BUENOS AIRES 5. septembra 1974 Edina pot GENERALI Y JUGOSLOVANSKI KP Teología de la violencia V današnji številki našega lista objavljamo oceno, ki jo je o Zborniku Svobodne Slovenije 1971-72 objavil Hr-vatski . narod, mesečnik, ki izhaja v Buenos Airesu. Pisec ocene s psevdonimom „Novski“ se je dotaknil tudi Poslanice NO za Slovenijo objavljene v Zborniku. Ne navaja njene vsebine, ampak iztrga le dva nepopolna stavka. Najprej pravi, da Se v Poslanici poudarja demokracija v „sožitju jugoslovanskih narodov — Jugoslovanske skupnosti“. Doda še, da je v Poslanici obsojeno „nasilno razbijanje Jugoslavije.“ Medtem, ko zamolči, odnosno preide bistvene točke Poslanice, iz navedenih dveh nepopolnih stavkov preide do zaključka, da so podpisniki Poslanice „proti vsaki hrvaški politiki“ in ugotavlja: „naša pota in narodni ideali se razhajajo. Kdor trguje s svobodo Hrvatov ni naš prijatelj!“ Namesto da bi pisec sumničil, da Slovenci trgujemo s svobodo Hrvatov, bi storil bolj koristno delo, če bi k vsaki temeljni točki Poslanice povedal stvarno svoje mnenje. Nedvomno bi prišel do drugačnega zaključka, kakor do tega, da NO „trguje s svobodo Hrvatov“. V Poslanici so jasno označena pota in cilji Slovencev. Prepričani smo, da bo tudi za Hrvate, Srbe in Makedonce težko najti boljša pota in drugačne cilje, ki naj bi privedli do sreče in miru, na tem ozemlju. Daši našega stališča nikomur ne vsiljujemo, se nam zdi nujno, da ob nelogičnem zaključku pisca ocene ponovno poudarimo pota in cilje, ki jih vsebuje Poslanica NO, v kateri so navedene sledeče temeljne ugotovitve, o katerih se pisec noče izjaviti: 1. „Naš skupni cilj je bil in bo vzpostavitev svobodne demokratične vladavine, ki naj nadomesti sedanjo diktaturo komunistične stranke Jugoslavije.“ Ali je pisec proti temu cilju? 2. „Odobravamo in podpiramo prizadevanja narodov in republik za pravičnejše medsebojne odnose na temelju popolne enakopravnosti. Obsojamo ravnanje vladajoče stranke, ki z nasiljem in centralizmom taka prizadevanja preprečuje in s tem povzroča pogubne ekstremizme in sovraštvo med narodi.“ Ali je pisec proti enakopravnosti in zagovarja ekstremizme in sovraštvo med narodi? 3. „Temelj mirnega sožitja narodov Jugoslavije bo postavljen le tedaj, če bo imela vsaka narodna republika neokrnjene vse pravice svobodnega odločanja o svoji usodi na političnem, gospodarskem, verskem in kulturnem po 1-ročju, razen tistih, katerim bi se zavoljo pravično urejene skupnosti prostovolj- 1 no in začasno odrekla.“ Ali se morajo naša pota s Hrvati razhajati, če Slovenci stremimo za takim svobodnim odločanjem narodov o svoji usodi? 4. Slovenski narod „ima kot suveren narod tudi danes in vedno pravico odločati o vstopu ali izstopu republike Slovenije v vsako zvezo držav ter prizna to pravico vsem narodom, ki Jugoslavijo sestavljajo.“ Ali trgujemo s svobodo Hrvatov, če priznamo hrvatskemu narcdu pravico, da suvereno odloča o vstopu ali izstopu republike Hrvatske v vsako zvezo držav? 5. „Prepričani smo, da je danes v interesu ne le slovenskega, ampak tudi drugih narodov in republik Jugoslavije ter, da je za ohranitev miru na tem delu Evrope nujno potrebno, da si ohranijo sožitje v skupnosti.“ Pisec naj bi razmišljal in potem odgovoril, kdo bi se okoristil s tem, če danes razpade skupnost jugoslovanskih narodov. 6. „šele v svobodi in duhu pomirje-nosti bodo narodi in republike mogli s polno odgovornostjo odločati o obstoju skupnosti ali o ustanovitvi samostojnih narodnih držav.“ Ali more pisec zanikati, da je nujno, da se vsi narodi Jugoslavije združijo v prizadevanju, da bi dosegli ideal, ko bi mogli v svobodi in v duhu pomirjenosti urejevati medsebojne odnose? 7. „Obsojamo nasilno razbijanje Jugoslavije, ki postavlja v nevarnost se- En una reciente audiencia general, el papa Paulo VI habló acerca del tema “Salvación y Liberación”, fen una síntesis de su exposición dijo: “Un tema fecundo de estudio, para una visión cristiana de los destinos religiosos de la humanidad, es hoy el de la teología de la liberación. Para un cristiano liberación equivale a la salvación. Dios viene para salvar al hombre: es es un designio que recorre toda la historia del pueblo elegido y, después de la venida le Cristo, de toda la humanidad. Cristo nos ha liberado del pecado y de la muerte; nos ha asociado, mediante d bautismo, a su muerte y resurrección, para conciliarnos con Dios y abrirnos las puertas de la esperanza. El nos ha librado del egoísmo, del miedo, que han sidc sustituidos por la caridad, y nos hace a los hombres hermanos. Al hablar pues de la liberación, hay que dar primacía al valor social de ¡a fe y de la caridad. No se puede confundir de ningún modo con la lucha de clases ni con ideologías discordantes de los principios cristianos, enseñados y proclamados, con valentía evangélica, por la Iglesia. Aún en medio de situaciones, en que ¡a libertad y la justicia no son todavía la base del verdadero progreso, confiamos ■ n las energías libertadoras de la Iglesia y en la ayuda liberadora del mismo a los hombres.” Mendošhi nadškof Maresma v Sloveniji Ena od resolucij sprejetih na 10. kongresu jugoslovanske KP, ki je bil letos maja v Beogradu, nosi naslov: „Resolucija o halogah Zveze komunistov Jugoslavije v narodni obrambi, varnosti in družbeni samozaščiti.“ Resolucija poziva partijske člane, naj se „borijo v vseh družbenih okoliščinah za to, da bosta obramba in varnost postajali bolj in bolj nujen del dnevne dejavnosti delovnega ljudstva in državljanov, ki so osnovni in odločilni faktor obrambe in samozaščite“ v Jugoslaviji. Na 10. kongresu je partija tudi u-kazala, da je -treba „vse državljane, ki služijo v oboroženih silah, vzgajati v marksistični ideologiji in v ideoloških, konceptih Zveze komunistov Jugoslavije.“ člani oboroženih sil morajo biti tudi vzgojeni „v duhu načel politike neuvrščenosti, socialističnega interne-cionalizma in jugoslovanskega sociah-stičnega patriotizma,“ so trdili na partijskem kongresu. Jugoslovanske oborožene sile so po številu sestavljene takole: suhozemska vojska šteje 200.000 mož, mox-narica 20 tisoč mož, letalstvo tudi 20.000, orožni-štvo 19.000 »mož in tkim. teritorialna obrambna sila '1„000.000 članov. Medtem ko so na kongresu na vel'-ko govorili o „nalogah oboroženih sil pri obrambi države proti zunanjim sovražnikom,“ pa je bila njihova vloga v notranji politiki omenjena le mimogrede. Med najvidnejšimi partijci, ki sla jo omenila, sta bila diktator Tito sam in njegov obrambni minister grah Nikola Ljubičič. Trto je med drugim dejal, da „nacionalizem, unitarizem, c-portunistični liberalizem in tehnokracija niso našli plodnih tal v jugoslovanski ljudski vojski in to zaradi organiziranega, odločnega in učinkovitega delovanja Zveze komunistov“ v oboroženih silah. Gral. Ljubičič pa je na kongresu dejal, da se je morala vojska „težko boriti proti notranjemu sovražniku, ki je poskušal oslabiti njeno moralo in uničiti bratstvo in enotnost“ jugoslovanskih narodov. Partijsko članstvo v oboroženih silah komunistične Jugoslavije se je v minulih 10 letih gibalo takole: Jugoslovansko Partijci v Leto članstvo K P oborož. silah Odst. 1964 1,030.041 82.021 . 7.9 1965 1,046.202 79.394 7.5 1966 1,046.018 75.915 7.2 1967 1.046.108 73.198 6.9 1968 1.146.084 86.342 7.5 1969 1.111.682 88.541 7.9 19-0 1,049.084 85.971 81 1971 .1,049.334 ni podtkov v 1972 1,006.084 ni podatkov ? 1973 1,076.711 68.000 6.3 Teh 68.000 partijcev je v oboroženih silah zastopanih v 166 članskem Centralnem komiteju jugoslovanske KI’ s 15 generali, in sicer: 5 Srbov, 4 Hrvati, 2 Slovenca, 1 Črnogorec, 1 Alba- danje mednarodno priznane državne meje; prav tako obsojamo pozivanje na intervencije Sovjetske zveze.“ Ali pisec res misli, da imajo prav tisti Hrvatje, ki verjamejo, da bi Sovjetske zveza prinesla narodom Jugoslavije' svobodo? NO za Slovenijo ima polno zaupanje v zrelost slovenskega naroda. Prepričan je, da bo na osnovi stoletnih izkušenj in preizkušenj znal odločati o svoji usodi tako, kakor zahtevajo njegovi interesi. To pa bo mogel storiti le tedaj, ko bo prost komunistične diktature, centralizma in pritiska od kogar koli in odkoder koli. Ideal Narodnega od-, bora je ta, da bi slovenski narod mogel sam odločati o svoji usodi. S piscem pa se razhajamo morda v tem, da mi tudi hrvaškemu narodu bolj zaupamo, kot pisec sam. Tudi o hrvaškem narodu smo namreč prepričani, da bi v svobodi in duhu pomirjenosti, kot suveren narod znal odločati tako, kar je v njegovem interesu in v interesu miru ter srečne bodočnosti narodov na ozemlju Jugoslavije. Pri tem nam prihajajo v spomin besede, ki jih je napisal pokojni Ivan Avsenek leta 1967, ko je pisal o narod- nec, 1 Makedonec in 1 Musliman. Slovenca sta 55-letni gral. Stane Potočar in 54-letni gral France Tavčar. Kot tajnik partijskega komiteja oboroženih sil je 53-letni muslimanski gral. Džema',! Šarac ex-officio član Centralnega komiteja jugoslovanske KP. Poleg zgoraj omenjenih generalov v Centralnem komiteju KP je še šest dragih generalov članov Centralnega- komiteja KP ali partijskih kontrolnih komisij in sicer: 2 Srba, 2 Hrvata, 1 Vojvodinec in 1 Makedonec. Tako v celoti 21 generalov predstavlja oborožene sile v jugoslovanski KP: 7 Srbov, 6 Hrvatov, 2 Slovenca, 2 Makedonca, 1 Črnogorec, 1 Musliman, 1 Albanec in 1 Vojvodinec. Od teh 56-letni hrvaški general Ivan Kukoč predstavlja oboroženne sile v 12 članskem Izvršnem odboru Centralnega komiteja KP; 58-letni srbski gral. Nikola Ljubičič je obrambni minister, hrvaški general Franjo Herljevič je notranji minister; general dr. Vuko Goce-Gucetič pa je jugoslovanski državni tožilec. Daši je partijsko članstvo v jugoslovanskih oboroženih silah bilo v minulih 10 ietih lansko leto najnižje, pa je partija prav generalom izročila najvažnejša mesta v vodstvu države, s katerih obvladajo celoten položaj, zunanji in notranji. Notranji minister, se pravi šef policije in državni tožilec, oba generala, si bosta podajala roke v preganjanju resničnih in namišljenih nasprotnikov obstoječe komunistične diktature v Jugoslaviji. Tak je pogled na vlogo generalov v Jugoslaviji, ki ga dobimo iz uradnih in poluradnih virov. Po mnenju neposrednih opazovalcev v Beogradu pa je slika tale: Stare vojne generale je Tito povsem razgnal. Najbolj značilen je primer Koče Popoviča. Ta je tudi sam s Titom pretrgal vse stike. Novopostavljene generale smatrajo na splošnem za uradniške kimovce. Med mlajšimi of:-cirji raste nezadovoljstvo, ker kljub sposobnosti ne napredujejo, če jih smatrajo za neuvrščene, to je, ne popolnoma vdane partiji. V. Srbiji raste vedno bolj ugled Ni-kežiča, Tepavca, Koče Popoviča ter tovarišev. V ostalih republikah pa tistih, ki so bili pri „čistkah“ deležni usode navedenih. Tito se v glavnem ukvarja z zunanjo politiko in policijo. Ostalo prepušča drugim. V rokah ima vse niti vojaške in civilne policije, pri čemer mu je v veliko oporo Jovanka. Obstoja tudi neka posebna policija, ki nadzoruje vojaško in civilno. Nekateri jo nazi-vajo enostavno „dvorska policija.“ Tito je postal izredno ljubosumen. V svoji neposredni okolici drži neizkušene mlade- ljudi, ki ga še poslušajo in na katere ni ljubosumen. Kardelja in podobne pa le tolerira in jih pusti, da teoretizirajo. nostno mešanih krajih v zvezi s težkim problemom razmejitve med Hrvaško in Srbijo. Tole je ugotovil: „Značilno je bilo na primer, da so se med zadnjo svetovno vojno v NDH dobro razumeli srbski in hrvaški kmetje, kolikor jih niso začeli hujskati ekstremisti, oziroma od drugod. Kdor je živel med vojno zunaj mest, bo rad to potrdil.“ Tako Ivan Avsenek, ki je bil nedvomno eden najboljših poznavalcev razmer v Jugoslaviji, tako pred in med vojno, kakor tudi po vojni. Zavedajmo se. da nam razvoj doma in v svetu danes narekuje samo eno pot: Ne ščuvajmo drugega proti drugem. V soglasju in trezni presoji iščimo potov, da dosežemo skupni cilj: Mirno sožitje narodov, ki žive v Jugoslaviji. Pa naj bo to v samostojnih državah ali v skupnosti narodnih in enakopravnih držav. Če ne bomo šli po tej poti, se izpostavljamo nevarnosti, da bodo odločali o usodi slovenskega in hrvaškega in vseh narodov, ki živijo v Jugoslaviji, drugi, ki bodo branili predvsem svoje interese, ne pa naših. Ko bo kocka padla, bo prepozno. M. S. Apostolski administrator mendoške nadškofije monsignor Maresma je junija obiskal v Rimu Papeža Pavla VI. Ta svoj uradni obisk „ad limina“ je zdru-žil s kratkim obiskom na bližnjem vzhodu, poleg tega pa je obiskal še Zagreb in Slovenijo. Vtise s svojega potovanja je nadškof želel posredovati tudi svojim slovenskim mendoškim ovčicam. Zato so mendoški Slovenci, apostolskega administratorja Maresmo sprejeli v nedeljo 4. avgusta pri sestrah mercedarkah ter mu ob vhodu v kapelo zapeli mogočno Bajukovo „Tu es Petrus". Mašne molitve so moljli v kasteljanščini, petje med mašo pa je bilo Slovensko. Po maši so se z monsignorjem sešli v Slovenskem domu, kjer so mu pripravili slovesen pozdrav. Z odra so mu pevci zapeli svečano „Zadoni nam“ v kasteljanskem prevodu; sledil je kratek pozdrav predsednika Društva Slovencev Staneta Grebenca, nakar so mu izročili še šopek in slovenski prevod „Martina Fierra“. Sledili so pevski nastopi najmlajšin, ki so zapeli „Barčica“ in „Marko skače“; učenci šole sv. Cirila in Metoda so zapeli „Čebelica“ in „Opevajmo brata dva“, za konec pa je mešani- zbor zapel ,',Hišico očetovo“ in „Pozdrav Gorenjski“. Monsignorju Maresmi je ta kratki pevski nastop vseh mendoških pevskih grl tolmačil ing. agr. Mark<-> Bajuk. Po tem uvodu je monsignor Maresma zbranim slovenskim Mendoščanom v enournem kramljanju pripovedoval o svojem potovanju in vtisih. Najprej je orisal slovesni sprejem, ki ga je doživel v Libanonu in pa tamošnji položaj, nato triurni razgovor z zagrebškim nadškofom Kuharičem, zatem pa je pripovedoval o svojem dvodnevnem obisku v Sloveniji. Monsignor j a Maresmo so v Ljubljani iskreno sprejeli: bil je gost v škofijskem dvorcu, maševal je tudi v nadškofovi privatni kapeli. Vse je bilo izredno prisrčno, le vreme je močno nagajalo — silno je deževalo oba dneva njegovega obiska. Administrator je povedal, da je dobil vtis, da je nadškof Pogačnik postaran in se mu kar bere prestano trpljenje z obraza, vendar pa je ves umirjen in presenetljivo vdan v božjo voljo, obenem pa tudi odločen in neustrašen. Z nadškofom sta se pogovarjala v latinščini in deloma italijanščini. Dobil je tudi vtis, da nadškof pričakuje hudih težav, a je prepričan, da bo Cerkev vse težave premagala in zmagala. Dalje je monsignor pripovedoval, kako si je v spremstvu nadškofovega kanclerja kljub deževju ogledal Ljubljano, šel na Grad, kjer sta s kanclerjem videla tudi večjo skupino sovjetskih turistov. Potem ga je kancler z avtom peljal mimo dveh zaseženih semenišč še na Gorenjsko. Vreme ni bilo ugodno, vendar so se sem ter tja razprli oblaki in pokazale so se zasnežene — v juniju! — gore. Očaralo ga je Blejsko jezero, majhno sicer, z otočkom in cerkvico na njem, ki je sedaj spremenjena v muzej. Seveda sta obiskala tudi blejskega župnika in si ogledala še blejski Grad. Monsignor je z vidnim občudo- vanjem pripovedoval tudi o neštetih cerkvah na gričih, o kapelicah in cestnih znamenjih in križih. In ob tem je svojim slovenskim Mendoščanom položil na srce: „Ne smete prerezati popkovine, s katero ste povezani s svojo matično domovino, po tej zvezi še naprej črpajte zase življenjsko silo iz bogate tisočletne krščanske tradicije.“ Omenil je-tudi, da je slovenskemu nadškofu povedal, da Slovenci živeči v Mendozi, gojijo in živijo krščansko tradicijo svoje stare domovine v novi domovini. Bil je seveda tudi pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Marija je imela kljub slabemu vremenu dovolj romarjev, ki so jo prosili pomoči. Po obisku, cerkve so ga povabili prijazni patri v svojo obe-dnico. Postregli so mu z vinom kar iz vrča, posebno pa mu je bila všeč šunka, rezana „po domače.“ Nato je med kramljanjem je še omenil tudi nekakšen „spomenik proti izdajalcem“, ki so ga sedanji oblastniki postavili pod nos škofiji. Tam seveda ob vseh mogočih „praznikih“ polagajo vence, a „škofija na vse to mirno gleda, gre mimo, kot da ga ni“. Spregovoril je tudi o obisku pri svetem očetu. In ob tem je povedal, da mu je sv. oče podaril iz vsakoletne zbirke medalj za posebne goste pet primerkov ter da je sklenil eno teh medalj podariti profesorju Božidarju Bajuku, kar je tudi storil. Ob koncu kramljanja so Mendoščani pripravili še skupen obed, kjer so postregli monsignorju Maresmi s slovenskimi kolinami. Morda se Kocbek spominja, kaj je našel ? Solženicin je nekam umolknil, zato je pa bolj zgovorna njegova zadnja knjiga Otočje Gulag, ki v teh mescih po pisateljevem izgonu doživlja nove naklade in nove prevode. Zgovorna je v dokazih prič o Stalinovih 129-ih taboriščih, v katerih je bilo natrpanih 13 milijonov modernih sužnjev. In še odmevajo po svetu besede Solženicinovega pisma ruskim voditeljem, v katerem je najprej predstavil režimu, da je bilo od triumfa revolucije 1917 pa do zdaj iztrebljenih v Sovjetski zvezi iz razrednih, ekonomskih in političnih vzrokov/ nič manj kot 66 milijonov ljudi... Ob teh številkah in razgaljanju dejstev se slovenski človek spomni naših oboževalcev Stalina in ruskega sistema, ki so zakrivili, da so zepeljanci „umirali s Stalinovim imenom na ustnah“ in si v naši revoluciji želeli samo eno veliko izpolnitev: popolno in dokončno vključitev Slovenije v to in tako Sovjetsko zvezo. Hvala Bogu, vsaj tako daleč ni prišlo, četudi zmote razen Djilasa nobeden voditeljev danes ne prizna. Pač je nekaj takega v pesniški obliki priznal Kocbek, ko opisuje, kako z navdušenjem jje preskakoval revolucionarne ovire, zdaj pa, ko se je čas revolucije unesel, se „ne more več spomniti, kaj je tedaj iskal...“ Morda se pa spominja, kaj je našel? (Iz „Misli“) NOV SOLŽENICINOV NASTOP PROTI ZSSR RAZKRINKANJE LITERARNE POTVORBE Aleksander Solženicin je med svojim bivanjem na svobodi v Švici pripravil novo kjigo, v kateri razkrinkuje plagiat, ki ga je napravil svak Hru-ščova Mihajl šolohov s knjigo „In miren teče Don“, za katero je leta 1965 dobil Nobelovo literarno nagrado. Poročilo o novi Solženicinovi knjigi, ki bo v kratkem izšla v Parizu z za ložbi YMCA, v kateri je izšel tudi njegov Gulag, je objavil norveški časopis Aftenposten izpod peresa svojega moskovskega dopisnika Mortena Udgaarda. Solženicin ima dokaze, da je omenjeno knjigo skoro v celoti napisal kozaški politični vodja in pisatelj Fjodor Krju-kov. šolohov je rokopis Krjukovu vzel in ga predelal tako, da je bil sprejemljiv kremeljskim partijskim veljakom ter ga izdal kot svoje delo in dobil zanj Nobelovo nagrado. Solženicinova knjiga, v kateri je ta sovjetski literari škandal, ki bo zavzel mednarodni značaj v zvezi z Nobelovo nagrado, objavljen, obsega 195 strani analize knjige „In miren teče Don,“ od teh 53 napisanih od nekega neimeno- Zahodna Nemčija je bila prva zahodnoevropska država, ki se je resno ustrašila možnosti, da bi Italija kot članica SET-a gospodarsko zgrmela ra tla in se znašla v položaju, ko bi bilo možno partiji zavladati v Rimu. Zato sta se na kratek, a odločilen sestanek sešla zahodnonemški kancler Schmidt in italijanski predsednik Ru-mor ter nato objavila, da je Zahodna Nemčija posodila Italiji 2.000 milijonov dolarjev, ki jih bo Italija krila s svojimi zlatimi rezervami, dokler jih ne vrne. Posojilo ho urejeno med obema centralnima bankama ter bodo podrobnosti izdelali italijanski in zahodnonemški finančni strokovnjaki. Dogovor, ki mu v Italiji pravijo bilateralno posojilo, da se prebivalstvu lepše sliši, v Zahodni Nemčiji pa ga imenujejo, kar v resnici je, namreč finančno posojilo Zahodne Nemčije, je bil sklenjen za šest mesecev, a je Italiji možno to dobo podaljšati še za naslednji n 18 mesecev. Ker ima Zahodna Nemčija med za- vanega sovjetskega literarnega kritika, ki je sedaj že mrtev. Solženicin piše, da še ne more objaviti imena mrtvega kritika ter ga omenja samo s črko „D“ Napoveduje, da bo njegovo ime objavil ob drugi priliki. O dejstvu, da knjige ni napisal šolohov, se govori v ZSSR že več let, le natančnih podatkov ni nihče imel aii jih objavil. Govorilo se je, da je knjigo napisal neki beloruski častnik, ki pa je bil ustreljen. To verzijo je zagovarjal tudi ameriški časnikar John Barron, ki jo je navedel v svoji knjigi „KGB“ iz leta 1971 iz podatkov, ki jih je dobil od Stalinove hčere Svetlane, ki se je tudi zatekla iz ZSSR na Zahod v svobodo. Od Solženicina sedaj obtoženi Šor>-hov je eden najbolj „pravovernih“ sovjetskih pisateljev v sklopu partijske Zveze sovjetskih pisateljev ter je. večkrat napadel Solženicina in druge nasprotnike sovjetskega sistema, med Njimi Andreja Sinjavskega in Jurija Daniela, ki sta oba v sibirskih koncentracijskih taboriščih. hodnoevropskimi državami najmanjšo inflacijo, je predhodna pogajanja z Italijo skrivala, da ne bi še druge države začele nanjo pritiskati, naj jih izvleče iz podobnih, vendar manjših finančnih težav, kakor jih ima Italija. Schmidt je na tiskovni konferenci izjavil, da Italija ne more ukrepati proti inflaciji na isti način, kakor Francija in Zahodna Nemčija, ki imata množice tujih delavcev na svojih ozemljih, med njimi veliko Italijanov. Bo pa morala opustiti misel na nadaljno omejevanje uvoza, če naj ohrani še nadaljno zahodnonemško pripravljenost na gospodarsko pomoč. Schmidt in Rumor sta tudi govorila o možnosti vrhunske konference SET-a letošnjo jesen ter je Schmidt v ta namen že odpotoval v Pariz na razgovore s francoskim predsednikom Giscardom. Po. mnenju Giscarda naj bi bila zahodnoevropska vrhunska konferenca po volitvah v Angliji, ki bodo predvidoma letos. oktobra. Takrat bo že razvidno, če bo Anglija še naprej ostala v SET-u. Mednarodni teden PRI VELIKI ŽELEZNIŠKI NESREČI na zagrebški postaji je izgubilo 'življenje blizu 170 potnikov, nad 100 pa je bilo ranjenih. Vlak, na katerem so potovali delavci s počitnic nazaj na delo v Zahodno Nemčijo, je iz neznanih razlogov pridrvel na postajo z nad 90 kilometri hitrosti ter je ves iztiril, lokomotiva pa je sama drvela naprej. Strojevodja in drugo vlakovno osebje so pod ključem. Ugotavljajo, da je mnogo potnikov bilo ubitih od električnega toka, ker so vagoni podrli električne drogove, vsled česar so električne žice padle na vagone. AMERIŠKI PREDSEDNIK FORD je na tiskovni konferenci ponovil svoio trditev, da .ima ZSSR v Indijskem oceanu tri pomorska oporišča. Sovjetska tiskovna agencija Tass je obtožila Forda, da je „netočen“ in da je „napačno informiran,“ ni pa objavila, ali ima ZSSR morda še več oporišč v omenjenem oceanu. ALŽIR IN SAUDIJEVA ARABIJA sta se dogovorila, da ne bosta znižala cene potroleju. Na Dunaju so se strokovnjaki OPEC-a (držav, ki izvažajo petrolej) dogovorili, da je novo zvišanje cen petroleju pred koncem letošnjega leta „popolnoma upravičeno“. Odstotek zvišanja cen bo „podoben prejšnjemu zvišanju.“ Kakor je Znano, so -te države letos junija priporočile zvišati ceno petroleju od US$ 11.65 na US$ 12.67 za sod. AMERIŠKO VOJAŠKO LETALO SR71 je postavilo nov svetovni hitrostni rekord, ko je minulo nedeljo preletelo razdaljo od New Yorka do Londona v eni uri 56 minut. Letelo je v višini nad 20 kilometrov. ZDA se pripravljajo na vzpostavitev diplomatskih odnosov z Vzhodno Nemčijo in s Kubo. Z Vzhodno Nemčijo so bile zadevne priprave napovedane za to sredo, za vzpostavitev odnosov s Kubo pa se je že pod Nixonom začel zavzemati ameriški zun. minister Kissinger. POMORSKA KONFERENCA ZN, na kateri naj bi se dogovorili o izkoriščanju morskega bogastva in suverenosti držav nad obalnim prostorom, se jo začasno končala brez dogovora. Prihodnje zasedanje je napovedano čez pol leta. Zahodna Evropa ureja svoje gospodarstvo Odmevi na Zbornik 1971/72 SLOVENCI, VZORNA IZSELJENSKA SKUPINA V julijski številki je „Hrvatski narod“,ki izhaja v Buenos Airesu in ga vodi dr. Vrančič, prinesel sledečo oceno Zbornika Svobodne Slovenije 1971/ 72. članek, katerega podpisuje „Novski“, pravi sledeče: Prejeli smo v oceno „Zbornik“ ki ga vsako leto izdajajo buenosaireški Slovenci. Ta letnik začne z dokumentiranim člankom o Koroških Slovencih, katerim Slovenci upravičeno posvečajo veliko pozornost. Ta članek je nadaljevanje prejšnjega. Temu sledijo članki o slovenski manjšini v Italiji (Primorski Slovenci), v naslednjem poglavju pa politične razprave o komunizmu v domovini (Samouprave), o demokraciji v Ameriki in umetniška priloga z reprodukcijami nekaterih slovenskih umetnikov. Književnik dr. Tine Debeljak objavlja daljšo razpravo o slovenskem grbu, zastavi ip himni. Pisec zaradi številnih dejstev in podatkov ne more biti nezanimiv. Vendar ko piše o četnikih (srbskih) se je na strani 155 zaletel s trditvijo, da so „z Mihajlovičem (Dražom) sodelovali tudi Hrvati, posebno Dalmatinci“ Resnica pa je ta, da med Hrvati nikdar ni bilo četnikov, kakor je bilo to pri Slovencih! četniki imajo ideal „Srbi svi i svuda ili. samo Srbina Srb spasava“. Zato je bila njihova politika proti Hrvatom že pred letom 1941 v znamenju „kolji Hrvate“. Jasno je, da je imel tu v mislih četnike iz Dalmacije, kateri niti sami niso nikdar trdili, da so Hrvati, ampak so se smatrali izključno za — Srbe! Priznati pa je piscu v dobro, ker je navedel predsednika Ro-osvelta in kardinala Spellmana, ki so leta 1943-44 predlagali balkansko konfederacijo, to je samostojno državo Hrvaško in samostojno Slovenijo:, proA vsaki Churchilovi (pa tudi šubašičevi) Jugoslaviji, med tem ko za dr. Kraljeviča navaja, da je v Londonu v času vojne- predložil srednjo evropsko konfederacijo" v skupnosti z Avstrijo in Madžarsko, čemur se je odločno uprl dr. Miha Krek. Tretji del „Zbornika“ je posvečen gornikom in gorništvu, ker tej vrsti športa Slovenci v Argentini posvečajo posebno pažnjo. Ti članki so opremljeni s številnimi posnetki gora v snegu. Temu sledi opis pomembnih pokojnih in socialnih delavcev. Stoletnici dr. .Korošca pa posveča Zbornik 65 strani in je njegov lik prikazan tako, kot so ga poznali njegovi sodelavci, ker ne obstajata ne dnevnik ne spomin pokojnika. Pri 27 kraljevih vladah v Beogradu jo bil Korošec skoro v polovici od njih minister in v eni celo edini „Prečanin“ predsednik vlade. Na vidnem mestu je objavljena Poslanica Narodnega odbora v izseljenstvu in nato prikaz organizacijskega življenja Slovencev v svetu. V Poslanici tega odbora je posebno poudarjena demokracija v „sožitju jugoslovanskih narodov — Jugoslovanske skupnosti“. Obsojeno je „nasilno razbijanje Jugoslavije“ itd. Podpisali so poslanico slovenski krščanski demokrati, dejansko bivša Slovenska ljudska stranka („klerikalci“) in Slov. demokratska stranka (liberalci). Torej v glavnem samo dve skupini poleg ostalih obstoječih političnih skupili Slovencev v izseljenstvu. Zvesti geslu „čuvajte Jugoslavijo“ so ti proti vsaki hrvatski politiki. Naša pota in narodni ideali se razhajajo. Kdor trguje s svobodo Hrvatov, ni naš prijatelj! Z močnim in visoko razvitim organizacijskim duhom in pripravljeni na žrtve za svoje ustanove, domove, šole in knjige, so Slovenci vsekakor vzorna izseljenska skupina.“ 'Op. ur. Na pripombo pisca, da sta ppsllanico NO podpisali le dve politični skupini, dostavljamo, da sta SDS in SD'S _ dve 'glavni tradicionalni slovenski politični stranki. Tudi nam je znano, da z osnovnimi ugotovitvami in smernicami .v poslanici soglašajo vsi Slovenci v izseljenstvu, zamejstvu in domovini. Tisti, ki jo odklanjajo, so le izjeme. Pismo iz Nemčije Brandtov odstop se ne komentira več. časopisi ga le še redkokdaj omenjajo. O vrednosti njegove „Ostpolitik“ se še vedno mnogo debatira, zlasti d tem, kdo je imel več koristi od te.politike: Sovjetska zveza ali Nemčija. Brandtov ugled trpi tudi zaradi nekaterih odkritih afer iz njegovega zasebnega življenja. Se je pač tudi pri njemu ponovilo: kadar kak mogočnež pade, tedaj lopnejo po njem tudi tisti, ki so se ga preje bali. Brandtov naslednik Helmut Schmidt velja za najboli desničarskega predstavnika socialistične stranke in za opreznega politika. Sedaj zanimajo ljudi bolj finančni polomi v Nemčiji. V zadnjem času je propadlo več velikih podjetij in bank. Zlasti polom velike banke v Kolnu Her-statt und Bass je močno vznemiril nemško javnost. Mnogi, se bojijo, da je tako imi-novanega nemškega gospodarskega „čudeža“ konec in da se približujejo-bolj trda leta. Mnogo Slovencev v Nemčiji si je priskrbelo nemško državljanstvo. Ker imajo v Sloveniji sorodnike, gredo tja na obisk z nemškim potnim listom. V zadnjih mesecih se dogaja, da te obiskovalce zaslišujejo in zlasti sprašujejo, zakaj so zaprosili za nemško državljanstvo. Zanima jih tudi, pri katerih društvih sodelujejo, katere slovenske časopise berejo, s katerimi duhovniki imajo stike itd. Dosedaj so bili takih zasliševanj deležni le prekomorski obiskovalci domovine, zlasti begunci iz leta 1945. Sedaj se je pa ta praksa razširila tudi na Evropo. Glede onih iz Argentine, Združenih držav in Kanade pa je znano, da jih skoraj vse zaslišujejo, če so doma prijavljeni. Obiskovalci se skušajo izogniti tem zasliševanjem na ta način, da se ne prijavijo in da neprestano potujejo iz kraja v kraj. Tisti, ki so bili zaslišani, navadno zelo molče 0 tem dejstvu. Nekateri pa le povedo, kaj so bili vprašani in tudi povedo, da imajo zlasti o vidnejših osebah zelo podrobne in točne podatke in celo fotografije. Povsod imajo obveščevalce: v . raznih organizacijah in domovih. 1 A M. N. „Malokdo ve, da človek velja zaradi tega, česar ne stori, zaradi nepomembnih stvari, ki jih zna pustiti ob strani, zaradi dogodkov, ki jim ne posveča pozornosti, zaradi potreb, ki jih pusti izhirati. Kip naredimo tako, da odstranimo iz kamene klade nepotrebni marmor, v obnašanju se ¡zbistrimo in postanemo urni, ko odpravimo škodljive navade, ki so nam v napoto; podobno se naučimo pazljivosti, ko se otresemo informacij, ki nimajo nobene teže.“ Sodobni italijanski kulturni kritik Elemire Zolla Iz življenja in dogajanja v Argentini Istočasno ko je bilo v Buenos Airesu zaključno zasedanje zborovanja guvernerjev vseh provinc, je bila na kocki usoda predsednika Centralne banke, dr. Gómez Moraleza, enega ključnih o-seb v sedanji gospodarski ekipi, katero vodi minister Gelbard. Kljub uradnemu zanikanju, je med obema funkcionarjema prišlo do nesoglasja. Položaj je postal nevzdržen, ko sta dva bue nosaireška dnevnika objavila kot govorico, da bo država emitirala zunanje bone v dolarjih, kateri pa naj bi bili dostopni tudi lokalnim vlagateljem. Centralna banka je to novico zanikala, me Item ko je v raznih krogih notranjega ministrstva (od koder je novica prišla na dan) bilo mnenje drugačno. Nasprotje med ministrom in predsednikom Centralne banke je bilo preveč očitno. In minister je enostavno predložil predsednici ostavko, katero je pred časom podpisal dr. Gómez Mora- les. Po nekaj dneh preučevanja je gospa María Estela Martínez de Perón ostavko sprejela in imenovala novega predsednika, ki je dr. Hernán Aldabe. Istočasno ko je minister Gelbard objavil to predsedniško resolucijo, je tudi napovedal, da prihaja čas odpovedi. Še eno nasprotje na gospodarskem polju. Medtem ko delavsko mi-nistrtvo strogo pazi, da noben sindikat ne bi zahteval povišice plač, češ da je v polni veljavi Socialni pakt, po katerem se ne povišajo plače, pa tudi ne rastejo cene, je poslevodeči podtajnik državnega tajništva za notranjo trgovino na proslavi dneva argentinske industrije zagotovil zbranim podjetnikom, da bo vlada še ta teden ugodila mnogim prošnjam za povišanje cen. Seveda ima ministrstvo za delo v tej svoji kontroli sindikatov mnogo ne-prilik. Najprej na državnem resorju, kjer napovedujejo učitelji za ta mesec •štiri dneve stavke. Po drugi strani pa se razni levičarski sindikati povezujejo, da organizirajo v čim krajšem času veliko protestno stavko. V tej povezavi vodijo zlasti kordobski mehaniki in t-nergetski delavci, pa buenosaireški grafiki. Vendar v Cordobi sami levičarski sindikati izgubljajo prostor napram ortodoksnim peronističnim gremijem. Ta ponedeljek 2. septembra pa, ko je državna petrolejska družba YPF prevzela monopol prodaje nafte in njenih subproduktov, je podal ostavko kot zvezni komisar v intervenciji v cordobsko provinco dr. Duillio Brunello. Vzrok te ostavke naj bi bil ta, da se dr. Brune-llo, kot drugi podpredsednik justicia-listične stranke posveti zlasti njeni notranji reorganizaciji. (Predsednik stranke je bil gen. Peron, prva podpredsednica pa je gospa Maria Estela Martinez de Peron). Vzporedno s stranko deluje tudi Justicialistično gibanje, ki je prav v začetku tega tedna preuredilo svoje vodstvo. Odslej naprej je predsednica Gibanja gospa Maria Estela Martinez de Peron, člani vodstva so dr. Rocamora (notranji minister), dr. Benitez (pravosodni minister), Raul Lastiri (predsednik poslanske zbornice) in dr. Duillio Brunello. V to vodstvo bo imenovan še en predstavnik sindikalnega peronizma. Jakoj po normalizaciji Gibanja bo preurejena tudi stranka. Ta ima zlasti veliko problemov v notranjosti države, kamor bo vodstvo moralo poslati svoje komisarje, nekatere že poslane pa zamenjati. Tako trenutno npr. v Santa Fe obstajajo kar tri nasprotujoče si per:>-nistične skupine. Poglejmo končno na Univerzo. V Buenos Airesu še sedaj ni novi mir -ster dr. Ivanissevich imenoval rektorja. Na fakultetah medtem vladajo levičarski elementi in poučevanje (resno poučevanje niti nima smisla napisati) je v največjih primerih nemogoče. Sedaj je začasni interventor še podpisal dekret, po katerem se lahko neomejeno vpišejo na univerzo celo tisti, ki še niso končali srednje šole, pod pogojem, da pred avgustom vpisanega leta. položijo zadevne gimnazijske izpite. A ta rok se lahko prilično podaljša še dc konca letnika. Vzgojni minister sicer postopa previdno, a po mnenju opazovalcev prepočasi, sam je pretekli teden izjavil, da sedanje univerzitetno vodstvo po zakonu nima nobene pravice ukrepanja. Vlada, da bo normalizirala univerzo; če mogoče potom dialoga, ni pa izključil uporabe sile v zadnjem slučaju. Medtem pa, ko se vlada odloči kaj naj stori, sedanje ulniverzitetno vodstvo ukrepa po svoji (brez)glavi. Kdo bo potem obrnil krmilo in rešil potapljajočo se ladjo. Dr. Ivanissevich sam je izjavil, da od vseh vpisanih je zadnja leta končalo univerzitetni študij le 17 odstotkov študentov. Ta ^številka je sedaj padla na 6 odstotkov, in še ti da gredo večinoma delati v ZDA. Je v takem stanju mogoče govoriti o narodni obnovitvi ir. osvoboditvi? Čajanka Zveze slovenskih mater in žena Zveza slovenskih mater in žena v Buenos Aii;esu prireja vsako leto že tradicionalno čajanko, na kateri pogosti svoje članice, njih može in prijatelje ter družinske člane s čaiem in slaščičarni, ki jih pripravijo same. Tudi letos je bil tak popoldan v nedeljo, 1. sept. Občinstvo je pripravila na to intimni praznik naših žena in mater ga. Pavlina Dobovškova s svojim govorom v slovenski radijski uri, živeti po svojem prepričanju. Dolga leta odpovedi, žrtev in trpljenja so nas družila in utrdila. Nova doba preizkušenj in socialnih sprememb nas je našla pripravljene, da zmoremo biti trdna opora članom naših družin. Govornica je nato omenjala vlogo žene kot ohranjevalke in posredovalke slovenskih narodnih, kulturnih in verskih izročil. Nato je pa govor zaključila takole: Gov»r ge. Pavline Dobovšek V imenu Zveze slovenskih mater in žena pozdravljam vse Slovenke, ki živimo razkropljene po vsem svetu. Danes se spominjamo vseh slovenskih žena, ki so skozi stoletja bile steber slovenskih domov, žena, ki so v dobah zatiranja našega naroda zmogle kliu-bovati vsem napadom, in so veliko doprinesle k razvoju in utrditvi slovenstva. Predvsem pa se danes spominjamo tistih slovenskih mater, ki -so ob naivečii tragediji našega naroda izgubilo svoje sinove in ki še danes — po skoro tridesetih letih — ne vedo, kje počivajo trupla njihovih otrok. Spominjamo se tudi vseh mater in žena, ki so nas tekom preteklega leta zapustile in ki počivajo v deželi, ki nas je v naših najtežjih časih sprejela in nam nudila nov dom. Potem, ko govori o.delu Zveze, nadaljuje: ' Položaj naše Slovenke po drugi svetovni vojni ni bil lahak. Idejno vodene v krščanski miselnosti smo zapustile svoje domove in domovino in se naselile v deželah,, kjer nam je bilo možno Predvsem se slovenske matere zave*-, damo poslanstva, ki nam je dano po božji volji: Žena daje življenje. Žena ne jemlje življenja. V njenih rokah ni mesta za morilno orožje:. Roke krščanske slovenske žene delijo ljubezen in tolažbo, blažijo bol in trpljenje sočloveka. To je poslanstvo, ki je ženi določeno od Boga. Naša dolžnost pa je, da čuvamo zvestobo idejam, zaradi katerih smo zapustile domovino. Slovenske matere nenehno budimo spoštovanje do naših narodnih svetinj in trdno zaupamo, da bomo Slovenci enkrat dosegli svoj davno zaželeni cilj: Združene svobodne Slovence. V Slov. hiši pa se je začela slavnost s sveto- mašo za vse rajne članice zveze, ki jo je opravil duhovni voditelj g. Jure Rode. V svojem govoru se je naslonil na berili in evangelij ter je govoril o ponižnosti kot viru ljubezni do bližnjega, dobrodelnosti in ki nikakor ni pasivna lastnost človeka, temveč izvor naj-večje duhovne aktivnosti. Pri sv. maši je pel mladinski zbor iz San Justa pod vodstvom Andreja -Selana. Nato se je \ **>*■»?» HM ix ^BowoiSg«e Žegnanje in sprejem mladine v San Martinu LJUBLJANA — Akademski slikar Silvester Komel je.v ljubjanski Mali galeriji razstavil enajst novejših, „iz krajine zraslih barvnih prostorov“. Tako je kritik Janez Mesesnel zapisal o teh slikah, ki so pravzaprav dosledne trans-pozicije krajine v abstraktni barvni prostor. TRBOVLJE — Trboveljska godba va pihala, ki ima 65 godbenikov, je na svetovnem prvenstvu amaterskih godi), ki je bilo konec julija na Nizozemskem, zasedla prvo mesto med nastopajočimi, godbami. LJUBLJANA — Slovenski oktet je 1. avgusta nastopil v okviru poletnega mednarodnega festivala v letnem gledališču v Križankah. Pod vodstvom umetniškega vodje Darijana Božiča so sc-dajni oktetovci Jože Kores, Danilo Čadež, Peter Ambrož, Božo Grošelj, Tone Kozlevčar, Andrej štrukelj, Marijan Štefančič in Peter Čare naštudirali program „S pesmijo okrog sveta“. Zapeii so poleg Ribniške in Mojceja še vrsto čeških, slovaških, norveških, francoskih, italijanskih, španskih, ameriških, črnskih duhovnih in japonskih pesmi. LJUBLJANA — V okviru 22. mednarodnih poletnih kulturnih prireditev je 4. avgusta v ljubljanski stolnici koncertiral madžarski orgelski virtuoz Gabor Lehotka. Umetnik, ki je od leta 1968 profesor za orgelsko glasbo na budimpeštanski visoki šoli, je izvajal dela Lizsta in Bacha.- PIRAN — V Piranski galeriji so odprli 11. avgusta letošnjo enajsto likovno razstavo. Na to razstavo so povabili ljubljanskega slikarja profesorja Marijana Tršarja, ki je razstavil 19 slik. Ob otvoritvi razstave, na katero je prišlo izredno veliko ljubiteljev likovne umetnosti, je Galerija poleg predstavitve umetnika pripravila tudi daljši kulturni program, pri katerem sta si-deiovala tudi člana tržaškega Stalnega slovenskega gledališča Mira Sardočeva in Jožko Lukež. LJUBLJANA Ljubljanski oktet Gallus je imel po zaključku svojih počitnic v avgustu kar 12 koncertov. Začeli so svojo delo s koncertom v cerkvici v Zelšah, nadaljevali v Poreču, nato nastopili dvakrat v cerkvici na beljskem otočku, potem so šli še v Zagreb, kjer so peli v Markovi cerkvi', šli na Hvar in v Trpanj, nato so se vrnili v Slovenijo in nastopili še v Križankah, v šmarjeških Toplicah in nazadnje v Ptuju na festivalu narodne glasbe. ŽALEC — Savinjski hmeljarji niso kaj zadovoljni z letošnjim pridelkom. Sodijo, da bo samo povprečen, kak'h 15 stotov na. hektar, še bolj pa jih tarejo druge težave; proizvodnji stroški so se zelo povečali, tako da računajo, da bodo pri hmelju, ki so ga prodali vnaprej na tuja tržišča, imeli zaradi podražitve umetnih gnojil kar 4,20 dinarjev izgube pri vsakem kilogramu. občinstvo podalo v veliko dvorano, kjer je‘zasedlo vse prostore ob mizah. Spored je začela predsednica ga. Milka Pezdiv-čeva, ki je pozdravila- vse udeležence, Nato je nastopil dekliški mladinski pevski zbor iz San Justa, ki je , zapel venček lepih narodnih pesmi pod vodstvom Andreja Selana. Občinstvo j' nagradilo pevke z velikim odobravanjem. Za pevskim zborom je nastopila sanjuška folklorna skupina z petimi pari v narodnih nošah, tokrat koroških, kar je vzbujalo posebno pozornost. Kia-kor je znano, uživa v folklornih plesih sanjuška mladina največji sloves med nami, ki ga je dobila lani s priredbo baleta s prizori iz življenja slovenske vasi, kakor ga je sestavil in uprizoril baletni mojster Čarman. Tudi za letos pripravljajo baletno presenečenje. Nekaj tega so nakazali s tem prizorom koroškega plesa, ki je žel velik aplavz. Za njim je sledila mladinska- godba na pihala iz Ramos Mejije, ki jo vodi Anton Skubic. Ta mlada godba se izpopolnjuje od nastopa do nastopa ter postaja že nepogrešljiv del slovenske skupnosti. Triglav koračnica in druge pesmi mladih godbenikov napravijo posebno razpoloženje med nami. Tudi tokrat, pohvala ni izostala. Nato je nastopila slavnostna govornica ga. Lenčka Malovrhova, ravnateljica ljudske šole v Ramoš Meji:. Govorila je o potrebi ženske organiza- sija je ocenjevala na Gospodarskem razstavišču 636 vinskih vzorcev iz 15 držav. Razdelila je 213 zlatih in 313 srebrnih medalj ter 19 pismenih priznanj. Največ zlatih medalj je prejela Avstrija (69), za njo pa Jugoslavija (63). Komisija je podelila tudi 5 naj-višjih odlikovanj „šampion 74“, dobila so ta odlikovanja vina iz Grčije, Italije, Avstrije in Romunije ter slovensko vino „Club Slovin 1972‘h ki ga je pridelalo podjetje Slovenija-vino v obratu v Jeruzalemu v Slovenskih goricah. LJUBLJANA — Nedavni poviški, ki jih je v državnem okviru odobrila vlada, bodo zvišali mesečne izdatke štiričlanske družine za 60 dinarjev. Z 21. julijem so se zvišale cene pšenice, moke, jedilnega olja, sladkorja in kave pa tobaka. Povprečno so cene kruha poskočile 45%: črni kruh bo stal okoli 3,30; polbeli 4,10; beli pa 5.— dinarjev za kilogram. KOPER — Koperska proga je elektrificirana od Divače do H er peli j, zgradili pa so tudi nekaj novih izogibališč, nekaj pa jih še grade. Tako sedaj po koprski progi pelje dnevno osem parov tovornih vlakov in štirje pari potniških vlakov. Ko pa bo do konca junija 1975 ves odsek elektrificiran, bo, propustnost bistveno večja; tovorni vlaki bodo od sedanjih 1,6 milijona ton blaga mogli prepeljati letno 5 milijonov ton, pa tudi potniških vlakov bo moglo voziti po 10 parov dnevno. LJUBLJANA •— Slovenski živinorejci so se dogovorili z Zvezno direkcijo za rezerve,-da jim bo ta odkupila vso do 30. septembra ponujeno živino po uradnih odkupnih cenah. Računajo, da bo odkup zajel kakih 21,000 pitanih goved. Odkupna cena znaša 16,50 dinarja in 1,50 dinar premije za kilogram žive teže. LJUBLJANA — Na Kozjanskem, na ozemlju, kjer je potres povzročil veliko škodo, ki še ni dokončno ocenj.ena, bodo zgradili 9 novih šol in sicer v Šmarju pri Jelšah, v Zibiki, na Pristavi, na Kristan vrhu, v Šentvidu, Ponikvi, v Loki pri žusnau in na Vinskem vrhu; precej denarja pa bo potrebno še za popravo sedemnajstih šol v šentjurski, šmarski, celjski in slovenjegraški občini. Odločili so še niso, kaj naj narede z domom za ostarele v Jelšingra-du; nekateri so za obnovitev in prizidek, drugi pa za-nov dom kje drugje. Hudo je prizadela prebivalce kozjanskega novica, da'tistim, ki nimajo nad 15.000 dinarjev škode, ne bodo dali nobene pomoči. Pomagati si bodo morali, kakor vedo in znaio. Ob tej novici v listih objavljajo proteste, posebno v zvezi z nogometaši, ki so za svoje „častno osmo“ mesto na svetovnem prvenstvu prejeli vsak po 90.000 dinarjev nagrade. Vsekakor pa je novica, da bajtarji in kmetje, ki nimajo nad 15.000 dinarjev škode, ne bodo nič prejeli, lep primer „socialistične realnosti in pravične družbene ureditve“. cije ter o razmahu prav te slovenske Zveze mater in deklet, ki hoče pripravljati matere in žene za zavestno odgovornost, ki' jo ima žena v družini, v družbi in poklicu. „Zdi se, da Se katoliška žena nima kam nasloniti, ne v okolico ne v družbo, ki je dane^ že močno razkristjanjena.“ Nato je poudarila letošnji ciklus predavanj po podružnicah Zveze, ki je obravnaval predvsem temo; Družina—kam? Nato je govornica pribila: „Naša Zveza je izven vseh političnih strank. Njeno poslanstvo je kulturno. Spričo potreb pa se je osnoval in deluje tudi dobrodelni odsek. Ne mislimo, da med nami ni revežev. Skozi vse leto zlasti v zimskem času se obračajo na nas. So družine, ki živijo v skriti revščini in se je ne upajo razodeti. Vsemu je treba hitro na pomoč. In nositeljica pomoči tega živega krščanskega življenja skuša m mora biti Zveza žena in mater. Pred nami je ogromno dela. Ne odlašajmo na jutri, že danes začnimo. Nič ni nemogočega. Pridružite se našim vrstam. Z orožjem dobrote in ljubezni bomo dosegle prenovo človeka, žene-ma-tere v družini, družbi in narodu. Od nas je odvisna bodočnost: trdna in zdrava v svojih temeljih. Izmed mnogih nalog, ki jih ima žena, je zelo važno poučevanje. Ne mislim tukaj poučevanje kot poklic temveč pouk matere. Njeno delo začne z otro- V soboto, 31. aprila, so imeli v San Martinu lep domači praznik. Obhajali so šestindvajseto obletnico ustanovitve slovenske maše v San Martinu. To slavje so združili s sprejemom fantov in deklet med redne člane oz. članice Slovenskega doma v San Martinu. Sv. mašo je ob tej priložnosti daroval msgr. Anton Orehar v obširni kapeli kolegija Sagrado Gorazon. Te sv. maše so se rojaki iz San Martina udeležili v velikem številu. Pel je pri maši Slovenski pevski zbor v San Martinu. Po maši so se rojaki podali v okusno pripravljeno dvorano Slovenskega doma, kjer se je izvršil sprejem mladine in kjer so nato postregli z večerjo. Slovesnost sprejema je začel kulturni referent doma Stanko Oberžan, ki je pozdravil vse navzoče in še posebej msgr. Oreharja, predsednika Zedinjene Slovenije Boža Stariha, bivšega san-martinskega dušnega pastirja g. župnika Gregorija Malija in sedanjega dušnega pastirja g. J. Rodeta, botra doma Adolfa Jesiha, učiteljski zbor san-martinske slovenske šole, zastopnike oz. zastopnice vseh organizacij v domu ter seveda fante in dekleta, ki so zasedli dolgo mizo v sredini dvorane. S. Oberžan je naprosil msgr. Oreharja, da spregovori nekaj vzpodbunih besedi mladini. Msgr. Orehar se je od- SLOVENCI V Osebne novice Krst: Krščena je bila v župni cerkvi v Villa Loma Hermosa Ana Karla Petkovšek, hči Gabrijela in Irene roj. Škulj. Za botra sta bila ga. Marija in Marijan Petkovšek. Krstil je g. Franc Grum. ZVEZNI MLADINSKI SESTANEK V nedeljo, 1. septembra, je bila v cei'kvi Marije Pomagaj mladinska sv. maša, ki jo je msgr. Orehar daroval za dušni pokoj generala L. Rupnika. Po tej maši je bil v gornji dvorani Slovenske hiše — ki so jo fantje in dekleta napolnili do zadnjega kotička — sestanek, na katerem je govoril Rudolf Smersu o „Slovencih in katoliški Cerkvi“. Govornik je na kratko orisal naselitev Slovencev na ozemlju med Vzhodnimi Alpami in Jadranom ter med panonsko in Beneško ravnino. Povedal je, kako so bili Slovenci že zgodaj po naselitvi pritegnjeni v območje zapadne krščanske kulture, kar je bilo odločilno za ohranitev, slovenskega naroda. Zgodovinsko dejstvo je, da smo se v stoletnem trdem boju za obstoj izoblikovali v trdno sklenjen in samozavesten narod, ki ima vso pravico zahtevati svoj prostor po soncem. Nato je govornik podal kratek pregled slovenske zgodovine skozi srednji vek. Omenil je veliko nevarnost, ki je Slovencem kot narodu grozila s prote-stantovsko reformacijo v XVI. stoletju. Lutrova nemška vera je pljusknila tudi na slovensko ozemlje, kjer se jo je oprijelo plemstvo, ki je bilo skoraj v celoti nemškega rodu. Tu je ali vsaj narodno odtujeno bilo tudi meščanstvo. Ti so se oprijeli nove vere in jo hoteli vsiliti slovenskemu ljudstvu. Tudi nekaj duhovnikov se je oprijelo protestantizma, med temi tudi ljubljanski kanonik Primož Trubar. Ta je z veliko denarno podporo plemstva in meščanstva organiziral protestantovsko cerkev na Sloven- kovim rojstvom in traja vse do njene smrti; nima pravice do upokojitve, kajti otrok mater vprašuje in posluša vselej, kadar jo potrebuje. Zato je nujno, da mati poskrbi za lastno izobrazbo, ker le tako bo mogla odgovarjati včasih resnično, težkim vprašanjem svojih otrok. Mati mora biti skupno z očetom tista, ki daje prva navodila otroku na pot v komaj začeto življenje. Ni vseeno, kdo pouči otroka o Bogu, o rojstvu in družbi. Mnogo sigurnejši je otrok, ki je o teh stvareh slišal najprej materino besedo in potem dobil potrdilo v slovenski ali argentinski šoli. • Zato drage žene in matere: sodelujmo v naši organizaciji. Cilj je lep in velik. Zato vreden te in one odpovedi, žrtvice in dela. Vse to bo bogato obrestovano v sreči naših družin in vse naše ■ skupnosti.“ San Justo, ki je nosil levji delež letošnje prireditve, je nastopil še z eno točko: z dekliško mladinsko predstavi Luknja v prtu. Učenke Balantičeve ’ šole so pripravile ljubek prizor, o pripiru mladih deklet o. tem, ali je prt prerezan ali raztrgan, kar je vzbujalo hrup na odru in zadovoljnost v dvorani ob dobrih nastopih, zlasti še konec, ko je gospodinja ugotovila, da prt ni ne prerezan ne strgan, ampak prežgan (s cigareto). S to razsodbo je končan prepir na odru pa tudi prizorček sam, ki ga zval tej prošnji ter pohvalil složno sodelovanje slovenske skupnosti v San Martinu s svojimi dušnimi pastirji. Pri tem je pohvalno omenil vse dušne pastirje, ki so delovali v San Martinu. Čestital je mladini k njeni odločitvi, da postanejo člani doma ter jih prosil, da naj se resno pripravijo za delo v domu in prevzem raznih funkcij v prihodnosti. — Tudi predsednik Zedinjene Slovenije B. Stariha je prisrčno čestital mladini, ki je stopila v vrsto članov in članic doma. Opozoril jih je na nevarnosti, ki groze mladini v tej deželi, kjer se po šolah in drugod ponuja marksistična doktrina, ki je že spravila pod komunistični jarem našo domovino in že nad tretjino sveta. — Nato je spregovoril sanmartinski dušni pastir g. Rode ter je v daljšem programatičn mi govoru omenil nekaj aktualnih problemov za našo mladino, med temi tudi vprašanje narodnostno mešanih zakonov. Mislimo, da bi bilo prav, da bi bile te misli kje v celoti objavljene. Predsednik Slovenskega doma v San Martinu Anton žagar je nato po kratkem uvodu razdelil med 18 fantov in 11 deklet sprejemne članske listine ter je posebej vsakemu čestital. — Sledila je večerja, katere se je udeležilo nad 200 oseb. Pohvaliti je treba dobro postrežbo, katero so imele na skrbi san-martinske mladenke. ARGENTINI skem in v ta namen — in ne iz kakih narodnih namenov — izdal leta 1551 prvi dve slovenski knjigi (abecednik in katekizem). Slovensko ljudstvo je skupaj s slovensko zvesto duhovščino to tujo vero odklonilo, čeprav se je ponujala v slovenski tiskani besedi. Dalje je govornik omenil delo slovenskih duhovnikov ne samo na verskem, ampak tudi na vzgojnem, kulturnem, gospodarskem in političnem področju, kamor so morali posegati, ker ni bilo na razpolago laikov. Dr. J. Ev. Krek je s pomočjo zadružništva rešil kmeta. Isti mož je skupaj z dr. Antonom Korošcem odločilno posegal v slovensko politično življenje, škof dr. Rožman je ob nastopu naj hujšega sovražnika — komunizma glasno in javno obsodil to novo krivo vero, ki so jo komunisti z zločinskimi sredstvo vsiljevali slovenskemu ljudstvu. Po krivdi svetovnih političnih skupin smo morali zapustiti domovino in oditi v tujino. Tudi na tej poti so nas spremljali slovenski duhovniki in tudi v novih krajih so se z vso požrtvovalnostjo zavzeli za naše potrebe in zlasti za našo versko in narodno ohranitev. Slovenski katoliški duhovnik je v vseh časih nesebično spremljal slovensko ljudstvo in mu pomagal. SAS JUISTO Otroški dan Argentina praznuje otroški dan 1. nedeljo v avgustu. Ker so pa za ta dan bili zadržki, je šola „Franceta Balantiča“ pripravila šolsko prireditev teden dni pozneje : 11. avgusta. Nedeljsko popoldne je privabilo polno dvorano staršev otrok in prijateljev mir -dih, da so prisostvovali lepemu programu. Izvajali so ga po razredih, (. j. vsak razred je podal svojo točko. Nižji razredi so nastopili z pevskimi in recitacij-skimi točkami, vsaki starosti primernimi. Tako se je osmi razred odrezal z družinskim šaljivim prizorom „Luknja v prtu“ in ga podal v splošno zadovolj stvo, kakor seveda tudi vsi ostali. je postavila gdč. Angelca Klanjškova. Posebno otrokom, ki jih je bilo polno v dvorani, je bil ta prizorček najbolj všeč, kar je pričalo njihovo navdušenje. Podpredsednica je nato izročila šopke ge. Groznikovi za njeno delo pri slovenski avbi, A. Skubicu, za vodstvo godbe ter drugim sodelavcem pri današnjem uspelem večeru. Nato se je začela čajanka in pogostitev gostov, na kar je dobil besedo M. Loboda, ki je nato vodil družabni del čajanke. Predstav;! je najprej bogastvo razstave ženskih ročnih del v dvorani sami, še več pa zunaj v veži, kjer je nekaj „štantov“ z naravnost umetniškimi vezeninami. Vo-dil je nato žrebanje prelepega para lutk: fantiča in dekliča v narodni noši, ki ju je zadela ga. čečova, prav gotovo družina, ki se je najbolj prizadevala za kult narodnih noš med nami. Začela se je nato žrebanje za prelepo avbo. Na žalost — ali pa na veselje? — izžrebana številka ni bila prodana ter je tako avba ostala Zvezi — za drugič. Med tem pa je šla svojo pot predaja po štantih, ki pa je bila letos slabša kakor druga leta, kajti ta dan je bilo še več drugih prireditev. Vsekakor je čajanka lepo izpadla, kakor tudi vsa prireditev, ki so jo „popestrilo“ — da rabimo ruski izraz, ki ga je odobril pravopis in se današnji zelo vporablja doma! — nekatere matere in žene v krasnih narodnih nošah: LJUBLJANA — Mednarodna komi- Srečolov je prinesel lep čisti dobiček, ki gre v sklad za razširjanje šole in gradnjo mladinskih prostorov v „Našem domu“. Prijateljska večerja Slov. zavetišče dr. Gregorija Rožmana je v soboto 10. avgusta pripravilo v „Našem domu“ v San Justo prijateljsko večerjo, čez stopefdeset gostov je zasedlo omizje. Predsednik zavetišča g. Matevž Potočnik je v pozdravnem govoru podal tudi poročilo o gradnji in naslovil prošnjo na vse navzoče, da še nadalje podpirajo gradnjo in izvedbo zamisli te dobrodelne ustanove, kajti stroški se čedalje bolj dvigajo. Med pospravljanjem dobrot se je oglasil orkester „Duc in altum“ in na mah ustvaril razposajeno razpoloženje, kajti ubiral je same slovenske poskočne, da se je zavrtelo mlado in tudi že starejše. Na vprašanje, kaj pomeni ime,-je prijazni g. Šerman, vodja orkestra, povedal, da bi se to reklo po naše „Vedno više“, kar je obenem tudi njihovo geslo. Razmeroma malo število članov (trije rojaki: g. Šerman, njegov sin in Potočnikov ter dva domačina) zaigrajo, da se (s pomočjo zvočnih naprav) napolni slednji kotiček dvorane in tudi čutil. šele tja čez polnočno uro so zadovoljni gostje začeli odhajati. Tako so prireditelji posrečeno združili prijetno s koristnim, kajti čisti dobiček je namenjen za gradnjo zavetišča. MENDOZA 25. redni občn!i zbor \ Društvo Slovencev v Mendozi je na svojem 25. rednem občnem zboru polagalo obračun svojega delovanja v preteklem poslovnem letu. Iz odborniških poročil posnemamo nekaj najvažnejših podatkov. ' Društvo je v zadnji poslovni dobi pripravilo 7 kulturnih in 3 družabne prireditve. Najpomembnejši dogodek pa je bil gotovo v aprilu začetek slovenskega tečaja za srednješolce, o čemer smo ob svojem času že na tem mestu poročali. Pevski zbor je tudi letos živel v ne-odjenljivi razgibanosti. Njegova glavna prireditev je bila spet vsakoletna Markova nedelja — dan slovenske pesmi, za katero je k sodelovanju pritegnil v pesmi tudi naš vrtec, šolski tečaj in mladino. Razveseljivo je dejstvo, da naša pesem med nami — živi. Šolski tečaj sv. Cirila in Metoda ima 35 otrok, 21 v osnovnošolskem oddelku in 14 v otroškem vrtcu. Med - letom so se vrstili otroški nastopi in sodelovanje na raznih skupnih prireditvah, kot za narodni praznik, mladinske dneve, športne dneve, šolski praznik za dan sv. Cirila in Metoda, za materinski in očetovski dan ter za sklep šolskega leta. Poslopje, ki je naš Slovenski dom, je bilo končnoveljavno odkupljeno in plačano. Stoji pa zdaj Društvo z vso zavedno slovensko skupnostjo pred težko nalogo njegovega vzdrževanja in prenovitve. Izvoljen je bil poseben odsek za prenovitev Doma. Iz predsedniškega poročila Pavla Bajde posnemamo, ,da mora biti poleg te naloge.zdaj naša glavna skrb posvečena mladini, Zelo razveseljivo je bilo poročilo Planinskega odseka, ki ga sestavlja naša podjetna mladina. Zgradila je v „Puen-te del Inča“ planinsko kočo, ki bo nudila v bodočnosti vsem prijateljem narave in športa ugodno in lepo zatočišče tako poleti kot pozimi. Pri volitvah je bil končno izvoljen naslednji odbor: predsednik Stane Grebenc, podpredsednik Marko Milač, tajnik Janez Grintal, blagajnik Dane Žumer, gospodar Peter Bajda ml., odborniki arh. Božidar Bajuk, Jaka Mlinar, Milan Bajda; nadzorni odbor ing. Jože Germ, Dominik Heinrihar, Peter Bajda st.; razsodišče Jože Bajda, Luka Grintal, prof. Božidar Bajuk; šolski odbor Stane Grebenc, Mici Bajda, Lenčka Božnar. SLOVENSKA VAS Prihod Zelenega Jurija Naša mladina pripravlja Jurjeva-nje, namesto običajnega popoldanskega nastopa za mladinski dan. Prišel bo Zeleni Jurij v spremstvu mladih vseh starosti, kot je prihajal nekdaj v slovenske vasi v domovini. Žvrgolenje drobnih ptic in glas pastirskih trobent bo spremljal njegov prihod. Mladina se bo razigrala ob starih pastirskih igrah. Sprejeli bomo Jurija in spremstvo s kruhom in soljo ker nam bodo želeli blagostanje in srečo s kolednicami ki so bile v navadi. Potem bodo vse starostne skupine v okviru Jurjevanja pokazale kaj znajo. Dekleta in fantje pa nam bodo zaplesali tri obhodne plese. Kdor bo prišpl gledati bo videl nekaj starega, ki je tako staro, da bo za vse nekaj novega. Naša pesem od srca do srca V prejšnji številki je v poročilu o pevsko-glasbenem festivalu izpadel odstavek o nastopu dueta Janez Rode-Rok Fink, ki je bil napisan takole: Prodornost in obsežnost ter barva drugega tenorja Janeza Rodeta je zlasti pri Katrci prišla do izraza, ne da bi bila manj učinkovita v slovenski narodni Adi jo in zdrava ostani in v argentinski narodni .No importa. Spremljava tenorja Roka Finka s kitaro ie bila primerijo dopolnilo Rodetovem izvajanju. Obema se poznajo vaje v bue-nosaireškem Slovenskem oktetu, ki ga bomo mogli spet poslušati sredi oktobra. Po športnem svetu < Na 33. balkanskih atletskih igrah v Sofiji so Romuni zmagali tako mod moškimi kot med ženskimi ekipami. Jugoslovanski reprezentanci sta se dokaj slabše uvrstili, kot so pričakovali, kljub temu pa so posamezniki dosegli odlično rezultate in odnesli 10 zlatih medalj. Med moškimi je bila ekipa iz Jugoslavije četrta, med ženskami pa tretja.. Najboljši rezultat tekmovanja je postavila, Jelica Pavličič v teku na 400 m s 51.0, kar je trenutno drugi najboljši čas na svetu. Urbančičeva je bila druga v metu kopja s 57.40, Pečar pa tretji v metu diska. Nov jugoslovanski rekord v skoku v višino je postavil no tem tekmovanju Danijel Temin z 220 cm. le Ljubljane se je 4. avgusta odpeljala z vlakom v Rim 17-članska alpinistična odprava na Himalajo -— Se Za dobro voljo Preprost človek se je prišel ponudit v neko podjetje, ki je iskalo ravnatelja. „Ali ste neumni?“ ga je vprašala tajnica. „Ali je to edini pogoj za to službo?“ hoče vedeti prosilec. peta —, ki bo nato odletela v Nepal. V Himalaji bo spet naskočila 7902 m visoki Kangbacen. To goro so slovenski alpinisti napadli že leta 1955, pa so pri 7650 metrih morali odnehati. Odpravo vodi Tone Škarja, ki jo je naskakoval v tisti odpravi, ostali člani pa so Jože Andlovič, Zvone Andrejčič, Stane Belak, Danilo Cedilnik, Janez Dolžan, Janez Gradišar, Zoran Jerin, France Jeromen, Marijan Manfreda, Bojan Pollak, Radovan Riedl, Roman Robas, Miha Smolej, Peter Soklič, Peter ščetinin in Tone Trobevšek. Naj starejši član odprave Jože Andlovič ima 51 let, najmlajša -r-Manfreda in Andrejčič — pa imata po 24 let. OBVESTILA SOBOTA, 7. septembra 1974: V Slovenski hiši ob 20 IV. kulturni v 6 čer. NEDELJA, 8. septembra 1974: V Našem domu v San Justu mladinski dan V Slomškovem domu tombola v korist zavetišča. V Slovenskem domu v San Martinu ob 10 d,opoldne beseda o zadružništvu in poročilo o delu SLOGE'. V Slovenski cerkvi Marije Pomagaj 23 kvadratnih metrov RAZSTAVNEGA PROSTORA je še na razpolago ob 10.30 mask za poj. arh. Viktorja SuDčiča (obl.). Poje „Gallus“. V Slovenski vasi v Lanusu sestanek mater in žena ob 16. Predaval bo g. Jože Košiček. PETEK', 13. septembra 1974: V Sovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 19 sv. maša za pok. dr. Bogdana Halajčuka, po namenu slovenskega oddelka ukrajinske univerze. SOBOTA, 14. septembra: V Slomškovem domu b,o ob 18 praznovala 25-letnico šola A. M. ¡Slomška. NEDELJA, 15. septembra 1974: V Slovenskem domu v Carapachayu ob 11.30 maša za pok. M. Trtnika. Po maši skupno kosilo. V Slovenski vasi bo ob 10.30 (po drugi slovenski maši) v Hladnikovem domu predavanje o Zadružništvu in poslovanju SLOGE. SOBOTA, 21. septembra 1974: Spomladanska mladinska prireditev v Slovenskem d,omu v San Martinu ob 20 NEDELJA, 22. septembra 1974: Mladinski dan v Slovenski vasi v Lanusu. v NEDELJA, 29. septembra 1974: V Slomškovem domu proslava blagoslovitve obletnice s celodnevno prireditvijo. NEDELJA', 6. oktobra 1974: Velika sanmartinska tombola. * v DRUŠTVENI OGLASNIK Društvo je izdalo z mecensko podporo SLOGE brošuro „Zadružništvo temelj gospodarske samostojnosti“ — priredil jo je g. Rudolf Smersu. Slednja vam bo na razpolago v pisarni ZS in v Slogi.. Film o slovenskem dnevu, ki pokaže tudi vse slovenske domove in slovensko hišo je prvi zdomski zvočni film v Argentini. Videli ga boste lahko konec septembra v Slovenski hiši. Gospod Alfonz Pipan je daroval za socialni fond ZS 150 $ v spomin prija- a