.v - ‘	, j
-
.

■ .. ‘
■ •iv '
......	'".S-	M

Vpišite se v I. letnik višie gumarske šole
® Priprave za visokošolski ® študij v gumarski smeri S tehniške visoke šole ss že ® tako daleč, da lahko danes ® zapišemo naslednje. Gumar-• ski izobraževalni center or-® ganizira skupno z višjo teh-0 niško šolo v Mariboru po-® seben gumarski oddelek v 0 Kranju. Ker se bodo pre-0 davanja pričela 10. februar-0 ja 1964, je možen vpis do 0 vključno 20. oktobra. Po tri-0 letnem šolanju bodo diplo-0 manti prejeli diplome s 0 strokovnim nazivom inženir 0 gumarstva. Pouk bo večino-0 ma v popoldanskem času.
O nadaljnjih možnostih strokovnega izobraževanja kadrov v podjetju je razpravljala na junijskem zasedanju skupščina kolektiva. Organizacijo gumarskega oddelka je poverila gumarskemu izobraževalnemu centru. Prvi bo nudil novemu oddelku prostore, učne pripomočke, predavanja, vaje ter izvedbo izpitov, organizacijske in pedagoške posle pa bo vodi-(Dal je na naslednji str.)
Skunščina kolektiva sprejela politiko o stanovanjski gradnji
® Zadnje zasedanje skupščine ® kolektiva, ki je bilo v ponede-0 Ijek, 7. oktobra, je potekalo v ® znamenju razprave o nadalj-® njem reševanju stanovanjske ® problematike v podjetju. Ka-® drovske službe so pripravile 0 temeljito analizo s tega po-0 dročja in predlagale najvišje-0 mu organu upravljanja dolo-® čene spremembe v politiki na-0 daljnje stanovanjske gradnje 0 in razdeljevanja stanovanj.
Do leta 1958 je podjetje zgradilo razmeroma malo stanovanj — le 17 družinskih in 11 samskih. Od leta 1958 do konca letošnjega leta pa je in še bo razdelilo 144 družinskih ter 24 samskih stanovanj. Poleg tega je zagotovilo 152 ležišč za mlade delavce z dograditvijo mladinskega doma. To ni malo, žal pa tudi dovolj ni. Čeprav smo vložili v stanovanja 290 milijonov in občinski stanovanjski sklad 160 milijonov in čeprav je sedaj rešenih stanovanjskih težav že 450 članov kolektiva ter vsi naši borci,
Pogled na veliko halo za tehnično blago v obratu II na Gašteju
Ali veš kaj je poslovna tajnost in kaj pravi o tem zakon?
0 BORUT ŽNUDERL — KADROVSKE SLUŽBE 0 Pojem poslovne tajnosti se v vsakdanjem govoru često pojavlja. Navadno pomeni nekaj nedoločenega, skoraj malo skrivnostnega, saj le malokdaj vemo, kaj sploh obsega in kaj vse te lahko »zgrabi za vrat«, češ, da si kršil poslovno tajnost. Baje so nekje celo obdolžili in kaznovali zaradi izdajanja poslovne tajnosti člana kolektiva, ki je odpuščenemu delavcu povedal, da je bil odpuščen nekazonito in da se lahko zaradi tega na tak in tak način pritoži.
Tudi v času, ko pripravljamo po delovnih organizacijah statute, često govorimo o poslovni tajnosti. Kaže, da bi ta pojem nekateri radi uporabili kot ščit, za katerega bi lahko skrili svoje napake. Ne pojmujejo ga kot izjemo od splošnega ustavnega načela o zagotovitvi javnosti in informiranosti, izjemo, katere namen je le in izključno zaščita javnih interesov pred širšim publiciranjem.
Konec preteklega leta je izšel zakon, ki pojem poslovne tajnosti nekoliko konkretneje, določneje razčlenjuje. Družbena skupnost varuje poslovno tajnost na dva načina, če kdo zbira ali sporoča komu drugemu podatke, ki so z zakonom proglašeni kot poslovna tajnost, je kaznovan po določbah kazenskega zakonika.
Gospodarske organizacije imajo pravico, da s posebnim pravilnikom same predvidijo, katerih podatkov se ne sme dajati, in da kaznujejo kršivce disciplinsko. Če povzroči neupravičeno dajanje podatkov take vrste veliko škodo, odgovarja kršivec tudi pred sodiščem za storjeno kaznivo dejanje.
Nekatere gospodarske organizacije pa celo morajo določiti, katere listine in podatki so poslov-
potrebe po nadaljnji stanovanjski gradnji naraščajo. Zato je razumljivo, da je skupščina sklenila, naj bi se v bodoče okvirno zgradilo za naše potrebe okrog 40 družinskih ter 10 samskih stanovanj letno.
Stvar bi bila docela rešena, če bi imeli za tako gradnjo dovolj sredstev. Ker smo v pospešeni rekonstrukciji, do konca leta 1976 (Dalje na naslednji str.)
0 ukrepih za uvedbo skraiša-nega delovnega časa se bomo morali temeljito pogovoriti vsi!
0 DUŠAN REBOLJ — KADROVSKE SLUŽBE 0 Smo sredi priprav ® za uvedbo skrajšanega, 42 urnega delovnega tedna. Skupine stro-0 kovnih sodelavcev analizirajo dosedanjo organizacijo dela v pod-0 jetju, iščejo najrazličnejše možnosti za boljše izkoriščanje ® razpoložljivih strojnih in delovnih zmogljivosti, za boljše izkori-0 ščanje materiala in si prizadevajo odkriti vse tiste vzroke, zaradi 0 katerih so naši gospodarski uspehi manjši kot bi sicer lahko bili. ® Vse to je prav, kajti brez temeljite analize sedanjih razmer v ® podjetju ne bo mogoče ne predlagati izboljšan način poslovanja 0 ter dela in ne doseči glavnega pogoja za uvedbo 42 urnega delov-0 nika — nespremenjena — ali celo večja proizvodnja ter enaki ali ® celo večji osebni dohodki! Pri vsem povedanem pa ne sinemo 0 prezreti enega sila pomembnih dejstev, če v prizadevanjih za pove-0 Čanje storilnosti, izboljšanje gospodarnosti in iskanje najprimer-® nejših ukrepov in rešitev, ki to pogojujejo, ne bo sodeloval 0 sleherni član kolektiva, potem bo naš trud zaman. Tega se mora-0 mo zavedati in se temu primerno tudi pripraviti.
Komisija za pripravo ukrepov, katerih uresničitev bo pogoj za uvedbo 42-urnega delovnika, dela s polno paro. Že uvajamo nov sistem planiranja proizvodnje, reorganiziramo posamezne tehnične službe in iščemo skrite notranje rezerve. Zaradi nepoučenosti nekateri sodelavci nekam nejevoljno gledajo na vse to. Sliši se celo, da nekateri niso za uvedbo skrajšanega delovnega časa. Pravijo nam-(Dalje na naslednji str.)
na tajnost. Zakon določa in narekuje to dolžnost med drugim tudi za podjetja, ki lahko opravljajo zunanjetrgovinske posle, in za podjetja, ki delajo za potrebe Jugoslovanske ljudske armade.
Dolžnost, da se obseg poslovne tajnosti vnaprej določi, kaže, da zakonodajavec ni hotel biti pre-(Dalje na naslednji str.)
Naš kolektiv prispeval za Skopje 18 milijonov din
Skupščina kolektiva je sklenila na zadnjem zasedanju, da prispeva naše podjetje iz sklada skupne porabe 10 milijonov dinarjev posojila za obnovo in izgradnjo v potresu porušenega Skopja. Ker je do 5. oktobra vpisalo okrog 1230 članov kolektiva več kot 7,5 milijona dinarjev posojila in ker pričakujemo, da tudi preostalih 150 članov kolektiva vpiše do 15. oktobra primeren znesek, lahko že danes trdimo, da bo prispevek našega podjetja porušenemu Skopju presegel 18 milijonov dinarjev!
Mladina je položila obračun svojega dela
Preteklo nedeljo je bila v dvorani delavskega doma v Kranju konferenca tovarniške organizacije ZMJ. Blizu sto zbranih mladincev našega podjetja in povabljenih gostov je živahno razpravljalo o poročilu organizacije, o referatu predsednika Miodraga Milivojevi-ču in o pripombah številnih govornikov.
Konferenca je analizirala delo mladinske organizacije v minulem obdobju in sprejela ukrepe za svoje nadaljnje delo. Čeprav se konference niso udeležili nekateri člani, ki so bili predlagani v posamezne organe konference, je bilo vendarle očitno, da dela v naši mladinski organizaciji večina mladih delavcev.
Po uvodnem referatu predsednika mladinske organizacije se je razvila živahna razprava. Poleg mladincev so v njej sodelovali tudi člani tovarniškega komiteja ZKS, centralnega komiteja Z, M S in zastopnik glavnega direktorja. Govorili so o vlogi mladih delavcev v ekonomskih enotah, o delu mladinskih aktivov, o nadaljevanju akcije za dvig produktivnosti, (Dalje' na naslednji str.)
Za razumevanje najlepša hvala
Od združenja borcev NOV občine Kranj smo prejeli naslednje zahvalo:
Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« Kranj
Vašemu kolektivu in upravnim organom se najlepše zahvaljujemo za razumevanje in velijco materialno pomoč, ki ste nam jo dali ob priliki priprav za proslavo dvajsete obletnice formiranja gorenjskih in primorskih partizanskih brigad v Cerknem. Brez tako Širokega razumevanja vašega kolektiva in naših ljudi sploh ne bi bilo mogoče postaviti dostojen spomenik tisoč padlim borcem na področju Cerknega ter jim urediti skupno grobnico, obenem pa izvesti proslavo v spomin na tisti čas, ki je najodločilneje vplival na zmago narodno - osvobodilne borbe ter socialistične revolucije na Gorenjskem in Primorskem.
Še enkrat za razumevanje najlepša hvala!
Za združenje borcev NOV
predsednik
Vinko Kepic
Veliko srečanje gorenjskih in primorskih partizanov v Cerknem
Cerkno, kraj herojev, kakor ga imenujemo sedaj, je bilo v dneh od 6. do 8. septembra prizorišče številnih slavnostnih prireditev v okvirih srečanja gorenjskih in primorskih partizanov. Osrednji del prireditev je bilo odkritje skupne grobnice 996 padlim borcem in žrtvam fašizma v okolici Cerk n a ter veliko zborovanje vseh večjih partizanskih enot XXX. in XXXI. divizije, ki so se bojevale med na-rodno-os vobod i 1 ni m bojem zlasti na področju Cerknega. Čeprav je na dan osrednjih prireditev vseskozi deževalo, se je zbralo v tem zgodovinskem kraju več kol 20 tisoč nekdanjih borcev, aktivistov in drugih obiskovavcev. Svečanosti se je udeležila tudi skupina nekdanjih borcev iz našega podjetja.
skupne grobnice in spomenika padlim borcem. Nekdanji komandant Prešernove brigade Dušan Švara-Dule je orisal v svojem govoru lik padlih borcev in herojev kot svetinjo novega rodu. Po žalni svečanosti pa so sledila tisočera srečanja (Dalje na naslednji str.)
Okrog devet tisoč borcev in aktivistov je prisostvovalo v soboto, 7. septembra ob grobišču otvoritvi
Pogled na množico partizanskih enot in ostalih udeležen-cev velike proslave v Cerk-▼ nem
O ukrepih za uvedbo skrajšanega delovnega časa se bomo morali temeljito pogovoriti vsil
(Nadaljevanje s 1. str.)	ničite v te želje. V nekaterih eko-
reč, da bodo predvideni ukrepi nomskih enotah so se o tem že prizadeli neposrednega ■ proizva- menili. V valjarni II so si na prijaven pri stroju, ki bo morai mer sodelavci čisto odkrito pri-bolj garati in se truditi. Res, če znali, da bodo morali prelomiti bodo ukrepi, ki naj pomagajo pri s sedanjim načinom dela. V bodo-uvedbi 42-urnega delovnega tedna, če stroji hiti minuto ne bodo res takšni, da bodo tako prizade- smeli biti več neizkoriščeni. Prav j ali delovnega človeka, potem gotovo bodo sledile temu zgledu smo zgrešili cejo akcijo že v tudi druge enote ter strokovne osnovi.	službe. Ni treba čakati, da bo
Iz dneva v dan namreč ugotav- sklicaI sestanek sindikalni _ pod-Ijamo da svojega delovnega časa odbor ali kdo drug! Na prvi seji ne izkoriščamo umno. Strokov- se morda Pogovorite o organiza-njaki so ugotovili, da v jugoslo- ciii proizvodnje, o tem, zakaj so vanskih industrijskih podjetjih posamezni stroji in naprave med povprečno izkoriščamo za delo menjavanjem ^izmen in pred od-borih šest namesto osem delov- rnori neizkoriščeni, zakaj je kva-nih ur dnevno! Zato tudi ni nič litet.a določenih izdelkov pod nor-neuresničljivega, če si postavimo niativom, zakaj nekateri sodeiav-za cilj pri prehodu na 42-urni de- ci Predčasno zapuščajo delovna lovni teden, da moramo pet dni mesta itd. Vendar naj seja ne bo v tednu zares delati ves razpolož- priložnost za obrekovanje, za na-Ijivi delovni čas (razen v času, ki tolcevanje in za soore! Pogovorite je z zakonom določen za odmor) se odkrito, iz oci ' j3-1, ter Pn" ter narediti toliko, kplikor smo znaite vsakomur tudi tisto, kar naredili v enem tednu doslej. ie dobrega, pozitivnega naredil.
Potem, ne bo težav in problemov, Podobno izhodišče smo si po- ko bo treba sprejete sklepe ures-stavili tudi v našem podjetju, ničevati. Dovolj bo enotnosti in Spočetka smo dokaj laično, ne- skladnosti, dovolj prilik za uspeh, preudarno govorili, da bomo že s in ko se bodo pokazali tudi prvi 1. oktobrom uvedli skrajšan de- plodovi vaših skupnih prizadelo vni čas. Kmalu potem, ko smo vanj, ne molčite. Opozorite nanje se lotili temeljitih analiz sedanje- ves kolektiv in povejte nam vsem, ga stanja v podjetju, pa smo ugo- zakaj jin kako ste uspeli! lovili vrsto vzrokov, zaradi katerih kar tako, nepripravljeni svojega prvotnega namena nismo mogli uresničiti. Zato smo se odločili, da bomo imeli prvič prosto soboto takrat, ko bomo v tistem tednu do sobote naredili toliko, kolikor predvideva proizvodni plan za ves teden. Odločitev izgleda na prvi pogled preprosta, to je res. Kdaj pa bomo ta pogoj dosegli, to z a v i s i samo od nas! če bodo v strokovnih službah kmalu uspeli pripraviti vse potrebno za organiziranejše delo v proizvodnji, če nam ne bo primanjkovalo surovin in raznega materiala ter sposobnih kadrov.
So gasilske vaje s kolektivom zares uspele ?
Kakor vsako leto tako so tudi udeležilo iz posameznih ekonom-letos naši prostovoljni gasivci or- skih enot naslednje število članov ganizirali v tednu požarne varno- kolektiva vaj z ročnimi gasilnimi sti gasilske vaje. Namen teh je aparati: pnevmatikama I 38, ro-seznaniti celoten kolektiv z upo- tacijske preše 4, prevleke valjev rabo sredstev za gašenje, z vzdr- 14, električna delavnica I 5, me-ževanjem gasilskega orodja ter hanična delavnica I 28, KTB 5, udeležencem pokazati organizira- kurilnica 3, skladišča, vratarji, va-nost gasilskih akcij.	Ijarna I in priprava dela 1, pre-
Vodstvo prostovoljnega gasil- mazovalnica II 8, električna delavskega voda je demonstrativne va- niča II 6, mehanična delavnica II je za gašenje z ročnimi aparati 34 in valjarna II 43. zelo skrbno pripravilo. Žal, se ko- Prostovoljni gasivci pa so orga-lektiv vabilu ni odzval v zadost- nizirali tudi mokre vaje. Posku-nem številu. Mar pri nas sploh ni sili so se, v kakšnem času lahko možnosti, da pride do požara? Ali spravijo vodo po ceveh iz Kokre, smo že pozabili na katastrofo, ki če verjamete ali ne, samo osem nas je doletela marca letos in nam minut je minilo od trenutka, ko prizadejala veliko škodo: Verja- so pohiteli iz orodjarne proti Ko-mem, da boste odgovorili: »Ne, krinemu koritu, in že je prišume-nismo pozabili!« Toda zakaj je la po ceveh voda do pnevmati-
_ ,_____ biIa potem udeležba pri suhih karne in ostalih oddelkov. Sploh
lev 20-letmce kočevskega zbo- vaiah skoraj nezadovoljiva?	lahko rečem, da moramo biti ža-
ra se je med drugim udeležil Smo morda že vsi dobro sezna- dovolj ni z delom naših gasivcev, tudi Ivan Leskovec. Za pri- njeni z uporabo ročnih gasilnih saj so vseskozi delavni in v stalni hodnjo številko nam je ob- naprav? V to bi si upal dvomiti, pripravljenosti. In še to! V oro-1 j ubil prispevek o vtisih s te Če bi nekega dne preizkusili vse djamah obeh obratov imajo tak mogočne politične manifesta- zaposlene, če znajo rokovati z red, ki bi lahko bil kot vzor po-tije	njimi, kaj mislite, kolik del bi jih sameznim proizvodnim ekonom-
Minulega slavja v počasti-
A Po uspelih gasilskih vajah v minulem tednu požarne varnosti so ” se najvnetejši člani prostovoljnega gasilskega voda takole fotografirali za naš list.
Prijavite se za abonma Prešernovega gledališča v Kranju
Ali veš kaj je poslovna tajnost in kal pravi o tem zakon ?
(Nadaljevanje s 1. str.) je treba določiti vnaprej in čim več širok ne pri določanju podje- bol3 jasno z ustreznim pravilni-tij in ne pri določanju podatkov, kom ab samim statutom, ki pomenijo poslovno tajnost. °b vsem tem je razumljivo, da Preširoko pojmovanje poslovne bi še zlasti objavljanje določenih tajnosti bi namreč oviralo hitro podatkov v našem listu ali z dru-in uspešno poslovanje gospodar- ti Ulji oblikami oziroma sredstvi skih in drugih organizacij. Tudi obveščanja pomenilo v primeru sveti občinskih ljudskih odborov izdajanja poslovnih podatkov, ki morajo paziti, da ni preveč široko pomenijo poslovno tajnost, še po-določanje podatkov, ki so poslov- sebno hudo kršitev dolžnosti njena tajnost, seveda pa morajo pa- a*i bi s tem škodil samo prizade-ziti, da so zajeti vsi podatki, ki temu podjetju ali pa našemu go-upravičeno pomenijo poslovno spodarstvu kot celoti! Kršitev tajnost.	dolžnosti čuvanja poslovne tajno-
Poslovno tajnost moramo čuva- sti pomeni zato težjo kršitev deti vsi, ki smo zaposleni v pod- l°vne discipline. « jetju, ne glede na to, na kakšen Pri vsem povedanem pa lahko način zanjo zvemo! Čuvati jo je direktor podjetja ali od najvišje-dolžan tudi tisti, ki zve zanjo slu- ga organa upravljanja pooblašče-čajno ali nehote! Ta dolžnost na oseba v nekaterih primerih traja tudi po prenehanju delov- nega varovanja. Zato je razumlji-nega razmerja z delovno organi- vo, da se pojavlja vprašanje, kdo zacijo, na katero se poslovna taj- naj odloča o tem, kateri podatki nost nanaša. To je nujno, saj bi so zaradi varovanja poslovne taj-se lahko nekdo drugače v primer- nosti neprimerni za publiciranje.
Marija Zorec se nam zahvaljuje
to zares znalo? Bojim se sneto malo!
No, in tako je bilo, da
da pre- sk'm enotam. Rudi Nadižavec
se je
Nagrajeni so predlogi tehničnih izboljšav
Mladina je naložila obračun svojega dela
Od naše nekdanje sodelavke Marije Zorec smo prejeli naslednji dopis:
Celotnemu kolektivu in sindikalni podružnici se najlepše zahvaljujem za izkazano pozornost ob moji upokojitvi. Prav tako najlepša hvala za pozornost vsem sodelavcem	.	,	■	.	-
iz ekonomske enote pnevmatikama foškega m strokovnega izobra il. Daril sem bila nad vse vesela. leVa.n,f. teJ. ° kopwi druglt} vpr,a-Komisija za izume in tehnične Presenetili ste me, saj kaj takega f"”// kl zn’° zanima’° nas° mla-izboljšave poziva predlagatelje res nikdar nisem pričakovala.
(Nadaljevanje s 1. str.) bodočih nalogah na področju
spodaj naštetih predlogov za izboljšave, naj se čimprej oglasijo pri taj:njVm komisije zaradi izplačila nagrad. Nagrajeni predlogi so:
S »Vulkanizacija izdelkov na Koberz stroju in Roto — ctir s
Kot dolgoletna sodelavka vašega	nalogah mladine
kolektiva želim vsem zaposlenim mnogo nadaljnjih uspehov in delovnih zmag!
Upokojenka Marija Zorec, Kranj
dino.
O celotni konferenci, o nadalj-v podjetju in še o marsičem drugem boste lahko brali v posebni številki časopisa »Sava«, ki ga pripravlja za prihodnje dni naša mladinska organizacija.
če bodo ekonomske enote pomož- pomočjo predhodnega ogrevanja z
dodatno grelno ploščo in infra žarnico« — predlog s šifro X-100/l
#	»Izsekavanje lukenj pri velo-zračnicah« — predlog s šifro X-100/5
•	»Odprava smukca pri zračnicah« — predlog s
Prihodnji mesec bomo prejeli regres za letošnje letovanje
nih dejavnosti pravočasno usposabljale posamezne stroje in naprave za nemoteno obratovanje in če bo vsakdo na svojem delovnem mestu uresničil načelo »v petih dneh narediti tisto, kar sem naredil doslej v šestih dnen«, potem bo tudi kmalu prišla sobota, ko nam ne bo treba delati. Ostali X-100/3
d^bii ^holfVdahn-v^t SVOjl n3-,,Spremvemfav -Pri VlefnjU najkrajšem času pri referentu za družben, standard. Predložijo naj družim, si bolj oddahnili ter se plosc za konfekcijo posod m . ...	, v	...	„ „ ,	.	,	. .
predali uživanju prostega	časa.	banj« — predlog s šifro X-200/l.	Potrdlla ° Pečanih pensiomh, Stroških letovanja ah drugačne listi-
u-.	„ ,, , ,.	.	,	ne, ki pričajo, da so res letovali v počitniškem domu, campu ali v
Ker zavisi hitrejši ali pocasnej- Predlagatelje prosimo, da se ,	.	.	,	, .	’	,
ši prehod na	skrajšan	delovni	čas	tudi v bodoče takoj	odzovejo po-	P*aninskem domu. Tisti, ki so potovali z objavo za 75 odstotni po-
od nas vseh,	moramo	tudi	vsi	so-	zivom komisije, ker	sicer otežko-	pust, naj predložijo tudi obrazec za popust in vozovnice. Rok za
delovati v prizadevanjih za ures- čajo njeno delo!
Ker bo izplačilni oddelek izplačal prihodnji mesec vsem članom kolektiva osnovni regres 3000 dinarjev in stimulacijski regres po velo- 500 dinarjev za deset dni, če so letovali v počitniških domovih, cam-šifro pih ali planinskih domovih — razen v Crikvenici, v Starem Gradu ali na Pokljuki, pozivamo vse pričakovavce regresa, da se oglasijo v
oddajo je 25. oktober!
V.
Vpišite se v I. letnik višje gumarske šole
(Nadaljevanje s I. str.) la višja tehniška šola v Mariboru. Slušateljem bodo na voljo strokovne knjige ter drugi strokovni pripomočki. Obveznosti slušateljev do podjetja za kritje raznih stroškov, za izredne plačane študijske dopuste in drugo bodo urejale posebne pogodbe.
Vpisovanje bo mogoče do 20. oktobra. Pogoji pa so naslednji:
1.	zaključena tehniška gumarska šola z opravljeno diplomo;
2.	absolvirana tehniška gumarska šola z zagotovilom, da bo absolvent polagal diplomski izpit do 31. januarja 1964;
3.	zaključena tehniška kemična šola z diplomo in prakso v tovarni »Sava«.
Vse potrebne dokumente naj kandidati oddajo v tajništvu kadrovskih služi?. Ti so: prošnja za sprejem, oziroma vpis, rojstni list, diploma tehniške šole oziroma potrdilo šole, da bo kandidat polagal diplomski izpit do 31. januarja. Za vse podrobnejše informacije se obračajte na tajništvo kadrovskih služb.
____________________________t
-----------------------------\
Če se zanimaš za tečaje Delavske univerze v Kranju
Delavska univerza v Kranju razpisuje tečaje za višje razrede osemletke, tečaje ruskega in italijanskega jezika, konver-zacijske tečaje nemškega, angleškega in francoskega jezika ter šiviljski, krojni in kuharski tečaj, ter tečaj iz slovenskega pravopisa.
Za podrobnejše podatke o posameznih tečajih se obrnile na izobraevalno službo v kadrovskih službah. Kdor bi rad zaprosil podjetje za kritje stroškov tečajnim, naj v kadrovskem oddelku vloži prošnjo z utemeljitvijo. Kadrovska komisija pa bo posamezne prošnje obravnavala in sklepala o kritju stroškov.
<-----------------------------V
nem trenutku zaposlil drugod in Če naj" bo časopis tribuna kolek-	_	_	_ **!
nato neovirano in nekaznovan za tiva, ki opisuje delo celotnega govorni urednik, pa čeprav bi bil nagrado ali zastonj izdajal po- podjetja in vseh ekonomskih v podjetju že dolgo vrsto let, ver-e	datke podjetja v	katerem je	bil	enot, je precej možnosti, dauteg- jetno vedno ne bo vedel, kakšen
bredi tega meseca bo naše podjetje dokončno sklenilo	abonmaj-	prej zaposlen. To	ne glede na	to,	nejo priti v vesti, članke ali po-
sko pogodbo s Prešernovim gledališčem v Kranju. Do konca	tega leta	posreduje listine	ali podatke,	ki	ročila tudi podatki ali navedbe,
bodo v Kranju naslednje uprizoritve Mestnega gledališča	tjubljan-	so sicer poslovna	tajnost, drugim	ki ne sodijo v širšo javnost. Od-
*	une-nTP	cn .	osebam. To lahko stori le tedaj,
*	HOČETE«	Shakespeare	če je nujno zaradi poslovanja go-
*	NI ,EH<< — kabaretna komedija	spodarske organizacije in če dobi
*	»PRIMER TOV. KOPRIVICE« — Bogdan Jovanovič	predhoden pismeni pristanek dr-
® “KRIMINALNA ZGODBA« — Javoršek	žavnega organa, ki je s predpi-
Presernovo gledališče pa bo pripravilo s svojo dramsko sekcijo som določil te podatke za poslov-ob 109. obletnici ustanovitve čitalnice v Kranju »VELIKO BESEDO«, no tajnost ali jih kot zaupne spo-kjer^bodo sodelovali vsi nekdanji dramski igravci iz Kranja.	ročil gospodarski organizaciji.
Nekdanji komandant IX. korpusa Jože Borštner med slavnostnim govorom v Cerknem
postopek, ki ga poznamo danes še sami in nihče drugi in kl je
je trenutno »obseg« poslovne tajnosti v podjetju. Zavedati se je
namreč treba, da nek tehnološki zato za nas poslovna tajnost, že
prihodnje leto morda kaj takega ne bo več. Tudi podatki, ki jih vsebujejo ponudbe za natečaje ali
827 ton gumenih izdelkov SfSS z&^STSm
javne licitacije! Vse zato kaže, da Po juliju in avgustu, ko zaradi dopustov proizvodnja ni bila morajo vedeti o tem, kaj je v po-najboljša, smo se spet povrnili k normalnim proizvodnim uspehom.
V septembru smo naredili
sameznem sektorju, oddelku.
Za lažji obisk bodo abonmajske predstave za naše podjetje v ve- Kadar so podatki' ali listine po- Septembra smo naredili 827.703 kilograme gumenih izdelkov ter s tem službi itd. poslovna tajnost, ved-čemem času v dveh turnusih, torej dva različna dneva. Pričetek bo slovna tajnost le na osnovi pravil prekoračili osnovni proizvodni načrt za 17,027=, operativnega pa za no odgovorne, strokovno usposob-vedno tako, da bodo ljudje s podeželja imeli ugodne avtobusne zveze ali sklepa najvišjega organa 1,807=. Tako smo v treh četrtinah leta izvršili že 79,77= letošnjega Ijene osebe, ki take delovne eno za prihod v Kranj in za povratek.	upravljanja, jih lahko sporočajo proizvodnega načrta. Komisija za razvijanje sistema delitve dohodka te vodijo.
Cena ene vstopnice za posamezne abonmajske predstave bo samo drugim osebam le direktor ali od je ugotovila, da je bila septembrska proizvodnja^ za 10,747= večja od p0 vsem povedanem utegnete 100 dinarjev. ZA VSE INFORMACIJE SE OBRAČAJTE NA SINDI- tega organa izrecno pooblaščena proizvodnje v avgustu. Zato je bila tudi ponderirana^ proizvodnja .v vprašati, ali ni nevarnosti, da bi
KALNO PISARNO, OBRAT I, TELEFON 15!

—
~ « 118
li r i
ekonomska enota
osnovni
oseba. Kdaj pride do tega, to pa minulem mesecu večja in sicer za 11,64”/« v primerjavi z načrtom in i.jj,, zaradi varovanja poslovne
kar za 17,16°/= v primerjavi z avgustom.	tajnosti okrnjeno delavsko samo-
upravljanje in da zaposleni s tem izgovorom ne bi več vedeli za razne podatke o delu podjetja, ki so za uspešno upravljanje prepotrebni! Verjetno do kaj takega težko pride. Poleg tega, da najvišji organ samoupravljanja sam določi, kaj je poslovna tajnost delovne organizacije, je moč take podatke vedno sporočati na sejah upravnega odbora, če je to nujno po-

Skupščina kolektiva sprejela sklep o stanovanjski politiki
(Nadaljevanje s 1. str.)
ni izgledov za vidnejše financiranje stanovanjske gradnje ob pre-
odstotkov sredstev, ki jih bo treba vplačati ob vselitvi, pa bo podjetje dalo dolgoročno posojilo. Tega bodo prosivci vračali v obliki težni udeležbi podjetja. Skupšči- povečane stanovanjske najemnine, na kolektiva je sprejela vrsto skle- Za novosprejete člane kolektiva pov, ki zagotavljajo spremenjeno je skupščina sklenila, da morajo politiko gradnje in razdeljevanja podpisati ob sklenitvi delovnega stanovanj. V bodoče je treba iška- razmerja izjavo, s katero zagotav-
VALJARNA I	122,08
STISKARNA	102,42
— velo in moped diafr.	35,27
PREMAZOVALNICA	139,95
PNEVMATIKARNA I — velopnev-	15,54
malika	
— veloogrevne duše	i38,7i
— avtopnevmatika	106,52
— avtoogrevne duše	365,83
TEHNIČNI IZDELKI	256,95
ROTACIJSKE PREŠE	154,62
PREVLEKE VALJEV	73,35
— ekipno delo	—-
PNEVMATIKARNA II	115,81
— avtoogrevne duše	130,35
—- žična velopnevmatika	21,05
— moped pnevmatika	79,85
KONFEKCIJA VRHNIKA	100,09
izvršitev načrta v %
operativni
112,64 101,42 141,07 117,45 105,80
259,94
105,41
97,99
VSE PODJETJE
117,02
155,38
1 1A 7A	vini_»v»i ti, v-c jc iv ii ia j ii v p v-
Tso oa trcbno v zvezi z upravljanjem organizacije. Kdor pa take podatke sporoči, mora seveda vse navzoče 39 oP0Zoriti na to, da pomenijo po-’ slovno tajnost; slednji pa morajo inTon seveda vse podatke, ki so jih zve-10139 deli’ varovati kot tajnost.
46,93 Določanje in varovanje podat-83,73 kov, ki pomenijo poslovno taj-112,30 nost, je v neposredni zvezi s koristmi podjetja in vpliva na uspeh
101,80 njihovega poslovanja. To področje bo treba zato zelo natančno
Masa sredstev za osebne dohod- livnega mesečnega načrta od ja- obdelati tudi v našem statutu, ke se je v septembru dvignila v nuarja do septembra. Kaže, da je Zares koristno bo, če bodo v raz-
Težave zaradi spomenika dečka, ki moči
Zadnjič sem končal svoje pri-
Noč smo prespali v globokem Skopju in ko so nas Spraševali, snu, saj smo bili utrujeni kot že kako bi lahko pomagali tudi oni. dolgo ne. Zjutraj naslednjega dne Izraze sožalja so nam izrekali pa smo se najprej okopali v za- meščani tudi kar na ulicah, saj so pr tem bazenu, nato pa se odpe- nas lahko prepoznali po napisih Ijali z avtobusom na ogled naj- »Jugoslavija«, ki smo jih imeli večje bruxellske znamenitosti — na krojih.
Atomija. To je mogočna kon- Po večerji nas je na nase veli-strukcija devet kovinskih krogel, ko začudenje obiskal nas konzul katerih premer je od 15 do 20 v Bruxellesu. Zadržal se je z na-metrov. Med seboj so povezane mi v prijetnem pogovoru. Po-iako, da predstavljajo strukturo drobno nas je tudi seznanil s poetoma. Najvišja krogla sega 108 tresom v Skopju. Mi smo takrat metrov visoko in iz nje je zares o tem se malo vedeli, ker smo linstven pogled na spodaj ležečo odpotovali iz Kranja dan po ti-belgijsko prestolnico. Odšteti je stem strahotnem dogodku, treba frank in ze imate v roki Naslednji dan smo izrabili za daljnogled za boljše razgledava- ogledovanje mesta in za pisanje nje. V ostalih kroglah so stalno dopisnic. Morali -sono se javiti do-
Y n "7 c t n a ^ I: ovi i n srn vr r\<7) o i c i sr s\c n s Itc   . v •	•	I • . • 1 1 • l	»	. l •
razstavljeni najnovejši dosežki s področja atomistike dežel, ki so članice Evroatoma. Imajo tudi restavracijo. V n ej smo se za kratek čas ustaniili, da poskusimo
mučim, izpolniti obljube s kratkimi pozdravi prijateljem in znan-
shajajo, takole: »Poglejte si cenik, va — in tega smo mi vajeni. I pa vam bo jasno!« In res, cene so morja je pihal rezek veter, da
zasoljene, da je kaj.
Po kosilu smo se odpeljali po
nas je sredi poletja hladilo. To je bil prvi opomin, da nismo v bli-
široki cesti na izlet v eno največ- Zlni Jadrana, temveč da smo višjih pristanišč Antwerpen. Prepira- Pf severu, ob Atla.nt.ku.
i •	i	k	• I • • r	K rt k?rt c rYt rt	Iirt n vr,
li smo se, da je to četrtmilijonško mesto ob izlivu Schelde v ry’ nr-je res velikansko. Razteza se kilometre in kilometre ob reki in pov sod so pomoli, težki žerjavi ter
Kako smo preživljali naslednje dni, o tem pa v naslednji številki. Tisto noč smo namreč tako trdne spali, da smo se prebudili precej kasno- Pa nič hudega, saj so nas
množica ladij. 'Vodič nam je po- čakala nova- dimiva doživetja.
Takole se je ovekovečil
Belgiji pri kipu dečka, ki moči. hef>sk° Pectaluteto - kuhane Domačini so nam povedali da so polze'. P°l/™dode, se nihče od ga pripadnik: krščanske vere za- ™s™]edel Bdl P« s° na™ tak.° radi pohujšljivosti ukradli leta'	J J.™,	sklendl:
1962. Vnel se jc hud boj med ti-	^
stimi, ki so kipec zagovarjali in	^ ^
med tistimi, ki so soglašali s krajo. No, končno so dečka našli in Popoldne smo bili na sprejemu sedaj iga vedno straži vojak. Da pri bruxellskih sindikalnih pred-pa so pomirili moraliste, ga vsak stavnikih. Z njimi smo se pogo-dan oblečejo v drugo oibllacilo. varjali o delu naših sindikatov. Koliko to stane, si lahko misli- Izredno smo bili presenečeni, ko ie-	so se tako zanimali za potres v
vedal, da pristajajo v tem pristanišču velikokrat tudi naše preko oceanske ladje.
Vračajoč v Bruxelles smo se ustavili nedaleč od ceste še v Fort Breudooku. Tam je bilo med zadnjo svetovno vojno veliko nemško koncentracijsko taborišče. Pripovedovali so nam, da je tam umrlo okrog devet milijonov ljudi,
(Se nadaljuje)
Takih in podobnih nebotični-™ kov v Bruxelle.su ne manjka
pred Atomijem naš Stane p.ovei:mi Židov. Sedaj
Rotar
;e tam mu-
To je baročni spo- cem itd. Obiskali smo tudi veli-menik dečka, ki mol- kansko veleblagovnico, ki zavze- germanske rase. čl. Zaradi njega je ma površino dveh gospodarskih
zej, tako da lahko vsakdo vidi, kako je nacistični vojni stroj uničeval življenje tistih, ki niso bili
Četrti dan prebivanja v Belgiji
prišlo lani do velikih razstavišč v Ljubljani. V njej do- pa smo se poslovili od Bruxellesa. verskih sporov. Ne- hiš lahko vse — od bucike do 75 Odpeljdli smo se v pristaniško zaimici so kip ukrad- metrov dolge jadrnice! Sploh pa mesto Coxyde. Vožnja je trajala li, češ da je pohujš- yc Bruxelles mesto trgovin in še skoroda do mraka. Nastanili smo Ijiv. Ko ga je polici- več lokalov ter restavracij. Te so se v taboru mladih belgijskih de-ja našla, so se odlo- čez dan skoraj prazne. Nek do- lavcev — socialistov. Stanovali čili, da ga bodo vsak mačin, ki nas je vseskozi sprem- smo pod šotori. Po naporni vož-dan oblačili v drugo bal, nam je dejal, ko smo ga vpra- n n se nam je spanje prileglo. Po-obleko. Za vsak pri- šah, kako lastniki sploh lahko sebej, ker je bila krog nas nara-mer pa ga sedaj tudi
i neprestano stražijo! ___________________________________________________________________________
V septembru so posamezne pro- Se pri tem morda Pojavljajo!
Izvrševanje osnovnega in operativnega proizvodnega načrta za obdobje januar—september 1963
IZVRŠEVANJE OSNOVNEGA IN OPERATIVNEGA PLANA PROIZVODNJE ZA OBDOBJE I. - IX.
___1
ti vse obstoječe možnosti, da po-	Ijajo, da pet let ne bodo prosili	vseh ekonomskih enotah razen v	obdobje slabših proizvodnih uspe-	pravi sodelovali in predlagali vsi
samezni prosivci prispevajo sred-	v podjetju za dodelitev stanova-	rotacijskih prešah, prevlekah va-	hov že za nami in če bomo ostali	tisti, ki se srečujejo s problemom
stva. Podjetje bo naročalo pri sta-	nja. Po tretjem letu službovanja	ijev, v pnevmatikami II in na	zvesti svojim tradicijam, potem	poslovne tajnosti pri svojem vsak-
novanjskem skladu občine stano-	v tovarni pa bodo lahko zaprosili	Vrhniki. Tako znižanje je posle-	smemo pričakovati v prihodnjih	dan jem delu. Najbolj poznajo
vanja za naše potrebe, toda vsak	za pomoč pri nakupu in če bodo	dica zmanjšanja količine vlože-	treh mesecih še večje uspehe.	namreč vse napake in težave ki
prosivec bo moral prispevati 30	sredstva, bodo to tudi dobili. Izje-	nega dela. Zaradi ugodnega po-
odstotkov sredstev od celotne	ma pa so visokošolski strokovni	vprečja osebnih dohodkov zmanj-
vrednosti stanovanja, v katerega	kadri, ki jih podjetje nujno po-	šanje omenjene ekonomske enote	izvodne ekonomske enote takole
bi se rad vselil. Ob podpisu pogod- trebuje. Toda v bodoče ne bo mo- ne bo vidneje prizadelo.	izvršile svoje planske obveznosti:
be za nakup bo moral vplačati 15 gel nihče zagotoviti strokovnjaku Spodnji diagram kaže nihanje izvršile svoje planske obveznosti odstotkov, ob vselitvi pa še pre- stanovanja, p redno ne bo opravil izvrševanja osnovnega in opera- kakor kaže zgornja tabela, ostalih 15 odstotkov. Tistim, ki ob enomesečnega poskusnega delov-sklenitvi pogodbe ne bodo imeli nega roka.
zadosti sredstev za plačilo 15-od- Skupščina je tudi sprejela sklep, stolne vrednosti stanovanja, bo naj se v bodoče odreja prispevek podjetje priskočilo na pomoč s za nakup stanovanja vsem čla-kratkoročnim posojilom v višini nom kolektiva enako v odvisnosti 10 do 20 odstotkov vrednosti sta- od vrednosti stanovanja, v kate-novanja. Za kritje preostalih 15 rega se vseli.
Veliko srečanje gorenjskih in primorskih partizanov v Cerknem
(Nadaljevanji s 1. str.) sednika republike. Po krajšem po-nekdanjih borcev, aktivistov. V svi- zdravnem govoru predsednika idrij-tu ognjemeta in med ponazorjenimi ske skupščine Janeza Dolenjca pa borbami pripadnikov, predvojAjke je spregovoril zbrani množici nek-vzgoje so se vrstili ganljivi prizori, danji komandant IX. korpusa Jože ki so marsikomu orosili oci.	Borštnar. Orisal je pomen Cerknega
Četudi je v nedeljo, 8. septem- in njegovih prebivavcev za narod-bra vseskozi deževalo, so se že v no osvobodilni boj in poudaril, da zgodnjih urah pomikale proti Cerk- moramo braniti dogodke iz prete-nemu kolone avtobusov, tovornjakov klosti naših narodov v najlepšem in osebnih avtomobilov. Dopoldne spominu.
je spregvoril na zborovanju parti- Med borci, bi so se udeležili sre-zanskih enot XXX. in XXX). di- c a nja v Cerknem, je bil tudi Anton vizije bivši komandant XXXI. di- Božič iz našega kolektiva. Za na-vizije generalni podpolkovnik Sta- sledn o številko našega lista nam je ne Potocar-Lazar in izročil osmim obljubil prispevek o vtisih, ki jih enotam odlikovanja v imenu pred- je zbral med slavnostnimi dogodki.
Januar
februar
april
maj
junij
julij
avgust september
jr o že tolikp govorimo o skraj-šanju delovnika, ne morem kaj, da tudi sam ne spregovorim par besed o tem. Ne mislim teoretizirati. Ne! Le na enega izmed pojavov, ki zadevajo to vpra-
▲ Sindikalna reprezentanca Kranja v kegljanju je gostovala konec sanje, bi rad opozoril.
^ septembra v Zapadni Nemčiji. Iz našega kolektiva sta sodelovala Pred nekaj dnevi je pričel velja-Miro Ambrožič in Avgust Potušek.	ti za naše »vozače« nov. izpopol-
njen vozni red. Tak je, da sedaj ni treba nikomur predčasno zapuščati delovno mesto, če hoče priti na avtobus. Tudi prihodi so sedaj taki, da ima vsakdo dovolj časa pripraviti se za delo, preobleči v delovno obleko itd. In vendar! Dogaja se, da nekateri robantijo, godrnjajo in preklinjajo, češ »sedaj ste nas pa prikrajšali, ker ne moremo več tako hitro domov, ali ker moramo prezgodaj prihajati na delo .../«
Mislim, da je odveč govoriti o tem, da smo na delu zato, da delamo in da je naš delovni čas jasno odmerjen. To nam je jasno. Žal, pa ne vsem. Tisti, najvnetejši nejevoljneži, ki se vozijo na delo in z dela z avtobusom, menijo celo, naj bi se jim štela vožnja v delovni čas. In ker morajo sedaj prihajati na delo pred pričetkom izmene, in ker morajo delati do konca izmene, se pridušajo, da je kaj. So mar pozabili, da so doslei odhajali predčasno iz tovarne z iz-
govorom, da morajo ujeti avtobus pri mostu ali kje drugje? So mar pozabili, da so zapuščali svoja delovna mesta pol ure pred koncem izmene, potem pa spotoma, ko so šli na avtobus, odhajali še na požirek žganja ali konjaka v gostilno! In to med delovnim časom?
No, so pa še drugi primeri z »vozači«. Prepirajo se s sprevodniki, vedejo se gospodovalno in sploh mislijo, da so poklicani za kaljenje reda v avtobusih. Res je, da so v večini tisti, ki se vedejo, kot se spodobi, žal pa tistih nekaj »izjem« meče na nas vse slabo luč. Slučajno potniki pač ne morejo ločiti, kdo je že po naravi razgrajač in prepirljivec in od kod je. Posplošujejo in zato velikokrat slišimo precej pikrih na račun vozačev.
Koliko časa bomo morali še čakati na bolj kulturno obnašanje in na večjo mero zavesti? Kaj pa delovna zavest? Bo kaj kmalu drugače? Pozdrav Pepe Lez'nga
Povprečen uspeh ie že tradicija
•	AVGUST POTUŠEK — STAT. — ANALITSKE SLUŽBE • Po-
•	slovno združenje usnjarske, čevljarske in gumarske industrije
•	SR Hrvatske prireja vsako leto med Zagrebškim jesenskim sej-
•	mom tekmovanja v kegljanju in streljanju. Sodelujejo jugoslovan-
•	ska usnjarska, čevljarska ter gumarska podjetja. Letos je bila
•	udeležba nekoliko slabša kot v preteklih letih, organizacija pa
•	dobra. Savski kegljači smo že po tradiciji dosegli povprečen
•	uspeh — v mednarodnem slogu 6x100 lučajev smo zasedli 4., v
•	borbenih partijah pa 5. mesto.
V borbenih partijah ni uspelo nobeni ekipi podreti 400 kegljev. Zvrstile so se takole: 1. Boris Kidrič 395, 2. Planika 380, Kožarac — Zagreb 364, Almerija 342, SAVA 329, Šimecki 319, Kožarac — Varaždin 306, Josip Kraš 294, Kožarac — Osijek 282 in Sljeme 268.
mm
Uspešen start rokometašev v conski ligi
Kegljanje
Ko smo odhajali v Zagreb, smo računali na boljši uspeh. Da bomo ostali praznih rok, tega si nihče ni predstavljal, žal pa je bilo tako, da smo ostali brez pokalov. Naši tekmeci so bili boljši, zlasti ekipi kranjske Planike in B. Kidrič iz Vinkovcev.
Za Kranjčane je šeststezno kegljišče »Grmoščice« v Zagrebu pravi gordijski vozel. Nikdar še niso dosegji kakih vidnejših rezultatov. To smo še posebej potrdili savski zastopniki, saj nihče v disciplini 100 lučajev mešano ni podrl 400 ali več kegljev. Posamezni tekmovavci naše ekipe so dosegli 'naslednje rezultate: Reš 397, Ambrožič 395, Grašič 382, Ja-kupak 365, Potušek 360, Sušnik 346. Nastopajoče ekipe pa so se zvrstile takole:
Planika — Kranj	2369
Boris Kidrič — Vinkovci 2262 Almerija — Zagreb	2254
SAVA — Kranj	2245
Kožarac —	Zagreb	2222
Josip Kraš	— Karlovac	2213
Kožarac —	Osijek	2211
Kožarac —	Varaždin	2043
Sljeme — Zagreb	2036
Šimecki — Zagreb	1958
•	Za nami so prva tri kola slovenske conske lige v rokometu.
•	V ljubljanski skupini sodeluje poleg Dupelj, Dobrega polja,
•	Črnomlja, Medvod, šiške, Šentvida in Svobode tudi naše moštvo.
•	Bilanca je zaenkrat pri nas kar ugodna, saj smo premagali
•	ljubljansko Svobodo z 29:15, podlegli docela nepotrebno proti ■0 Medvodam s 16:24 in minulo nedeljo odpravili reflektante za prvo 0 mesto Črnomelj z 31:17.
Že pivo srečanje v Kranju, ko je nastopila Svoboda, je pokazalo, da naše moštvo nj slučajno prišlo v consko tekmovanje. Svoboda je izkušen ligaš, pred leti pa je igrala v slovenskem rokometu celo
Rokomet
Od Planike smo se oddaliili že za 87 kegljev - bo to dovoli?
® AVGUST POTUŠEK —- STAT. kolu so posamezni tekmovavci za--ANALITSKE SLUŽBE ® V začet- beležili naslednje rezultate (prvo ku septembra se je nadaljevalo število pomeni podrte keglje, dru- cno pn;lh vl„olm' Vendar vse to krožkovno prvenstvo Kranja. V pa Zgrešene mete): Potušek 49 J1.1 mo.tl,c> nase ‘gI,aV,Cv S pre™i:T
avgustovskem kolu smo se uvrsti- _ i Rakovec 41 _ 1 Voršič 38 — Ijeno igro so nadvladali nasprotm-
li s 336 podrtimi keglji na 6. me- 3	32 _ 2, Reš 35 — 5, Top- k.a. Moštvo je nastopilo v posta-
sto, v septembrskem pa s 402 po- lak 33 _ 5 Pogorelec 28 — 5, Gra- vi; Zorman 1, Rus 6, Dolšak _, d rt ima kegljema na 2. mesto.	29   7, Gornik 25 — 6 in Suš- Aksentijevic 3, Sladoje 5, Todoro-
Naše moštvo je pokazalo nesta- nik 27 — 7; skupno 336 — 41. V novitno formo. V avgustovskem septembrskem kolu pa je bil
uspeh naslednji: Toplak 55 — 1,
Sindikalna reprezentanca v Nemčiji
Pogorelec 58 — 2, Jakupak 58 —3, Gornik 44 — 3, Iglič 40 — 5, Reš 28 — 2, Potušek 33 — 4, Voršič 33 — 5, Peternelj 29 — 5 in Ra-” kovec 24 -— 7.
Franc Peternelj se je zadnje čase odlikoval z več odličnimi nastopi na republiških in zveznih strelskih prireditvah. Postavil je tudi republiški rekord v streljanju s pri-cizno pištolo
Konec preteklega meseca je gostovala v Zapadni Nemčiji kranjska sindikalna reprezentanca.
Zgornja fotografija kranjske	prv,č 42g> drugič pa 411
V obeh kolih je bilo najboljše moštvo Elektro — Kranj, ki je
kegljače v družbi z .	.
Niimberga. Za kranjske barve sta kegljev. Svojega najnevarnejšega nastopila tudi Ambrožič in Potu- tekmeca Planiko smo pustili za šek iz našega podjetja.	seboj za 87 kegljev.
Ali poznaš svoj kolektiv
Nadaljujemo nagradno tekmovanje »ALI POZNAŠ SVOJ KOLEKTIV«. Po velikem številu oddanih rešitev za nagradno slikovno križanko, ki smo jo objavili v poslednji številki, pričakujemo tudi na današnja vprašanja veliko odgovorov.
Kakor vsakokrat bodo tudi v tem kolu prejeli izžrebanci denarne nagrade. Žreb bo izbral deset nagrajencev, ki bodo prejeli vsak po 500 dinarjev. ROK ZA ODDAJO REŠITEV JE SOBOTA, 26. OKTOBER 1963. Rešitve oddajte v uredništvu časopisa ali pa pri dežurnih vratarjih.
1. VPRAŠANJE: Ali prikazuje slika
A — konfekcijo AGO duš?
B — konfekcijo nogometnih duš?
C — konfekcijo RRA blazin?
2.	VPRAŠANJE: Kdo je oseba, ki jo prikazuje slika?
A — sodelavec konstrukcijskega oddelka Konrad Murko?
B — sodelavec KTB Jože Sinkovič
C — gumarski tehnik Božo Cvetkovič
3.	VPRAŠANJE:	Fotografija
prikazuje
A — cevke za zračne tlačilke
B — irigator cevke
C — cevke za pretakanje olja, nafte itd.
4.	VPRAŠANJE: Ali prikazuje slika
A — glavna vhodna vrata v obrat II na Gašteju?
B — glavna vhodna vrata v obrat I v Kranju?
C — vhodna vrata obrata III na Vrhniki?
5.	VPRAŠANJE:	Kateri stroj
je na sliki?
A — za opletanje cevi, znamke CARTTER
B — za opletanje cevi, znamke OSTERMANN
C — za konfekcioniranje rivalk cevi
6.	VPRAŠANJE:	Kaj je zvito
na prikazanem svitku?
A — avtokord
B — vlečene plošče
C — blago T 564 za gumiran j e
7.	VPRAŠANJE: Ali prikazuje slika
A — eno izmed vaj našega prostovoljnega gasivskega voda?
B — vajo naše poklicne gasiv-ske čete?
C — gašenje nedavnega požara v obratu I?
8.	VPRAŠANJE: Kakšno delo opravlja nekdanji predsednik kluba mladih proizvajavcev Toni Štern?
A — planer za valjarno II
B — referent za reklamacije
C — konfekcioniranje avtopla-ščev
(Na posamezna vprašanja odgovarjajte tako, da obkrožite s svinčnikom črko pred pravilnim odgovorom!)
PRIIMEK IN IME:
NASLOV:
Izžrebani so bili nagrajenci slikovne križanke
Za nagradno slikovno križanko, ki je bila objavljena v zadnji številki, smo prejeli pravočasno 122 rešitev. Pet smo jih morali izločiti, ker so bile nepravilno rešene. Izmed preostalih pa je posebna komisija, ki so jo sestavljali reševavci in člani uredniškega odbora, izžrebala naslednje nagrajence: 5000 — Danica Fiat, po 1000 dinarjev pa prejmejo Francka Kolman, Franci Perko, Tončka Ghbanc in Ludvik Paušer. Nagrajenci so prejeli nagrade ob izplačilu osebnega dohodka za mesec september!
vič 2, Pirih 2, Pen 3, Klavora 5, Mikoletič in Teher. Sodnik Karad-ja je opravil svojo nalogo dobro in korektno.
Druga tekma v okviru tega tekmovanja z Medvodami na njihovem igrišču pa je prinesla razočaranje. Naši so izgubili z moštvom, ki se ne bo potegovalo za enega najboljših mest. Vzrok je predvsem oslabljenost moštva, ki je nastopilo z minimalnim številom igravcev. Za nas so igrali: Zorman 1, Rus 3, Aksentijevic, Todorovič 3, Pirih 6, Zakrajšek in Feher. Dobro je sodil Kastelic iz Ljubljane.
Prihodnjo nedeljo nastopi naše moštvo proti Šentvidu. Upamo, da osvoji obe točki!
Neuspeh na prvenstvu
Pred štirinajstimi dnevi je bilo v Kranju sindikalno rokometno prvenstvo, ki ga je pripravil odbor za rokomet pri občinski zvezi za telesno kulturo Kranj. Ob skromni udeležbi treh ekip je zmagala Iskra pred Tekstilindu-som in Savo. Izven konkurence je sodelovalo tudi moštvo Selca. Naši se niso dobro odrezali, saj so doživeli obakrat poraz. Z Iskro so izgubili 8:15, s Tekstilindusom pa 10:17.
Letos že v republiški reprezentanci
V stiskami dela Anica Sajovic, med ljubitelji atletike v Kranju kar doro poznana. Minulo nedeljo se je vrnila z medrepubliškega peteroboja v Tuzli, kjer je nastopala za slovensko atletsko reprezentanco v štafeti 4 krat 100 metrov in v skoku v daljino.
Ker menimo, da bi se lahko zlasti mladi delavci, ki se zanimajo za šport, vključili morebiti v atletske vrste kranjskega atletskega kluba »Triglav«, smo se obrnili na Anico in jo vprašali, kdaj je pričela resno vaditi.
»Pred dvema letoma sem se vključila m edkranjske atlete,« je pripovedovala in nadaljevala: »in od takrat redno prihajam trikrat na teden v popoldanskem času na atletsko stezo. Ko sem hodila v šolo, sem bila neredna, sedaj pa ne izostanem, če se le da.«
Anica Sajovic je ena izmed kranjskih perspektivnih atletinj. Njen najboljši čas v teku na 100 metrov je 13,1, v daljino pa je skočila že 513 centimetrov. Tudi v močnejši konkurenci se je že uveljavila, saj je v Tuzli bila v skoku v daljino s 497 centimetri druga ter pustila za seboj več tekmovavk, ki so že sodelovale v državni reprezentanci.
Upamo, da Aničin uspeh v Tuzli ni zadnji!