem mostu ob HE Vrhovo v svoje upravljanje, Obcina Sevnica pa bo ob izpolnitvi pogoja o odstopu zemljišč uredila tudi dovozno cesto iz Loke do mostu. Če bo občina Ra- deče uspela z razpisom za pridobitev sredstev za izgradnjo vodovodnega sistema Obrežje, bo občina Sevnica sofinanci- rala tudi izgradnjo vodovoda na Slap. Občini bosta v skladu z zakonodajo uredili tudi plovnost reke Save na območju aku- mulacijskega bazena hidroelektrarn. Občina Radeče pridobi- va dokumentacijo za nadaljevanje izgradnje čistilne naprave, odločili pa se bodo tudi o nadaljnjem regijskem sodelovanju s Posavjem. Občini se zavzemata tudi za projekt tretja razvoj- na os, ki naj bi potekala tako, da se bodo nanjo lahko naveza- li obe občinski središči. Takšna delovna srečanja se bodo od- vijala tudi v bodoče. Takse za komunalne odpadke Predstavniki občin Krško in Sevnica so se dogovorili o porabi taks za komunalne odpadke, za kar morajo biti izpolnjeni po- goji in izdelani primerni programi. V preteklih letih sta bila zgrajena zbirna centra, v letošnjem letu pa bo Sevnica prido- bila opremo za ekološke otoke. Občini bosta poravnali tudi fi- nančne obveznosti za projekt CEROD, zato bo potrebno za na- slednje leto pripraviti primeme programe za porabo taks v domačem okolju, v nasprotnem primeru bo z njimi razpola- gala država. Izgradnja knjižnice Potekal je usklajevalni sestanek v zvezi ureditve prostorov za knjižnico Sevnica, katere je Občina Sevnica odkupila od podjetja Real d.o.o. Novo mesto. Dokončanje del opravlja podjetje SL Inženiring. Predstavnica Občine Sevnica, direk- torica Javnega zavoda Knjižnica Sevnica in izvajalec nadzo- ra so na usklajevalnem sestanku opozorili na izvedbo glede domofona, tehničnega varovanja ter uporabo dvigala. Do- govorjeno je bilo, da se pri projektantu preveri ali so ome- njene zadeve upoštevane v projektu, sicer jih je potrebno dodatno vnesti v projekt. Predstavnica Občine Sevnica in direktorica JZ knjižnica Ida Tušar pa sta na dodatnem se- stanku usklajevali študijo prostorov in opreme ter projekt opreme in popis le-te. Konstitutivne seje svetov krajevnih skupnosti Konec meseca novembra so potekale konstitutivne seje, kjer so bili izvoljeni tudi predsedniki in podpredsedniki Sve- tov krajevnih skupnosti: predsednik Sveta KS Bianca je Bo- goslav Peklar, podpredsednik Benjamin Mirt, predsednik Sveta KS Boštanj je Marjan Kogovšek, podpredsednik Mar- tin Salamon, predsednik Sveta KS Krmelj je Dušan Močnik, podpredsednica Slavica Mirt, predsednik Sveta KS Loka je Franci Strajnar, podpredsednik Andrej Sotlar, predsednik Sveta KS Sevnica je Bojan Lipovšek, podpredsednik Dra- go Slukan, predsednik Sveta KS Studenec je Miha Metelko, podpredsednik Janoš Jane, predsednik Sveta KS Šentjanž je Ivan Orešnik, podpredsednica Petra Majcen, predsednik Sveta KS Tržišče je Janez Kukec, podpredsednik Janez Vi- rant, predsednik Sveta KS Zabukovje je Janez Podlesnik, podpredsednik pa Jože Baumkirher. Dislocirana enota DUO Impoljca Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca je na Kompolju od- prl drugo dislocirano enoto. Ob koncu meseca oktobra in v za- četku novembra se je vanjo preselilo štirinajst oskrbovancev. Družinska oblika bivanja v stanovanjski hiši jim ponuja večje možnosti za obnavljanje in razvijanje samostojnosti in neodvis- nosti. Stanovalci sami prevzemajo odgovornosti za lasten način življenja, organizirana pa je stalna podpora s strani zdravstveno negovalne službe. Strokovno podporo zagotavlja mobilna služ- ba. Selitev v novo okolje je stanovalcem odprla nove možnosti na njihovi življenjski poti, poleg vsakdanjih opravil pa jim osta- ne čas tudi za opravljanje interesnih dejavnosti. Miklavžev koncert na Lukovcu LUKOVEC - Na Lukovcu, v novozgrajenem kulturno-mladin- skem domu, je v petek, 8. decembra, potekal Miklavžev kon- cert. Na njem so dodobra ogreli dlani nastopajoči: Tanja Ža- gar, ansambel Makadam, Majda Petan, Cili Patrol in kvintet Don. S skladbami, zaigranimi na harmoniko, so se predstavilt Mladi Lukovca. Z zanimivimi čarovniškimi triki je navdušil ča- rovnik Bojan, ki se je čaranja učil celo na Kitajskem. S svojim prihodom je otroke razveselil še dobri stari Miklavž, ki tokrat ni prišel v spremstvu hudih in črnogledih parkeljnov, saj je iz- vedel, da na Lukovec pridejo samo pridni otroci.. Smilja Radi Spoštovane občanke, I spoštovani občani! Staro leto živi od spominov, novo leto od pričakovanj. Naj bo radodarno z zdravjem, veseljem in delovnimi uspehi. Vesel božič in srečno novo leto! Kristijan Jane, župan Občine Sevnica s sodelavci Dan odprtih vrat na Srednji šoli Sevnica SEVNICA - Na Srednji soli Sevnica so v četrtek, 7. decembra, pripravili dan odprtih vrat, ki je priva- bil veliko radovednih obiskovalcev. S posameznimi izobraževalnimi programi: mizar, frizer in turistič- ni tehnik so se v obliki delavnic, predavanj, frizer- skih storitev in vrste drugih zanimivih aktivnosti predstavili dijaki, dijakinje in učitelji SŠ Sevnica ter vzgojitelji, gojenci in gojenke dijaškega doma, ki deluje v okviru sole. Srednja sola Sevnica je sola z dolgoletno tradicijo. Nje- ni začetki segajo v leto 1882, ko je nemsko'drustvo Deutsc- her Schulverrein na današnji Savski cesti zgradilo šolsko po- slopje za zasebno šolanje otrok staršev z nemškim poreklom. Leta 1918 je objekt postal ljudska last in ime sole - »Sav- ska sola« se je ohranilo do da- našnjih dni. Leta 1946 so šolsko poslopje zaradi porušenega južnega dela v času druge sve- tovne vojne obnovili in v njem nato organizirali večerne te- čaje srednje ekonomske sole. Razvoj lesne industrije v Sevni- ci je v šolskem letu 1963/1964 botroval odprtju Poklicne sole lesarske stroke. V letu 1974 pride do prve večje spremem- be v izobraževanju: preusme- ritev z lesarske stroke v tek- stilno. Poklicna sola lesarske stroke se preimenuje v Sred- njo tekstilno šolo Sevnica. Dru- go večjo spremembo sola doži- vi leta 1997, ko se z vpeljavo izobraževalnega programa fri- zer preimenuje v Srednjo solo Sevnica. V šolskem letu 2003/ 2004 je z novim izobraževalnim programom turistični tehnik sola veliko pridobila na podro- čju srednjega strokovnega iz- obraževanja, saj ga dotlej še ni imela. Srednja sola Sevnica se je povezala s Srednjo solo Kr- ško v šolskem letu 2005/2006 v Šolski center Krško-Sevnica, kar naj bi ji omogočilo nadalj- nji obstoj v kraju. Mimogrede - SŠ Sevnica je edina srednja sola v sevniški občini! V Breži- cah in v Krškem so razvoj sred- njega šolstva nadgradili že s fa- kulteto. V Sevnici se dolgoletna ravnateljica SŠ Sevnica Alen- ka Žuraj že vrsto let bori za obstoj sole, za ohranitev dija- škega doma, ki deluje v okvi- ru sole, in posledično tudi za ohranitev delovnih mest zapo- slenih. SŠ Sevnica je omogočila številnim šolajočim se genera- cijam uspešno nadaljevanje šo- lanja. Mnogi so zaključili celo fakulteto, a se še vedno radi vračajo na solo, ki jim je dala možnost za osebnostno rast in razvoj. Lansko šolsko leto je na soli opravljala obvezno pripra- vništvo bivša dijakinja Martina Podlesnik, ki bo postala profe- sorica matematike (za ta pred- met jo je navdušila takratna učiteljica matematike Martina Sladič). Ravnateljica SŠ Sevni- ca si je s svojim dolgoletnim kvalitetnim strokovno-pedago- škim vodenjem pridobila naj- višje prfznanje Društva ravna- teljev - naziv Primus. Naj še omenim včasih zelo dobro pri- pravljeno in množično obiska- no prireditev Pomlad je ču- dež, ki je potekala v mesecu maju v atriju sevniškega gra- du. Na njej se je prvič pred- stavila in sprehodita po mod- ni pisti letošnja Miss Universe Nataša Pinoza, ki jo na solo in učitelje vežejo posebni spo- mini. Na SŠ Sevnica so ponosni na svoje bivše in sedanje dija- ke in dijakinje, ki se izobražu- jejo v izobraževalnih progra- mih mizar, turistični tehnik in frizes Med njimi je zagotovo tudi Špela Stergar, ki obisku- je 3. letnik programa turistični tehnik. Špela je v zaključku le- tošnjega leta pripravila razsta- vo svoji slik in fotografij v MC Krško. Pri pridobivanju samo- zavesti za izražanje na likov- nem področju je veliko podpo- ro doživela prav na SŠ Sevnica, kjer je njeno zanimivo likovno snovanje ena izmed prvih opa- zila knjižničarka in učiteljica Majda Kočevar. Le-ta je Špeli- ne risbe poslala na literarni na- tečaj Evropa v soli. Nagrada je bila doseženo drugo mesto in čudovito potovanje. Na enkrat- no potovanje okoli sveta pa sta vse, ki so se udeležili odprtega dneva na srednji soli, popeljala Kristina in Uroš Ravbar. V uri in pol trajajočem dokumentar- nem filmu smo »prepotovali« in spoznali vse dežele sveta. In kaj je pokazala anketa, ki so jo izvedli člani novinarske delav- nice? Mnogi si želijo še več dni pouka na takšen način - v obli- ki ustvarjalnih delavnic. Na soli naj bi se izvajal še kakšen nov izobraževalni program, kot je: lesarski tehnik, šivilja, mod- ni kreator, gostinski tehnik, zdravstveni tehnik, cvetličar, tatu artist.. Izražena je bila tudi želja po gimnaziji. Smilja Radi B OBVESTILA Posavski obzornik • leto X, številka 25, četrtek, 14.12. 2006 Javni razpisi Občine Krško in Občine Kostanjevica na Krki za družbene dejavnosti Občina Krško objavlja javne razpise za sofinanciranje programov na področjih socialnega in zdravstvenega varstva, kulture, tehnične kulture in športa ter za sofinanciranje programov za otroke in mladino. Občina Kr- ško izvaja postopek javnega razpisa tudi za 1. 1. 2007 novoustanovljeno Občino Kostanjevica na Krki. Javni razpis za sofinanciranje programov na področjih socialnega in zdravstvenega varstva, ki jih bosta v letu 2007 sofinancirali Občina Krško in Občina Kostanjevica na Krki Predmet javnega razpisa so: programi nevladnih ali nepri- dobitnih in/ali neprofitnih organizacij ter zavodov, ki de- lujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva. Orientacijska vrednost razpisa za obe področji za leto 2007 je 22.200.000,00 SIT, in sicer za področje socialnega varstva (A) 14.000.000,00 SIT in za področje zdravstvene- ga varstva (B) 8.200.000,00 SIT. Prijave morajo prispeti najpozneje do 15.01.2007 do 12. ure na naslov Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško. Posamezna prijava na javni razpis mora biti izdelana iz- ključno na razpisnem obrazcu razpisne dokumentacije na- ročnika. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti in označene z »Ne odpiraj - ponudbe na razpis« s pripisom »za podro- čje A« oziroma »za področje B, odvisno od tega za kate- ro razpisno področje ponudnik oddaja ponudbo in ločeno za obe občini. Dodatne informacije posreduje Milan Masnec, tel. 07/ 4981203, e-mail: milan.masnec@krsko.si v času uradnih dni od 8.00 do 10.00 ure. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani v času uradnih ur dvignejo na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Krško, dosegljiva pa je tudi na spletni strani občine Krško www.krsko.si. Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov na področju kulture, ki jih bosta v letu 2007 sofinancirali Občina Krško in Občina Kostanjevica na Krki Predmet javnega razpisa so programi in projekti na po- dročju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posre- dovanja in varovanja kultumih dobrin na področju knjiž- no-založniške, knjižničarske, glasbene, plesne, gledališke in lutkovne, literarne, likovne in fotografske, filmske in video dejavnosti ter varstva kultume dediščine. Na javni razpis se lahko prijavijo zavodi, ki delujejo na področju kulture v občini Krško in v obdni Kostanjevica na Krki in 2KD Krško, društva, ki imajo sedež v občini Krško oziroma v občini Kostanjevica na Krki, posamezniki, ki imajo sta- tus samostojnega ustvarjalca na področju kulture s stal- nim prebivališčem v občini Krško oziroma v obdni Kosta- njevica na Krki, lastniki premične ali nepremične kultume dediščine, ki ima status spomenika ali je vpisana v zbirni register dediščine. Orientacijska vrednost razpisa za leto 2007 znaša 28.445.000,00 SIT, realna vrednost pa bo do- ločena po sprejetju proračuna za leto 2007. Prijave mo- rajo prispeti najpozneje do 22. januarja 2007 do 12. ure na naslov: Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Kr- ško. Odpiranje prijav je javno, in sicer 24. januarja 2007 ob 9. uri v sejni sobi »D« na obdni Krško. Posamezna pri- java na javni razpis mora biti izdelana izključno na razpis- nem obrazcu iz razpisne dokumentacije naročnika (Ob- čine Krško). Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Ne odpiraj - prijava na razpis za kultume progra- me in projekte 2007«. Na hrbtni strani mora biti' naveden naslov prijavitelja. Razpisna dokumentacija je doseglji- va na spletni strani obdne Krško www.krsko.si ali jo za- interesirani lahko dvignejo v času uradnih ur na Oddelku za družbene dejavnosti Obdne Krško, CKŽ 14, 8270 Krško. Dodatne informacije posreduje Alenka Černelič Krošelj, tel. 07/4981284, e-mail: alenka.cernelic-kroseli@krsko.si v času uradnih dni od 8.00 do 10.00 ure, za ljubiteljske kulturne dejavnosti pa Sonja Levičar, tel.07/4881650, e- mail: oi.krsko@jskd.si . Javni razpis za sofinanciranje programov s področja tehnične kulture, ki jih bosta v letu 2007 sofinancirali Občina Krško in Občina Kostanjevica na Krki Predmet javnega razpisa so programi s področja tehnič- ne kulture, in sicer na področjih radioamaterstva, jamar- stva, modelarstva, potapljanja z avtonomno potapljaško opremo in astronomije. Na javni razpis se lahko prijavijo društva, klubi in njihove zveze, ki so registrirani za oprav- Ijanje dejavnosti s področja tehnične kulture in imajo se- dež v obdni Krško oziroma v obdni Kostanjevica na Krki. Orientacijska vrednost razpisa za leto 2007 je 3.700.000,00 SIT, realna vrednost pa bo določena po sprejetju proraču- na za leto 2007. Prijave morajo prispeti najpozneje do 15. januarja 2007 do 12. ure na naslov: Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško. Odpiranje prijav je javno, in sicer 16. januarja 2007 ob 13. uri v sejni sobi »D« na občini Krško. Posamezna prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na prijavnem obrazcu razpisne dokumentacije naročnika (Obdne Krško). Nepravočas- no oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti in označe- ne z »Ne odpiraj - prijava na razpis za tehnično kulturo 2006«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prija- vitelja. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na splet- ni strani obdne Krško www.krsko.si ali jo zainteresirani lahko dvignejo v času uradnih dni na Oddelku za druž- bene dejavnosti Obdne Krško, CKŽ 14, 8270 Krško. Dodatne informacije posreduje Alenka Čemelič Kro- šelj, tel. 07/4981284, e-mail: alenka.cemelic-krose- H@krsko.si v času uradnih dni od 8.00 do 10.00 ure. Javni razpis za sofinanciranje programov športa v občini Krško in Kostanjevica na Krki Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov s področja športa v obdni Krško in Obdni Kostanjevica na Krki za leto 2007. Orientacijska vrednost razpisa za leto 2007 je 66.000.000,00 SIT. Na razpis se lahko prijavijo športna društva in klubi, zveze športnih društev, ki jih ustano- vijo športna društva s sedežem v obdni Krško ali obd- ni Kostanjevica na Krki, zavodi s področja športa, vzgo- je in izobraževanja in zavodi, zasebniki ter podjetja, ki so registrirani za izvajanje športne dejavnosti. Prija- vitelji morajo prijavo poslati s priporočeno pošiljko po pošti ali dodati osebno na naslov Občina Krško, CKŽ 14, 8270 Krško, najpozneje do 15. januarja 2007. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti in označene z "Ne odpiraj - prijava na javni razpis - sport 2007". Na hrb- tni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. Prijava mora biti izdelana izključno na prijavnem obrazcu raz- pisne dokumentacije naročnika (Občina Krško). Priložen mora biti natančen opis prijavljenih programov z vsemi zahtevanimi podatki. Prijavitelji, ki se prvič prijavlja- jo na razpis, pošljejo tudi fotokopijo odločbe ali skle- pa o registraciji (od Upravne enote). Namesto odloč- be oziroma sklepa se lahko predloži odločba o statusu društva, ki deluje v javnem interesu na področju špor- ta. Enotne obrazce za prijavo in ostalo razpisno doku- mentacijo dobijo prijavitelji na naslovu: Obdna Krško, Oddelek za družbene dejavnosti, CKŽ 14, v sobi St. 203 g. Zdravko Pilipovič, tel. 07/4981229, e-mail: zdrav- ko.pilipovic@krsko.si, vsak delavnik med 08. in 10. uro ali na spletni strani obdne Krško www.krsko.si. Javni razpis za sofinanciranje programov za otroke in mladino, ki jih bosta v letu 2007 sofinancirali Občina Krško in Občina Kostanjevica na Krki Predmet javnega razpisa so programi za otroke in mla- dino v obdni Krško in v obdni Kostanjevica na Krki v letu 2007, razen programov s področja športa, zdrav- stva in sociale. Na javni razpis se lahko prijavijo dru- štva, klubi in njihove zveze ter ostale nevladne orga- nizacije, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti s področja dela z mladimi in imajo sedež v obdni Kr- ško oziroma v obdni Kostanjevica na Krki. Orientacij- ska vrednost razpisa za področje dela z mladimi za leto 2007 je 8.000.000,00 SIT, realna vrednost pa bo določe- na po sprejetju proračuna za leto 2007. Prijave mora- jo prispeti najpozneje do 22. januarja 2007 do 12. ure na naslov: Obdna Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško. Odpiranje prijav je javno, in sicer 16. januar- ja 2007 ob 14. uri v sejni sobi »D« na obdni Krško. Po- samezna prijava na javni razpis mora biti izdelana iz- ključno na razpisnih obrazcih razpisne dokumentacije naročnika (Obdne Krško). Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. Prijave morajo biti poslane v zaprti kuverti in označene z »Ne odpiraj - prijava na javni razpis za sofinanciranje programov za otroke in mladino 2007«. Na hrbtni strani mora biti naveden na- slov prijavitelja. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Obdne Krško www.krsko.si ali jo zain- teresirani lahko dvignejo v času uradnih dni na Oddel- ku za družbene dejavnosti Obdne Krško, CKŽ 14, 8270 Krško. Dodatne informacije posreduje Alenka Čemelič Krošelj, tel. 07/4981284, e-mail: alenka.cemelic-kro- seH@krsko.si v času uradnih dni od 8.00 do 10.00 ure. PIHALNIORKESTER VIDEM KRŠKO Vas vabi na LETNI KONCERT v soboto, 16. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu Krško, ki je ob tej priložnosti posvečen tudi v ZAHVALO Kulturnemu domu Krško za 29-letno gostovanje v njihovih prostorih. MPoBRODEENI